LISTEK. To fe K?w York. (Po »Ncw York American«, 22. junija 1924 priobčuje M. Golob.) Delegali in gostje demokratske narodne konvencije so zborovali v najvcčjem mestu sveta. Presenetljive šlevil ke kažejo resnično velikosl New Yorka, kot najmogočnejše melropble celcga sveta. New York je največje mcsto sveta. Ljudsko štetje leta 1920 izkazuje 5,626.048 prebivalccv, ali 1,136.799 ljudi več kakor v Londonu, drugem največjem svetovnem mestu. V mejah mctropolskega ozemlja se je našlelo 7,910.415 ljudi, 424.247 več kakor v ozemlju I.ondona. Površina mestnega ozemlja meri 318 kvadratnih milj. Ona je vcčja, kakor kateregakoli ameriškega mesta izvzemši mesto Los Angeles. Vcč Ijudi živi v New Yorku, kakor y katcrikoli državi Unijc, razun držav Illinois in Pennsylvania. Ne\v York je najbolj obijudeno mesto sveta s pov- prečno 545 prebivalci na vsak aker, na drugem mestu je London z 268, na tretjem Tokio z 217. Sedemnajst oseb se lujkaj narodi vsako uro. Osem- najst je vsako uro poročcnih. Vsako uro umrje osem ' oseb. Odstolnost rojstev je večja, odstolnost umrljivosti manjša nego v Londonu. ! V mestnem okrožju, znanim pod Lmenom Columbus ' Circle, je največji promet na ceiem svetu. Petdeset tisoč raznih vozil se tam obnie vsak dan; dočim se je v ' Piccadilly v Londonu naštelo največ 30.000 vozil na en dan. i Broadway in Fulton Street sla najživahnejši točki peš-.prometa. V desetih urah dnevnega prometa se je na- štelo na tih dveh mestih nad 113.000 pešcev. I V New Yorku je 1,991.547 prebivalcev rojenih y j inozemstvu. Takšnega števila ne izkazuje nobeno drugo i meslo na svetu. j Več Judov živi v New Yorku, kakor y kateretnkoli ! mestu na svetu. Dve tretjini v tem mestu rojenih otrok ; ste od inozemskih roditeljev. i Finanee. : New York je najvevje finančno središče sveta. Wall i Street je središče svetovnega denarnega trga. Kapital ! dveh največjih bank newyorških presega kapital An- | gleške banke za Dol. 10,000.000. ] Banke tega mesta imajo letno Dol. 215.000,000.000 ' prometa ali trikrat toliko, kakor banke v Londonu. ; Izvozne in uvozne statistike izkazujejo v New Yorku I 3.205,000.000, v Londonu pa 2 milijardi 825 milijonov i dolarjev. I V New Yorku je največja komercijalna banka sveta z vlogami v znesku 235,000.000 dolarjev. ; New York ima Dol. 2.667,000.000 hranilnih vlog, torej več kakor polovico vseh hranilnih vlog Združenih držav. Bogastvo mesta. Ne\v York pobere letno Dol. 375,468.000 taks ali davščin za vzdrževanje niestne uprave. To je več kakor davki mest Boston, DeLroit, Philadelpihia, St. Louis, San Francisco in Chicago skupaj. Vrednost mesla New York je cenjena na il milijard dolarjev, to je 3 milijarde več, kakor se ceni vrednost držav Nove Anglije skupaj. (Pod tem imenom so vračunane države: Maine, New Hamphire, Vermoul, Massachusetts, Rhode Island, Counectient, katerih držav površina meri 66.400 kvadratnih milj, ali ena petdesetina površine Združenih držav). Ena četrtina vseh osebnih davkov cele Amerike se plača v New Yorku. Dolg mesta New York znaša 1 milijardo 560 milijonov dolarjev, to je dvakrat in pol toliko, kaKor je znašal dolg Združenih držav pred svetovno vojno. Mesto plača letno 55 milijonov dolarjev obresti od mmiicipalnega dolga. Ne\v York ima zaposlenih 94.000 možkih in žensk za opravljanje civilne službe. Med temi je 13.450 policajev, 7-000 ognjegascev, 8.100 cestnih pometaeev. Sedem najvibjih stavb v New Yorku meri v višini: Woolwortii Buiiding 792 čevljev, Metropolitan Life Insurance Building 700 čevljev, Singer Building 612 čevljev, Munitipal Building 560 čcvljev, Bankers Trust Building 539 čevljev, City Investment Building 487 čevljev in Equitable Life Building 467 čevljev. — Woolworth Building je najvišja slavba na svetu. Deset slavb v New Yorku je cenjenih po 10 milijonov vsaka, enainšcstdeset pa več ko po 2 iuilijona dolarjev. Vsakih 51 minut se dozida eno trgovsko, ali rezidenčno poslopje v New Yorku. Vsak mesec se potroši 60 milijonov dolarjev za nova poslopja. V tem mestu je skoro 500.000 stanovanj — 200.000 zasebnih hiš, 100.000 dvedružinskih hiš in 110.000 tenemen.t-hiš (to so velike hiše s stanovanji za 10—30 družin). Svetovno pristaniščc. Mesto New York lastuje 578 milj bbrežja proti 200 milj obrežja v Londonu. Mesto ima 775 pristajališč, izmed teh 308 javnih. Skozi mestna pristanišča gre vsaki dan blaga v vrednosti 17 milijonov dolarjev, zalo prekaša to pristanišče vsa druga v prometu na vodi. Vsak dan pristane 100 plovil v pristanišču. Vsakih 20 minut gre skozi pristanišče po ena prekmorska potniška ladja. Izmed 249.000 potnikov, ki so odpotovali iz dežele lansko leto jih je šlo skozi New York 208.359. 4.168 brodov prevozi dnevno 250.000 oseb. Prislanišče meri nad 175 kvadralnih milj. V njem bi se lahko zinestilo 6 drugih največjih pristanišč svela. Prevoz. Vse večje železnice proge cclega ozemlja se stekajo v New Yorku ali neposredno ali posreono 7 /vezami na vodi. Dva največja in najlepša kolodvora na svda sta Grand Cenlral in Pcnnsyl-vania kolodvor. Skoz Grand Cenlral kolodvor gre letno 40 milijonov potnikov. To je najdražja slavbe te vrste na celem svetu. Kompanija je dozdaj že potrošila 115 milijonov dolarjev za gradnjo kolodvora, ki pa še vedno ni dpkončan. Dnevno pride v New York potom železnic in brodov 995.589 Ijudi. Dva bilijona sedemsto petdesct milijonov ljudi prevozi vsako leto podzemeljska (sub\vay), poulična (surface lines) in nadcestna (elevated) železnica, kar presega število celokupnega prebivalstva zemlje. Nikelni (to je pet ccnlovski denar, ki se plača za eno vožnjo) vplačani en dan, bi segali od Ne\v Yorka do Philadelphije. V enem letu se jih vplača toliko, da bi ž njimi lahko potlakali 16 čevljev široko cesto iz Ne\v Yorka do Albany. (Razdalja med tema mestotna znnša 145 milj.) ( Nevv Yorška podzemska železnica je najobsežnejša na celem svetu; njeno omrežje je več kot dvajsetkrat' večje od londonskega. Več ljudi gre skozi kolodvore mesta New York v enem samem dnevu, kakor jih živi v Bostonu. (Boston šteje 1. 1920 750.000 ljudi). čez mostove, ki vežejo Ne\v York z Long Islandom nad reko East River gre dnevnp nad en milijon ijuui. Tovarniško proizvajanje. Ne\v York proizvaja več izdelkov kakor Oiicago in Philadelphia skupaj. Osem sto pet in dvajset tisoč možkih in ženskih je zaposlenih. y newyorških tvomicah. Ne\r York proizvaja aiio dvanajslino skiipnih proizvodov cele krajine v dolarjili in centih. Produkcija celib Združenih držav je prece«jena na 62 milijard 418 milijonov dolarjev y lanskflra letu; od te SYote pripade na New York 5 uiilijard 360 milijonoT dolarjev. ¦ V izdelovaoju taožke iii ženske oblekf prednjači New York celemu svetu, ravno tako v proLrvajanju knjig in časopisav. Obleka in literami proizvodi langkcga leta so bili cenjeni na 1 milijardo 400 milijo«OY dolarjev.. Polovica vse moike oblekc za celo Aaaarike se proizvaja v New Yorku. Mesto iina 7.800 tYocnic za žensko in 1.750 ivornic ea moško obleko, pridelek obojih znaša letno 900 milijonoT dolarjev. Izdelki New Yorka presegajo tovamiike udftlka mest Pittsburgh, Cleveland, Gincimati, St. LoTii«, Milwaukee in Buffalo skupaj. Kupčija s krojnim blago« na debelo presega leti^dva in pol bilijona dolarjey, na drotMio okoli dva bilijona. Tiskarne in knjigoveanice v New Yorku *o porabile lansko leto za 200 milijonor dolarjev b«legii papitja. Šole. New York ae ponaša s 550 jarnimi šolaoti. Ozcralji^ med 70to in 90to cesto ima Yeč šol, kakor katerokoli drugo ozemlje na svetu relativno na razsežnost. V javnih šolah se poučuje 1,002.932 otrok. Da je šola j»rosta (to je, otroci dobijo Yse šolske polrebščine) niorajo daYkoplačevalci vsako lela plačati 100 milijonov dolarjcv, nevračunjeno gradnjo šolskih poslopij. T zadnjik 26 letih je mesto potrošilo za nove šole 268 milijonov dolarjev. 26.000 učiteljev in učiteljic je uslužž>e»ili y ja^vnih šolah v New Yorku. Newyorška javna knjižnica nudi za inforuaacije ali pojasnilo, pouk in razvedrilo 1,500.000 knjig m ferošur; samo štiri knjižnice na svetu presegajo to fitevilo. V knjižnicah je zaposlenih 1.250 uslužbencev im usJužbenk, kakor jib. ni v nobeni drugi knjižnici celega sveta. Prelirana. New York použije raznovrstne hrane kar iia vagone. Za prehrano mesta je treba vsak dan 1.800 to-