. " •' % ■ ; • v" • .1. . ■* V' ... • /. ,r> - - Zatorej-Vas vsi "Domžalci'vabim o, da s e : te redke proslave dne 4. avgusta zanesljivo udeležite. ' t i j •• < G ' V zahvalo za Vašo cen j. udeležbo se bomo potrudili Vas kar najbolje z a do vol iti, k; da ponesete v Vaše domove najlepše spomine od našega društva, kakor tudi od prijaznega trga Domžal. . — Torej Vam kličemo: Na srečno in veselo snidenje dne 4. avgusta .na veseličnem prostoru domžalske godbene prireditve. Nosite — slamnike! Tale pa ne bo o godbi. Tudi godčevska ne bo. A bo vendar pristno domžalska 1 Saj velja proslavi — domžalskega slamnika, . Domžalec* danes res da predvsem zato stopa zopet v javnost, da jo vname in navduši za .Godbeni dom v Domžalah*. Vendar bi pa ne bil pravi Domžalec, ako ne bi tudi ob tej priliki spomnil na to, kar je z Domžalami najtesneje združeno, na — slamnike. Ko se je 9. avgusta 1925 vršila slovesna progla-glasitev trga Domžale, je ob bujnem slavnostnem sprevodu en prizor vzbujal vsesplošno pozornost in zanimanje: jezdec z velikim širokokrajnim slamnikom na glavi in za njim velik, prelepo okrašen voz z napisom .Domača obrt*. Na njem je bilo več moških in žensk, ki so ves čas sprevoda kar na vozu vpričo mnogobroj-nega občinstva izdelovali slamnike. Tudi popoldne istega dne se je na veseličnem prostoru prav okrog tega voza ves čas kat trlo ljudi iz najrazTiČnejŠitrkfajevr Vsak je hotel imeti majhen, vpričo njega izdelan slam-niček za spomin na Domžale. Saj Vam je to vre.m /.nano, kajne, da so Domžale prav po slamnikih dobile svetovne ime! Najfinejši, najmodernejši slamniki se tu izdelujejo. In to ne šele od včeraj. Slamnikarstvo je več kot sto let stara domača hišna obrt v Domžalah in vsej bližnji okolici. Zanesel jo je v te kraje neki Ihanec, ki jo je spoznal kot vojak v Florenci na Laškem. Iz prav preprostih prvotnih izdelkov se je ta obrt tukaj polagoma in vztrajno razvijala vedno bolj. Posebnega razmaha pa je dobila, ko so se, zlasti po letu 1866, naselili v kraju — Tirolci. Ti so ustanovili v Domžalah tovarne, ki so jih leto za letom izpolnjevali in polagoma povzdignili do velepodjetij svetovnega imena. Posebno še, ko so po mnogih velikih mestih ustanovili teni podjetjem podružnice, filijalke. Žal, da ta prelepa obrt danes nekam hira. Radi carinskih in valutnih težav ji nedostaje zanesljivih solidnih trgov inozemstva. Z domačimi trgi pa — saj veste, kako je! Z ženskimi slamniki na deželi že doslej ni bilo prida. Saj so celč Domžalke same za svoje lastne izdelke bile do zadnjega časa prav slaba reklama. Vedno ti je imela slamnik v rokah, na glavo si ga ni dala na noben način. Domžalska godba v letu 1890. Pači Kadar jelšla žet,1:si ga je tu in tam v najhujši vročini položila na ]glavo, velikega, s prav širokimi okraji, a prav „sramežljivo“, v vednem strahu, da bi je kak nepoklican gledalec ne zasačil v tej njeni uniformi. Zanimivo je, kako so Domžalke, že od nekdaj priznane kot najboljše slamnikarske šivalke, prejšnje čase hodile v razna velika mesta slamnike šivat. Od doma so šle v rutah kot prave .kranjske Micke”, v Ljubljani šele so si nadeletslamnike in se tako prelevile v .gospodične” 1 Leta 1912 jih je šla večja družba na evharistični kongres na Dunaj. Sklenjeno je bilo: .Vse v slamnikih 1“ Pa mislite, da so hotele takoj dati slamnike na glavo? Kaj še! V zavitkih so jih nesle skrite do Ljubljane. Tam so jih šele v kolodvorski čakalnici, neposredno pred vstopom v vlak, dale na glavo. Seveda so v svoji prostosti mislile takrat, da vzbujajo splošno pozornost in da vse nanje gleda. A se nihče za to niti zmenil ni. Kako so bile pa potem vesele, ko so videle, kako jih po svetu prav radi slamnikov vse bolj vpoštevajo 1 Tudi za njihovega vodnika se je ta stvar prav dobro izkazala. Vlak je bil prenapolnjen. V silni gnječi so z drugimi vred tudi Domžalke stale kar zunaj na hodniku. Sprevodnik jih opazi. Spoštljivo jim reče: .Die Damen vvollen mit mir gehen 1“ Pa jim je takoj dobil pripraven prostor. Z .damami” je smuknil na sedež tudi njihov vodnik. Neverjetno je, kako zelo so Domžalke do zadnjega časa bile doma navezane na rute. In to tudi mlada brhka dekleta! Pa le nikar ne mislite, da iz same ponižnosti! Drage^ svilene rute to potrjujejo. Šele svetovna vojna je v tem prinesla nekoliko spremembe. A le bolj zato, ker so se takrat rute težje dobile. Sedaj pa, ko se je polagoma pričelo mlajše žen-stvo nasplošno bolj oprijemati slamnikov, so jih pa — čujte in strmite 1 — začeli opuščati — moški. Gola g 1 a v a_ — to je moda današnjih dni. V najhujši poletni vročini je prišel iz Ljubljane odličen gospod. Ni bil prazne glave. Priimek na —- ič ti je že povedal, da je izvrsten tič. A bil je gologlav. .Kam pa greste, gospod?* sem ga vprašal. .V Blagovico na izlet." ,Z vozom?" .Ne*. .Z avto?" .Tudi ne". .Kako pa?" .Peš". .Kje pa imate slamnik?" .Hodim vedno brez pokrivala." Na tihem sem mu kar privoščil, da ga bo vroče solnce do dobrega ožgalo v njegovo golo glavo. Se- veda, toliko ne, da bi se mu možgani skisali. Vidite, tak je danes ta preklican svet! Potem pa tožite, da slamnikarska obrt v Domžalah peša I Dajte torej vendar že enkrat tudi domžalskemu slamniku čast, ki mu grel Za meščansko šolo v Domžalah. Na seji občinskega odbora trga Domžale z dne 13. aprila 1928. je bilo soglasno sklenjeno, da se z ozirom na krajevne potrebe čim preje ustanovi meščanska šola .-v Domžalah. Občinski odbor je poveril odborniku g. Janezu Vrečarju nalogo, da sestavi pripravljalni odbor, kateremu je dano vsestransko polnomočje za izvršitev poverjenega dela. Na tej podlagi je bil dne 30. maja 1928 1. sklican uradni sestanek v Domžalah, katerega so se udeležili: Prosvetni šef ljubljanske oblasti g. dr. Capuder, zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora, kamniški srezki šolski referent, vsi župani kamniškega okraja, občinski odborniki tukajšnje občine in člani pripravljalnega odbora za ustanovitev meščanske šole v Domžalah. Tu se je razvila precejšna debata, o tem, da je v prvi vrsti sedež sreza upravičen dobiti meščansko šolo. Vendar pa je po daljšem utemeljevanju iz naravnih predpogojev prišlo do zaključka, da ima veliko bolj bogato območje na materijalu trg Domžale. Gosp. Janez Vrečar in župan gosp. Fran Janežič, sta se na tem uradnem sestanku v imenu občine zavezala, da prevzame vse stroške občina Domžale. Radi te obveznosti je nastalo nesoglasje. Zato je občinski odbor na svoji seji z dne 13. junija 1928. 1. razen enega odbornika soglasno sklenil, da je bila gori navedena izjava omenjenih zastopnikov občine podana na uradnem sestanku dne 30. maja 1928. v smislu občinskega sklepa z dne 13. aprila 1928 popolnoma pravilna in pravomočna. Vsled prevelikih zahtev merodajnih oblasti se je izvršitev preložila na ugodnejši čas. Radi ugodnih sprememb v državni upravi, so se pogoji za uresničenje te obče koristne ustanove izdatno izboljšali. O tem je bila zagotovljena deputacija, ki se je meseca marca 1929. 1. zglasila pri prosvetnemu šefu v Ljubljani v zadevi pospešenja ustanovitve meščanske šole v Domžalah. Pri tej priliki ji je bilo tudi zagotovljeno, da se dd otvoritev šole doseči z mnogo manjšimi izdatki kot pa je bilo predvideno. _____Po poročilu deputacije je imel pripravljalni odbor dne 18. marca 1929. sejo na kateri se je sklenilo, da postane zadeva čimpreje pravomočna in se je zaprosilo županstvo, da izgotovi obvezo. Za pravomočnost je županstvo nabilo obvezo dne 16. aprila do 2. maja 1.1. na občinske deske, proti kateri ni bilo nikake pritožbe. Tako bo se moglo pričeti z rednim poukom v prvem razredu meščanske šole v Domžalah že prihodnje šolsko leto. Čuti se, radi velikega zanimanja in hrepenenja od strani tržanov in okoličanov, da bode vseeno v jeseni prišlo do šole, dasiravno delajo velike zapreke nedalekovidneži. Tok časa zahteva obširnejše izobrazbe, kakpr jo je bil deležen starejši rod. Umeti je treba, da se danes že dela od strani oblasti, kakor od stanovskih organizacij, da pridemo, kakor hitro mogoče na izobrazbi na višino drugih kulturnih narodov. Povod temu je, da se že sedaj v večjih gremijih in zadrugah trgQvstva in obrtništva zahteva od vajencev, da mora imeti 4 nižje razrede srednjih šol ali 4 razrede meščanske šole z dobrim uspehom predizobrazbe, ker v nasprotnem slučaju nima dostopa do učenja. Zavedajte se kmetje, da je Vam isto potrebno, da sledite drugim kulturnim agrarnim državam, ki jim nudi že davno enake oziroma še višje šole. Vse to bi se dalo doseči, kakor je že na uradnem sestanku razložil prosvetni šef, da tudi kmečki stan doseže potrebno izobrazbo, katero mu bo ravno nudila v to pri-lagodena meščanska šola, S h m- je tudi našim kmečkim in delavskim, kako- uradniškim hčerkam in sinovom odprta pot v sv«. do boljše bodočnosti. Iz vsega tega je sedaj razvidno ako bi ostali brez šole, je potem naša mladina radi pomanjkanja sredstev na splošnost brez — bodočnosti. Kakor že gori navedeno se bo v najkrajšem oz. doglednem času na splošno za vsako obrt zahtevalo od vajencev vsaj nekaj razredov meščanske šole, gotove stroke pa vse štiri razrede, kot predizobrazbo. Torej ako ne bomo imeli meščanske šole, ne bodo se mogli naši kmečki, delavski, kakor tudi obrtniški in trgovski sinovi izučiti obrti, katera jim je drugače namenjena. Zato čutimo dolžnost, da nudimo naši mladini to, kar smo ji pri danih prilikah zmožni dati, tembolj, ker to zahteva le razmeroma majhne stroške. Dolžni smo tako kmetu kot delavcu, trgovcu kot obrtniku ali uradniku, dat; možnost, da svoje otroke izšola ob čim manjših stroških. To se pa da doseči le, če imamo šolo v domačem kraju.