(Tećerno ladanje.)
t
16. Številka.
V Trstu, v torek dne 6. februvarja 1894.
Tečaj XIX.
„EDIHOIT"
Uhaja po trikrat na tednn v ieatik likanjih «k torkih, Aetrtklh
in aobotah. Zjutranje izduij« ii-kitj* •)> t. uri /jatraj, Triurne pa ah 7. un tvefer. — Obojno izdanje stan« : za jadan mama . f. —izven Avitrij« f. 1.49 »ri «NM. . „ '/«0 . . 4,-« ?ol l«*m ... 5,- . , . t,-*a« lato . . . IS — . , . i«._ Na naročbe kru |.riloi*nt naročnine H re jeml]s oilr.
Fesamićr« itvrilka •• datuTajo ▼ pre-dajalnicah tobaka v T rit u po a nT*.. V <V*W«4 po a nT«. Babotno vatam* izdanja r 1 rttu a u i., v GorUi 4 ni.
EDINOST
Oglitai H* raiunr po tarifu v pelitu; la naslov* t debelimi črkami *• plačuje
|'ri>tf.»r, kn'ikor <ih«.«gi« t ava<luih Trsti«. 1'o-lnn* oniirtn in j ivnozahrala, do-ina^i oglmti itd Hff r i^unajo po pogodbi.
V ti dopi-i iinj ie pošiljajo aredniltvu : ulica Caserm:t it. 13. Vsako pismo mora biti fritnkoTano, k«r nefrankovana se ne •pr«-j imajo. Rokopisi se ne Trajajo,
Naročnino, reklamacija in oglase (prejema upravniMvo ulica Caserma 18. Odprte reklamacija aa prosta poštnine.
Glaailo aioveniketfa političnega druitva za, Primorako.
,r «Nita.MJ«
Pomoč Trstu.
Star greh avstrijskih državnikov je bil od nekdaj ta, da so se le preradi držali starih predsodkov, starih tradicij in običajev in da so le silno neradi zapuščali stara in izvožena, če tudi pogre-šena pota. Tako je bilo nekdaj tako je tudi dandanes. In to velja sosebno glede na politiko, veljavno v dežoli primorski. Od nekdaj že veljalo je na Dunaju načelo, da je italijansko pleme poklicano za nadvladje v Primorski, To napačno in z ozirora na državni interes pogubno menenje se je ukoreninilo tako, da se je proglašal in se proglaša se dandanes za puutarja vsakdo, ki se je drznil, oziroma se drzne, povedati na vsa usta, da j« to menenje napačno.
Zastopniki toga tnenenja opirajo se zlasti uit staro „kulturo" Italijanov in pa na njihovo bogatstvo; dočitn — tako pravijo — je slovanski del prebivalstva siromašen in tako zaostal v omiki, da potrebuje vodnika, ki naj ga drii na uzdi. Ta voduik in stražar na Primorskem seveda ne more biti drugi nego — Italijan. A zagovorniki italijanskega nad-vladja na Primorskem rabijo poleg tega še nekov drugi argument. Pravijo namreč, da primorski Štovan, ako bi prišel do toga, da se razvije politiški, postane gotovo jako nevaren za sedanjo uredbo države — da je torej prekucuh —, kar se pa ne more trditi o Italijanih že zato ne, ker je njih število preneznatno. Ali z drugimi besedami: „panslavizem" je veliko nevarnejši nego irredeuta. In ker je „panslavizein" nevarnejši, treba ga proganjati in dušiti v prvi vrsti; d£, še več: zatisniti je treba nekoliko oči, ako razni „pobalini" uganjajo svoje „otročarije" po ulicah mesta Tržaškega, kajti ti-le poslednji so izborna pomoč v sveti vojski proti „panslavizmu".
Slovanom neprijazna politika na Primorskem podpirajo torej trojnim razlogom: da so Italijani imoviteji, da so kulturno pleme, pa da niso tako nevarni kakor Slovani,
Jako hvaležno delo bi bilo to, ako bi hoteli ta trojni razlog položiti na rešeto in ga malce prerahljati; videli bi takoj, da nam niti jedno samo zrnce ne ostane na rešetu, ainpak da se je vse razpršilo skozi luknje rešeta, kar bi kazalo, da so bile na rešetu zgolj — pleve. A pustimo to in naglasimo samo, da na tej podlagi,
PODLISTEK.
Kri ni voda.
Veseloigra t jodnetu dejanji.
(Dalje.)
Grm. To je znano, da tiči atari Prolaznik do tilnika v dolgovih ter skuša in »i prizadeva, kako bi ne iznebil neprijetnosti, ki mu tem načinom preto — tudi meni je ca 8 tiso* v sorodu — jo-li čudo, da mu težo voda v grlo ter da želi uloviti bogatega seta, ki naj bi mu odvzel s ramen nesnosno breme dolgov P Ha, ha, ha t
Plavež. In ta nov zet, seveda, bil bi moj prijatelj Grm P Hm !
Grm. Lo čakaj: stari dirja in meče za ti j k e, da bi ujel ščuko, a v tem sabava se hčerka b svojim tajnim ljubčekom — kava-lirjotn za njegovim hrbtom ter se roga njegovim prizadevanjem —
Plavež. In ko ae mu posreči ujeti ščuko P Grm. Ha ! Dovolj, prijatelj 1 Plavež. Kuj hočeš storiti P Grm. Veš kaj P Plavež. Nu P
na podlagi plev, sloni naša pokrajinska politika. In to je naša nesreča, da me-rodajni krogi že od nekdaj pa do de-našnjih dni niso vedeli razločevati mej zrnjem in plevami. To nepozuanje razmer je rodilo nepregledno vrsto pogreško v. Kdo je kriv na tem? Dasi ne bi bilo težko odgovoriti na to vprašanj«, ven-der se nočemo baviti danes ž njim v polnem njega obsegu, ampak namen nam je le povedati, da mej mnogimi drugimi činitelji je dunajskemu časopisju zapisati na račun velik del krivde, da je tako, ka-kor je. Kako zavijajo, lažejo, obrekujejo in natolcujejo, to vemo le mi, ki nam je ne baš prijetna dolžnost, zasledovati vse te izbruhe strankarske strasti in narodnega sovraštva. Laž in obrekovalni namen Bta navadno tako očita, da bi ju človek lahko prijel z roko in vendar se — slepo veruje vse to. In ker so vsi taki, ni čuda, da je svet tako slabo poučen o razmerah na Primorskem, sosebno pa o konočuih ciljih posamičnih strank, oziroma plemen. Vse časopisje dunajsko je složno — v mržnji do nas. In to časopisje imponira na vzgoraj, na vzdolu in na vse strani. Zato smo prav hvaležni onim pravičnim Nemcem, ki so počeli izdajati list „Reichspost", kateri smo bili že omenili pred par dnevi. Človeku res dobro dene, ako inu pride v roko taka — bela vrana. Tu list je obljubil že v svoji prvi številki, da se hoče pridno baviti z razmerami v zanemarjenih južnih pokrajiuah in tako pripomoči resnici do zmage. Do sedaj je držal dano besedo — upamo, da bode tudi v bodoče tako. Izpolnjujoč dano obljubo naglašal je nedavno, kaj treba Primorski in Dalmaciji v prvi vrsti v gospodarskem pogledu; potem pa je pridodah
„To pa moramo reči: nko kdo misli, da reši primorska vprašanju in skrbi le se zidanjem želtznic in i pospeševanjem javnih občil, ta se moti zelo. Primorsko-dalmatinsko vprašanje je politiško vprašanje. Vprašati s« moramo, ali hočemo obdržati ti deželi ali ne ; in ako ja hočemo obdržati, se moramo vprašati na dalje, ali bodemo mogli obdržati speoi-jelno Trst, Gorico-GradiSko in Istro, ako bodemo nadaljevali umetno poitalijanče-vanje teh dežel. Ogromna večina prebivalstva Ilirske je hrvatska in slovenska, a prej kakor slej vrši se proces poitali-jančevanja, katerega pospešujejo tudi — (tu sledečega stavka si ne upamo pona-
Grm. Na sled priti svojim slutnjam .., Plavež. Si-li ljubosumen P Grm. Ljubosumen, jas P t Se mi-li ne nudi sto in sto prilik na dan, pa kake! P« jaa ljubosumen ! Ne bodi preprost! Užaljen sem, da ti rečem 1 Užaljen, da se vse tare po meni ter da bi zavil vrat ti gizdalinki in njenemu očetu !
Plavež. So-li hočeš maščevati P Grm. Maščevati P To baš ne! A kaznovati ja hočem in k temu mi pripomoreš ti I Plavei. No, z veseljem, ako bode pošteno ! Tu imaš roko!
Grm (udari). Sicer Še ne vem, kaknv način kasni najdem, a najdem ga in kadar se nama posreči, rasglaaiti se mora, da se bode smijalo pol leta vse mesto in midva po vrhu t Plavež. Da, pri tem OBtane ! Grm. Pokazati jim morava, da naša kri ni vuda!
Plavež. .Da, kri ni voda" I Grm. Iu »tedaj idiva v krčmo, da oplah-neva to jezo od srca in izkujeva načrt (Pogleda skozi okno). Toda glej, za Boga! Prijatelj !
Plavež. Kaj ti jo P
tisniti. Op. ured.) Iredentistiška nevarnost ne tiči v Rimu in ne v odborih v Benetkah in Vidmu. Mi, avstrijska država smo nevarni sami sebi! Naša politika vzgojuja iredento, ker jaj pripravlja re-dilna tla. Zlo se je že močno razširilo, vender smo prepričani, da bi se moglo odstraniti, ako bi privoščili potrebno podporo drŽavi zvestemu slovenskemu in hrvatskimi! življu in pa ostankom nem-štva v Trstu in Gorici, mesto da jim jemljejo pogum ali jiin col<5 nasprotujejo.
„Reichspost" obžaluje tudi, da trgovinskega ministra, ki jo obiskal nedavno naše ineito, nista spremljala tudi ministarski predsednik in minister za notranje stvari, kajti politiška vprašanja treba proučevati se politiškega stališča. Tako je tudi ros: ako hoče vlada istinito pomagati našim pokrajinam, mora v prvi vrsti skrbeti za to, da preosnuje vso naše javno življenje iu je postavi na trdno in zanesljivo podlago. Iztrgati mora moč iz rok onim činiteljem, kateri bi hoteli jemati le od Avstrije, a jej ničesar dati (najmanje pa svoje srce), kar je pripomnila nedavno celii „Deutsche Zeitung", ki je menda glasilo finančnega ministra, ekscelence Plenerja.
Iztrebiti najprej politiško zlo, to bi bila prava pomoč, sosebno našemu mestu.
Politiške vesti.
62 volllcov okraja Radovlilikoga odposlalo je g r o f u H o h c n w n r t u nastopno nezaupnico:
Visokorodni gospod grof!
Ko smo podpisani pri poslednji državno-zborski volitvi dali Vam, visokorodni gospod grof, svoj« glasove, bili smo prepričani, da bodete valed velikega vpliva Svojega v vsakem osiru vedeli satopati potrebe in koristi Svojih voliloev in da bodete saradi tega ostali s njimi v neprestani dotiki.
Ta oaša nada ae, žal, ni obistinila, kajti niti jedenkrat ni se Vam zdelo vredno predstaviti ae Svojim volilcem, da izveste njihove želje in potrebe.
Saj pa smo zato, sledeč pazljivo vsemu Vašemu državuozborskemu dolovanju, na svojo žalost opazili, da niti jedenkrat niste pouzdignili glasu bodiai z u gmotno, bodisi aa narodue koristi svojega volilnega o-kraja.
Grm. Ali ne vidiš, kdo prihaja na ulici P
Plavež. To P Ha, — Bogin P I
Grm. Da, Bogin, najin prijatelj, častnik v tej garnisiji —
Plavež. Vraga — zavil jo v krčmo!
Grm. Prijatelj — — ae ti-li ne sveti najedonkrat v glavi P
Plavež. Sveti P — To, da misliš, da bi bil način kaznovanju P To bi bilo izborno !
Grm. Kar brzo za njim ! To vetja! To bode osveta!
Plavci. In to so bode zvijal starec, ko izve, kdo mu je 6el na limanice !
Grm. In ta goska, njegova hči! Ilura I Le hitro I
Plavež. Ilura!
(Silita hkruti skozi duri, a pri tem za-doneta ob ravno prišloga Prolaznika, ki razburjen ustupi — tableau).
DBUG1 PRJZOB.
Prejšnja in Prolaznik.
Prolaznik (io pred durmi). Žo lopet tak sabljež, ki voha okoli moje hiše ! Bakra...
(Grm in Plavež, odskočivša od vrat, vsak ob jedni strani strmita vanj).
Prolaznik. — miš! Kaj F Kdo P A, go-
Vslei tega ginevalo je zaupanje naše do Vas, visokorodni gospod grof, in moralo se je popolnoma omajati, ko ste stopili z vso odločnostjo v boj proti pravični volilni reformi grofa TanfFea in tako pripomogli n a vladno krmilo nemški levici.
To Vase ravnanje privelo nas je do prepričanja, da niste nikdar imoli srca za slovenske svoje voMce in ker želimo, da so mej nami čisti računi, izjavljamo, da tudi mi
več zaupanja do Vat imeti no morimo.
(Slede podpisi.)
Razpravi proti „Omladini*. Ker so dokazila proti obtožencem malo no žo končana, ne vzbuja ta razprava več splosnega zanimanje, Pročitalo se hode še par zapisnikov in zaslišalo nekoliko nevažnih prič, potem pa prično govori; zu iste so odmenjeni štirje dnevi. Potem se bode sodišč e posvetovalo baje tri dni; in is tega se more sklepati, da bode razprava končana in obsodba proglašena v soboto teden.
Srbija. Dunajska .Polit. Corr." javlja is Belegagrada: Okrožnica srbske vlada pov-darja varstvo ustanovnih prav, urejenje financ, da more Srbija izpolniti svojo obvesnosti, izogibanje spletek s sosednimi državami in prijateljsko poravnanje slučajno nastalih ne-sporazumljcnj. — Program jo torej, kakor se vidi, jako lep ; še lepše pa bode to, ako Si-mičevo ministerstvo zares vresničl ta program. — Sinoč je bil ples trgovcev v Belemgradu. Ples je obiskal tudi kralj Aleksander s svojim očetom Milanom. Poslednji jo napa! v pričo mnogih Ijudij prisotnega generala Grujiča, očitajoč mu brezobzirno pisavo radikalnih listov. Grujid je na to ostavil dvorano. Da je ta prizor napravil jako neprijeten utis in to ne baš v prid Milanu, o tem ni treba govoriti. — Is mnogih mest Srbijo prihajajo jako vznemirjajoče vesti. Ljudstvo kriči po mestih : ,Ž i-vio Karadjordjevič!* — In pa kralj P...
Nemško-ruska trgovinska pogodba je bila podpisana včeraj v Berolimu. Pogodba velja za 10 let. V kratkem jo objavi doslovno službeni liat. V tej pogodbi je Busija baje dovolila razna olehčanja nemškim obrtim,
Italija. Včeraj so ujeli pri selu Nooeto blizo Carraro 32 oboroženih anarhistov, kateri so nodavno napadli pod vodstvom nekega Nicolinija — ki je tudi vjet — državno orožuioo in odnesli dokaj orožja. Potem ao se poskrili v gorovju in živeli kot tolovaji. — V Bolonji so zaprli nekoga Kajetana Bensija, katerega smatra vlada kot vodjo anarhistov v Bolonji na temelju nekalorih pisem, kojo so zaplenili zaprtemu odvetniku
spoda, vidva! Pa da bi takov gizdalin za mojim dekletom — sakra- miš! Kako P Že odhajata P Žo P
Grm. (bo korenjaiko postavi predeuj). Da, — gospod Prelaznik !
Prolaznik. Sakra-miš! in niti govorila s mojo hčerko P
Plavež. O da, gospod Prelaznik, govorila, pač.
Prelaznik. (odlaga klobuk in palico, govori sam seboj). In šest odstotkov za polu leta—v božjem imenu — sukra-miš ! (glasno) Kako, govorila P In kakov je izid vašega dogovora P
Grm. Gospod Prelaznik, nama se mudi!
Prolaznik. Kaj P Kako P Sakra-miš, mudi? In niti povedali niste, gospod Grm, kdaj Vas smem kot zeta pritisniti na svoje srce P
Grm. O — za to, gospod tast, bodo še časa dovolj; sicer pa —
Plavež. Sicer puk izveste poročilo tudi iz ust svoje preutile gospico hčerke .. .
Prolaznik. Od moje hčerke P !
Grm in Plavei. Da, da, dp !
(Dalje priS.)
Giuffrid'. — V liani je v?eraj dopoludne sodilo vojno izjpiuti) sodile o bratih Ljudevitu, Josipa in Juliju Pedroniju, ter o nekem Micheloniju in Ciuffardiju, založenim tajne zvoze in ftčuvanja. VSi obtoženci so tajili, da so socijalisti. Obrnjeni so: Julij Pedroni na 8 let zapora, od katerih mora prebiti 16 reesecev v posebni celici; Ljudevit na 4 leta in 8 mesecev posebne celice, Josip na 3 leta ter 4 mesece posebne celice in Mioheloni na 2 loti ter 4 meseco posebne celice. Ciuffardi je bil oproičon. — Popo-ludne bila je razprava proti nekim Inghira-niju, Bonacosciju in B>niju. Vsi trije so bili obtoženi anarhizma vslod anarhističkih go-vorov, toda vsi trije so tajili, da so anarhisti. Sodišče jih je obsodilo kljub« temu in sicer: Binija na 4 leta zapora z 6 meseci posamezne celice, Inghiranija in Bonacoicija pa vsakega na 2 leti zapora s 4 raoseci po-samotne celic?.
K obglavljenju Vaillanta. Glava onega hudobnržii, ki je vrgel bombo v francoski parlament, je torej padla. Groženjo anarhistov ni pomagalo prav nič, obsodba se je izvršila. Bodočnost nas poući, da - li bodo anarhisti res izveli svojo peklenske naklepe, s katerimi so o zborovanju v Londonu sklenili maščevati smrt Vaillantovo. — Pariški krvnik Deibler jo bil vsprejel već grozilnih pisem, zategadelj jo spremljevalo voz, na katerem je bita naložena guillotina (t. j. ntroj, s katerim se obglavljajo obsojeni) 40 stražarjev. — Prodno jo bil predsednik Car-not podpisal smrtno obsodbo, bil je pri njem Vuillantov branitelj, odvt tnik Labori. Ostal j«> pri Curnofu nad jedno uro. Carnot bil je jako ganjen — a kljubu dobremu srcu ni mu dopuščala vest pomilostiti hudobnega anarhista. Veillantova smrt bodi v strašilo in resnoben opomin drugim anarhistom.
Ruski general Gurko, vrhovni zapoved-nik v Varšavi, na katerega smrt so čakali njegovi muogoitevilni nasprotniki od uro do ure, ozdravil jo toliko, da Bkoraj zopet prevzame svojo visoko službo. Tako vsaj poro* čajo Lvov*kemu „Przegloudu* iz Varšave.
Prihodnji konklave. Kakor poročajo iz R nta, namorja sv. Oče imenovati o prihodnjem konklavu sedem kardinalov in to 5 Italijanov, 1 Avstrijo« in 2 Francoz«. Poslednja dva sta jezuvit o. Steinhuber in msgr. Perraux, škof v Autunu.
Različne vesti.
Imenovanje. Poitnega koncipista Henrika Iloferja v Trstu je imenoval trgovinski minister poštnim komisarjem v Inomostu.
Maskarada .Tržaškega Sokola". Fiois coronat opus — predpustna doba veselic in zabav, doba veselja, je za nami, a za nas tržaške Slovence jo je dostojno zaključil dični na5 „Sokol". Von-lični odsek ,Dt'l. podp. dru&tva" priredi sicor So nocoj svoj plesni venček v Mallyjevi dvorani, ali ta zadnji p »juv prodpustuega vesolja zdi so nam, kakor odmev zadnjega strela — po končani bitki. Sokolova uiaskarada ohranila jo tudi letos svojo tendencijo dvigati bo višjo in viSjo od leta do lota. PrejSnja leta smo z nekim strahom pričakovali mas^arado, češ, kdo ve, so li pojoči ta eksperiment?! Letos pa smo zmagonosno in zavestno stopali po stopnicnh gori v krasne redutno prostore gledališča „Politoama Rossetti" dobro vedoČ,da jo sija jen vspih zagotovljen, Dvoruna je bila krasno odičenti zelenjem in zastavami, po njej pa je mrgolelo pisano življenju, k ukor v kakem kulejdoskopu. Pozabili smo v teh trenotkih na tužne naše razmere, na razmršeno politiške odnošnjo v Avstriji — in pozabili smo celo na koalicijo, kakor tudi na tiste, ki so nam jo ustvarili in jo vzdržujejo. No, nismo prav povodnli ; na koalicijo nismo pozabili — narobe : stopila nam j'i So le prav živo pred oči, kajti s< daj še le razumemo vso prijetnosti koni c jo, ko huio dobili o njoj živo sliko na Uukftlovi tnaikaradi. (Jo so tudi gori v državnem zboru tako veseli, kakor smo bili mi miriolo nedeljo, potem pa blagor njim, koje je milostno sprejela v svojo naročje; oni poslanci pa, knteri so lelikomišljono zapravili to srečo naj ho lo skesano trknjo na greŠnn svoja prsn. Da : naša matikarada je bi 1» po osobljena koalicija najrazličnejših narodov, strank in stanov. No, poročevalčeva dolžnost n.iH vežo poročati, da smo pogrešali ponosno
sinove Albion.i — B^g sam vedi kake mej- | narodne intrige so jih sadriale — in pa Mihca in Jakca. Ttraa dvema se pa ne čudimo, kajti v žalosti sta gotovo, da je zmanjkalo cvenka onkraj velike luie. Človek ne more biti vesel, ako vlada v ljubi in dragi „iluhti" taka mizerija.
Sicer pa so prišli vsi — vsi: okoličani in okoličanke, brhke ,juake", ponosne ŠiS-karco v družbi postavnih Gorenjcev, Bolgarke, ciganke, listonoSi v ženski opravi — tudi take •mo imeli! — Ćrnogorke, ogromno itevilo nepoznancev in nepoznank v slikovitih fan-tastiških opravah. B>g jih poznaj vse 1 — Da je bil tudi neizogibni .domino" zastopan v dostojnem Številu, tega nam ni treba praviti. Vrla skupina clownov in pierrotov doSla je srečno in veselo tam ii daljne Ameriko; nje debeli sluga jo bil pa toli krasen eksemplar, d« bi mu zastonj iskali par« v naSi starikovi Evropi. Tudi ljubi „otroci* so nam napravili veliko veselje. Iti kako lepo so soglašali vsi ti najrazličnejši elementi! Živela koalicija! Krivo smo jo sodili do sedaj. Živel pa tudi naš »Sokol", ki nam je dokazal, da se privlačna sila njega inaskarad vekSa od leta do leta
—	pod znamenjem koalicije. Posnemajte ga vsi vi tržaiki Slovenci, knalirajte se v prospeh naSoga socijalnoga življenja In v obrambo naših n&rodnih pravic f Konečno pa prosimo oproščenja, ako jo to poročilo pomanjkljivo ; pomislite, da je danos — pustni torek.
Avstrijsko brodovje v Trstu. Včeraj
predp. je priredil nadvojvoda Kari Štefan za-jutrok na krovu ladije »Radftzki", na kateri so bili povabljeni poleg ces. namestnika viteza R i u a 1 d i n i j a s soprogo, tudi župan dr. P i 11 e r i, škof dr. Glavina in drugi dostojanstveniki, skupno 14 oseb. Zvečer je bil ples pri namestniku v čast brodovju. Veliki trg in javili vrt na velikem trgu sta bila lopo razvitljena, isto tako vse Lloydovo ladije, zasidrana v pristanišču.
Za podružnico tv. Cirila In Metoda na
Greti nabrala je Crnogorka o priliki veselice Roj. vos. odseka 8 gld. 30 kr.
II noatro podeetA. Tržaški župan je kakor župan povsod glavna oseba v občini. Nanj so v prte oči vseh meščanov; on zastopa tako rekoč mišljeuje vsega prebivalstva, radi česar ga po pravici sovejo tržaSki občinarji „prvega moščana" — il primo cittadino. Vse to je sioer prav lepo in umestno. Le žal, da jo naS gosp. župan često podvržen neki čudni bolezni — Lahi jej pravijo „indisposizione",
—	katera ga napade kuj rada, kadar on sam hoče ali kadar to hočejo njegovi politični pri« jatelji. Ta res čudna bJezen obstoji v tem, da rad zboli, kadar se v Trstu vrii kaka s'avnust, katera ni po godu njegovim prijateljem. Prodminoli teden so tržaiki veterani imeli svoj letni veliki ples; uprsv v istem času se je pa vriil tudi ples wLege" — župan je počastil zadnjega, a za prvega se je uienda naznanil bolnega. Ni ga zborovanja s laškim licem, da bi ga župan no počastil s svojim pohodom. Tako je nedavno bil občni zbor ,Unionn ginnastica", kateremu je pri« austvovul tržaški župan ; in tudi občni zbor ,Lt>gek odlikoval je župan s svojim pohodom, dočiui jo često bolan, kedur so vrle druge patrijotične slavnosti.
Policijsko. Prošlo noč sta prelezla dva
neznaua lopova zidovjo okolo letoviiča hSt. 4 v ulici dello Sooglio, hoteč izvestno ukrasti karkoli jima prido pod roke. Opnzil pa je lopova kmot Toluso in ku sta tatova /.ugledala njega — smuk preko zid in v dir I — 1 Dietnega težaka Antona B. iz Tržiča so zaprli, ker jo ukradel na javnom plesu svojemu
lastneicu očetu žopno uro, vredno 7 gld. _
Po noči so ZHprli pnr postopačev, ki sto stikali po tujih žepih.
Sodnljsko 75 letna Katarinu Iskra iz Skatnico dobila je včeraj pred diželn m sodiščem 20 Unij zapora kot pustno darilo. Obtožena jo bila HČuvanjH, kor je dud 2. januvarja t. I. kričala v pričo zbranega ljudstva, da naj ubijejo gozdnega čuvaja Antona Sinčiću.
Pretepi. Pust, vino, pijančevanje in pretepi, to so štirjo pojmi, kateri se ponavljajo sleherno leto tako dosledno in gotovo, kakor sledi „amen" oČenašu. Tako so pili včeraj popoludnč štirje mladeniči, slikarji, v neki ^ogtilni v ulici Giulifl. Ko so so dobro upi-janili, začeli ' so nadlegovati drugo gosto in motati v nje, karkoli jim jo prišlo pod roke. Nek Josip Bitožnik, natakar, star 54 let, sta-
nujoč v ulici Bnsrhfttto hit. K, j« dobit močno rano n* licu, kajti zadel gaje s vio silo kozarec, katerega mu je vrgel v glavo jeden izmed razgrajalcev. Se nesrečnejši pa jo lil 29lotni mizar Anton Krakon, stanujoč v ulici Giulia hit. 5. Njemu so razbili razgrajalci no*. Oba ranjena so odpravili na zdravniško postajo zdravit se, razgrajalce pa so zaprli prihitevši stražarji. Ti Itirje razvneti mladeniči so : Karol F., star 18 let, Karol P., star 19 let, Ivan C., stsr 17 let in Angel D., 20 let star, vsi itirje ii Trsta. — V vlici Cro-sada ro protepli neznani pijanci mornarja Ivana Zanetija. Tudi ta se je moral iti ob. vezat na zdravniiko postajo, — Čevljarju Alfonsu Furlanu, stanujočemu v ulici del Toro hšt. 4, vrgel je nek vinski bratec kozarec v glavo in ga izdatno ranil nad levim očesom. — Kdo bi mogel naiteti dolgo vrsto drugih več ali manj resnih pretepov P
Pobalinl o tržaškem .Corsu". V nodeljo popoludne bilo je, kakor omenjamo na drugem mestu, obilo zij3.1 v ulici „Corso", kateri so pričakavali krasot, kojih pa vendar — ni bilo. Da so bili med zij&li v prvi vrsti „častno" zastopani tržaiki, in — žal — tudi oko-ličnnski dečaki, to jo umevno samo ob sebi. Med temi dečaki bil je tudi 13letni Anton Škrl, stanujoč na Greti hit, 36. Ko je nek gospod vrgel (redek slučaj !) nekoliko sladčic, planili so pobalini nad te »bombone" ter se pretepali na vse kriplje, kdo bi jih utegnil več pobrati. V tem ravsu je nekdo Škrla sunil z nogo tako silno v želodec, da je revček izgubil sapo in malo ne omedlel. Odnesli so ga na zdravniško postajo, kjer so mu po-mojJi. Fantič si bode menda zapomnil, kaj pomenja „Corso".
Samomor. 23lctna Ana Šusteriič, hči vratarja v ulici Becherie hit. 4, šla je sinoč V IV. nadstopje hiie it. 9 v ulici Malcanton ter skočila raz okno na dvorišče. Obležala jo na mah mrtva. Govorijo, da je neka neozdravljiva bolezen gnala deklico v smrt.
Ponarejanje denarja na debelo, v Amsterdamu so prijeli včeraj 16 ponarejalcev denarja, kateri bo imeli pravo in pristno tovarno za tiskanje nizozemskih bankovcev. Zaplenili so v blagajnah dotiskanih bankovcev za 2 milijona goldinarjev. Načelnik ponare-jalcev je nek Oskar Nemse, rodom Nemec. Isti jo priznal, da je a svojimi pomočniki spravil doslej med svet za kakih lOO.OOOgld. ponarejenih bankovoev.
Razpiaana aluiba. Postno in brsojavno ravnateljstvo v Trstu razpisuje službo postnega odpravitelja la poitni ured v Mirnem, polit, okraj Gorica. Letna nagrada je 200 gld. za poštna opravila, 00 gld, za uradne stro-ške in 200 gld. za listouoio, ki mora vsak dan v Gorico. — Proinjo v treh tednih poštnemu ravnateljstvu.
Visoka ataroat. V nedeljo dopoldne ob fi. uri je na Dunaju umrla 103 let stara udova učitelja jezikom, Magd. Geissler, rojena Wagtier. Ta ženska v vaem [svojem življenji ni bila hudo bolna. Stanovala je pri profesorji Karolu Uldu. Še v soboto je bila pri dobri volji in je s slastjo jula in pila. Šla je ob navadni uri spat. V nodeljo je ob navadnem času pila kavo, potem glavo nagnila in bila mrtva.
Najnovejše vesti.
Ounaj, 6. Na plesu trgovcev reltel je nadvojvoda Karol Ludovik, da se na Dunaju sedaj malo ali nič ne cida in da se prav malo stori za blagor mosta. Poslanec Neuber mu je odgovoril, da se bodo na Dunaju zidalo monumentalne palače o petdesetletnici vladanja cesarja Frana Josipa, katera se bode slavila leta 1898.
Berolin 6. Pri drž. kancelarju Capriviju bil ju včeraj banket, katerega se je udeležil tudi cesar. Poslednji so je mudil v Caprijevi palači kako fttiri ure ter je opetovano napil kancelarju. Po obedu je izjavil v pogovoru z raznimi poslanci, da mu ugaja trgovinska pogodba a Rusijo.
Gostilno a prenočišči
ALLA NUOVA ABBONDANZA
ulica. Torrente IS, 24-7
priporočit pit'pisani slavnomu obi'lnstvu. Prostori »o o<lpiti in preskrbljeni h svežimi jedili do 2. uro po-pniunoči, z izvrstnimi namiznimi in dti ortnimi vini tor i/.vr»tno kuhinjo. Droherjuvo pivo po nizkih co-nuh. /a tur ud iu vestno postrežbo j inn<" i ponižni F. FAVERO.
„Tržaška Hranilnica"
(Vas*a di Hiajtarmio Driestina) SpreJenUJe denarne uloge v bankovcih od 50 nž. do viacega zneska vaak dan v tednu razun praznikov, in to ođ 9—12. ure opnludne. Ob nedeljah p« od 10 12. uri tipuludii«. Obn »ti n t
knjižice...........3
llačuje Tsak dan «>d 9-12. ure opoludna. Zne«ke do IfK) gld. precej, preko 100 do 100' morji ae odpovedati 3 dni in zneske preko 10OO gld p« i dni. Kskomptuje mrnjice doraicilirane na
tržaSkcm trgu po.......4V«*'*
1\t»u)uje na drž. papirje avitro-ogerike
do 101)0 gld po........4#/,
Višje meske od 1000 do ftOOO gld po 4'/,*/, De\fe denar proti vknjiženju na posesti v Tratu. Obresti po dogovoru	2-S4
Trut, dne 31. januvarja 1894.
Riunione Adriatica di Sicurti
2*-2	v Trata.
Zavaruje proti požarom, provotu po luhsB rekah in na morju, proti (oči, na livenje v vaih
kombinacijah.
Glavnica in ressrva druitva da« 31. dseaiahra 1892
Glavnica druitva	gld. 4,000.000-—
Premijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 18,32« 340*98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,«38.848-22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 49.4S5.07
Keserva na raspolaganje	, 500.000'—
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333,822 49 Reserva zavarovanja proti pre
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 241.331-83 Rezorva speoijalnilt dobitkov
zavarovanja na življenje	„ KOO.OOO- —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164*86
Urad ravnateljstva: Vin Taldlrlvn, lir. « (v lastnej hiii.)
Teodor Slabap
srebar V GORICI (G5rz) ulica Morelli 17
so priporoča preČ. duhovičini aa napravo cerkvenih posod in orodij i« čistega srebra, alpaka in medenine, kot: moti* Strane, knlihov, itđ. itd. po najnilji ceni v najnovejiib in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Da si za morajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, ae bodo po želji pre&astitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. PoSilja vsako blago dobro spravljeno In poitnins franko I	8—94
PILIJ ALKA
c. Kr, pri?, avstr. Milnega moda
za trgovino in obrt v Tratu. Novel za vplačilu.
V vredn. papirjih aa	V sapslsonih as
l-dnevni odkaa 81/,4/. 30-dnevnl odkas 2
8- , »'/.*/« a-masečal , S'/«0/* »•»- . »•/. «. . , I'/,7.
Za pisma, katera «e morajo izplačati v sedanjih banko vsih av-tr. vel j., stopijo nova obrestne takse v krepost z dnrra 4. febrnvarju, 8. f^bru-vsrja in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel.
V	vrsda. papirjih i4/, na vsako »voto
V	napolsonlh brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, fažto, Urno, Lvov, Tropavo, Heko kakor za Zagreb, Arad, Bielits, Gablons, Gradac, Hormaastadt, Inouioit, Celovuc, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reichenberg, Basi in Solnograd, — Ii r o z troikov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divi«, kakor tudi vnovftonje kuponov
24- 22 pri odbitku 1 •/„ provizije.
Predujmi.
flpreji-majo se vsakovrstnn vplačila pod
ugodnimi pogoji. Na ]am6evns llstlns pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
N« vrednosti obru»ti po pogodbi'.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo •• v pohrano vrednostni papirji, zlat »li srebrni donar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne bank«-italijHBHku v italijanskih frankih, ali pa po dnsvnem
oursu.
Trst, 31. januvarja 18&4	3 24

4 4 i
J ™
<1
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstne lesunine, kakor:
trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
NuroiMla izvršujejo hu točno in po naj-ni/ji crni. 104-2
t
P
l>
Lastnik politično društvo .EJinoHt*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tiska Tiskarra Dolenc v Trstu.