PRIMORSKI DNEVNIK
plačana v gotovini Add. postale I gruppo
Cena 90 lir
Leto XXVII. Št. 248 (8036)
TRST, sobota, 23. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IZJAVA AMERIŠKEGA TAJNIKA ZA ZUNANJE ZADEVE ROGERSA
Jugoslavija pomemben dejavnik v naporih za utrditev miru na svetu
Predsednik Tito lahko odločilno posreduje za mir na Bližnjem vzhodu
P (Od našega dopisnika)	I za sklicanje konference o evropski
BEOGRAD, 22. — Nocoj je bilo j varnosti, o pogajanjih za omejitev "Poročeno, da bo predsednik Tito strateškega orožja, o položaju na
5«S." ..................... ...................... -
na vabilo predsednika l.—'a °d 28. oktobra do 2. »vembra uradno obiskal ZDA. ški s tem obiskom je ameri-lvark^k za zunanje zadeve Wil-Poud ■	beograjski televiziji
da bo obisk predsednika
slavi je, «ki igra zeio pomemb-neuv -®° • n? svetu> posebno med it>	zelo važen. Rogers
serwiaZ, .mišljenje, da se bo pred-tom * *'dxon s predsednikom Ti-Pred^arfdi “gleda, ki ga uživa
Ogovarjal	v ,svet«-
& varjai o ključnih svetovmn
berhu1’ posebno o nedavnem aiskem sporazumu, o možnosti
Bližnjem vzhodu, o svojem napovedanem obisku v Pekingu in Moskvi in o drugih vprašanjih.
Rogers je posebno opozoril na položaj na Bližnjem vzhodu in na možnost sklenitve začasnega sporazuma med Egiptom in Izraelom.
«čeprav je to vprašanje zelo zapleteno, sodimo, da so možnosti za začasen sporazum in da pri tem lahko odigra predsednik Tito zelo pomembno vlogo in da lahko v prihodnjih mesecih prispeva k sklenitvi začasnega sporazuma.*
Na vprašanje, kakšen bo aspekt obiska Nixona v Pekingu in v Moskvi, je Rogers dejal, da se Nixon
zavzema za izboljšanje ozračja na svetu, da je smoter njegove politike ustvarjanje pogojev za mir.
To je po besedah Rogersa tudd smoter obiska Nixona na Kitajskem in želja, da se izboljšajo odnosi in da se poveča trgovina z Ljudsko republiko Kitajsko. Obisk v Pekingu, je poudaril Rogers, ni del «politike iger velike sile*, ni usmerjen proti nikomur, temveč je izraz želje, da se ustvari ugodnejše ozračje na svetu.
Isti smoter ima po besedah Rogersa tudi napovedan obisk v Moskvi’. Nixon sodi, da so s sporazumom o Berlinu in napredkom pogajanj o omejitvi strateškega orožja ustvarjeni dobri pogoji za razgovore o sklicanju konference o
...............................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiii........................
LETO DNI SEDANJE VLADE
Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o reformi univerze
Zelo resni spori o stališču Italije glede vključitve Kitajske v OZN
.	22. — Poslanska zbornica
i ^ Pričela razpravljati o
za*
nredlogu o reformi uni-*° ie tretji zakonski, predlog, k -16.na dnevnem redu parlamenta 1aš,nSt0Časn0 bredl°2' ki so naga ? ,na, ključno reformo družbene-nica •°'*a v Italiji. Poslanska zbor-.> a le odobrila zakon o reformi tak0116 ^ktike. Včeraj ie odobrila tjlj0,1 0 reformi stanovan jske ooli-Vjjd se.daj pa so na vrsti univerze. t0v'~l le v tej zvezi ponosno ugo-k; ,.a’ da gre prvikrat za vlado. Bo A50v°inem razdobju neprekinie-rS3 že eno leto.
] Gasilo pa seveda obstajajo ze-odl^fne čeri in tokrat ključna ja	kako bo Italija glasova-
li (v^sedsmju generalne skupšči-Predsednik vlade Colom-
Jugoslovanska vlada 0 nelikvidnosti
J^kRAD, 22. — Zvezni izvršni
J® na današnji seji proučil (‘Tei f - srednjeročnega načrta in ^ ^Je osmih zakonskih predlogov
bo je bdi v zadnjih dneh zelo zaposlen in se ie sestal s številnimi predstavniki strank in z ministri. Jutri bo seja vlade, na kateri bo uradno na dnevnem redu odobritev nekaterih zakonskih predlogov, v resnici pa bo prišlo do bitke o Formozi in LR Kitajski.
Zunanji minister Moro je že več-
ce Bilina.
Generalni tajnik OZN U Tant je danes obsodil dva atentata, ki sta bila izvršena na osebje OZN, ki je nudilo nomoč prebivalstvu v Vzhodnem Pakistanu. U Tant opozarja, da lahko podobni incidenti preprečijo nadaljnjo pomoč, in da bodo žrtve prebivalci Vzhodnega Paki
krat dejal, kar ie tudi ponovil v i stana. Generalni tajnik OZN je tu-
2*®Srečevanje
predlogi za preprečeva-pred
Uje	predlogi za prepr
videv kvidnostil med drugim su ,aj0' da morajo negos
nelikvidnosti, so ^,~“u zavodu za načrtovanje it,	da na podlagi pobud
v; Trosov do 28. oktobra pripra-njetSs°ndno besedilo osnutka sred-^j^ga načrta, medtem ko bo-vani °nske predloge za prepreče-odoK .^bkvidnosti takoj poslali v zvezni skupščini
te«
sj., "J°. aa morajo negospodar-(čn.»kotniki družbenih sredstev feSn politične skupnosti, inte-tiiR:e. skupnosti, samoupravni plačuj ln. podobno) do 10. decembra čeZaviti spisek in program izpla-svojih3 svojih dolgov. Za izplačilo ?hveznosti lahko uporabijo doM.SVoia razpoložljiva sredstva in ne iL "e izplačajo svojih dolgov, invpl- i° prevzeti nobenih novih pujskih obveznosti. nMap videva se tudi prenehanje Wk»n'!e investicijske graditve, če gotovtn,ki družbenih sredstev ne za-Vzetiif sredstev za izpolnitev preti^:?. °bveznosti. Predvidevajo se ukrepi, ki zagotavljajo u-gotri,,! anaterialne pogoje za za-livaia V tekočih likvidnosti bank.
j86 sistem večstranske kom-W ,cue medsebojnih dolgov in cija te’>’ Predvideva se revaloriza-°snovnih sredstev delovnih or-P°°strujejo se predpisi t-čw’jjranja in trčenja sredstev štev vath skladov in uporabe sred-Uva; 20 reprezentacije in reklamo, drUžWe načelo, da vsi koristniki orga??ne lastnine, a ne le delovne °hve?n!fC-'ie’ odgovarjajo za svoje R	d z vsemi1 svojimi sredstvi.
Svet danasnj:i seji je zvezni izvršni PodrJ^ačil tudi več vprašanj s ^ odnosov z inozemstvom. skomnjlm' v zvezi z bodočim obi-Predsednika Tita v ZDA, v in	in Veliki’ Britaniji, stanje
odrwfn°sU napredka dvostranskih držav V ,Ju?oslavije z omenjenimi ^nan^i' izvršni svet se je tudi r>ika *!*, z rezultati obiska predseduj jnllta v Iranu, Indiji in Egip-°t>iska agotovil, da rezultati tega lapfp. Prispevajo k sodelovanju in °dn°sov med Jugoslavijo, Indijo in Egiptom.
22- — Dr’ Vladimir aega ■?.• trenutni predsednik izvrš-hrzej lrt)ja predsedništva SKJ, je hrand no čestital kanclerju Willyju ?rade , °b dodelitvi Nobelove nate to In'.r- Pakarič poudarja, da t aodta ''^no priznanie naporom t naneljda v Kvropi in na sve-°Vanja d°Vala s(var miru in sode‘
B. B.
razgovoru z ameriškim nreds«dni-kom Nixonom. da ie italijansko stališče povsem jasno, ko ie Italija priznala LR Kitajsko, s katero je vzpostavila uradne odnose.
V resnici so pa stvari zelo zapletene. Ne gre za Formozo in za LR Kitajsko, temveč za Kitajsko, kot to pravi čuenlai. in za osnovno načelo nepristajanja na teorijo uveh Kitajsk. Še bol.ie rečeno, odločalo se bo že preliminarno o ameriškem, ali o albanskem predlogu, in vse kaže, da bo Italija čakala, kam se bo v «Steki eni palači* nagnila glasovalna tehtnica.
Vse kaže, da se bo vlada najbrž vzdržala glede dvotretjinskega glasovanja, ali bolje rečeno o ameriškem predlogu o Formozi in Kitajski. Tak je menda predlog Colom-ba, ničesar pa ni odločenega.
Napetost med Pakistanom in Indijo
NOVI DELHI. 22. — Indijska vlada ie na današnji seji razpravljala o obrambni sposobnosti države in o potovanju predsednice Indire Gandi, ki bo obiskala zapadne države. Obrambno ministrstvo je sporočilo. da so opozorili 600 tisoč rezervistov, naj bodo pripravljeni, da se javijo na vojaška poveljstva na zelo hiter poziv. Prišlo je do novih spopadov na področju Vzhodnega Pakistana, ko so pakistanske e-note bombardirale indijske vasi. Poročajo tudi o artilerijskem dvoboju in da so prebivalci zapustili meste-
di opozoril, da gre izključno humanitarno akcijo OZN.
evropski varnosti, o zmanjšanju vojaških sil v Evropi in o dragih vprašainjih, Id zaskrbljujejo svet.
«Sodimo,* je poudaril Rogers, «da se napetost lahko zmanjša, če pride do sklicanja evropske konference in zmanjšanja vojaških sil v Evropi.*
Na kraju svoje izjave, je Rogers {»udaril, da predsednik Nixon «zelo ceni predsednika Tita*, da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA dobri, da bodo ZDA storile vse, da bo obisk predsednika Tita uspešen.
BOŽO BOŽIČ
Sporazum med vojnima mornaricama SZ in ZDA
MOSKVA, 22. - Komaj deset dni je bilo treba razgovorov in že so podpisali sporazum med vojnima mornaricama Sovjetske zveze in ZDA, da se tpreprečijo incidenti med ladjami in letali obeh oboroženih sil. kar bi lahko povzročilo »vojni spopad po pomoti*.
Sovjetsko delegacijo je vodil admiral Vladimir Kasatonov, ameriško pa podtajnik za vojno mornarico John Warner, ki je dejal novinarjem, da so dosegli sporazum, ki ga morata odobriti še obe vladi in ki se nanaša na preprečitev incidentov na morju. Do teh incidentov prihaja, kadar se preveč približajo ladje, ali letala, ki hočejo bolje opazovati, ali ustrašiti, nasprotnika. Prišlo je do streljanja, poprečno da do enega resnega incidenta na mesec.
Skratka gre za sporazum, ki naj prepreči «nevamo igro na morju* in SANTIAGO DE CHILE, 22. — V ki je nadaljevanje dogovorov SALT Čilu so prebivalstvo in oblasti spre- o omejevanju strateškega atomske-jele z velikim zadovoljstvom novico, ga oboroževanja ter drugih dogovo-da je švedska akademija podelila i rov med Sovjetsko zvezo in ZDA, da Pablu Nerudi Nobelovo nagrado. Ijse doseže splošno omiljenje napetosti.
iiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiimitiiiiiiiiiiiumiimmiMuiiimH
Nixon o sodelovanju s Kitajsko in SZ
Kissinger si je ogledal kitajski zid
WASHINGTON, 22. — Predsednik Nixon je danes izjavil, da bo obiskal Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ker želi sodelovati s tema dvema državama in vzpostaviti podobne odnose, kot so jih ZDA ustvarile po vojni z Nemčijo in Japonsko. Tudi ti dve državi sta bili sovražnici ZDA. Prišlo pa je do bistvenih sprememb. Kdo bi lahko rekel pred 25 leti, da bosta prav Japonska in Nemčija postala najpomembnejša gospodarska konkurenta ZDA? Nixon je bil v bistvu optimist, ko je govoril na zasedanju vsedržavnega sveta republikanskih žena in ko je podčrtal, da se je svet spremenil in to na bolje.
Njegov posebni odposlanec Henry
Kissinger je danes odšel iz Pekinga in si je menda ogledal kitajski zid. Opazovalci so takoj napravili cel vohunski roman in so mnenja, da gre za ogled zidu, katerega si bo ogledal tudi predsednik Nixon ter da gre za zid, ki je 2000 let branil Kitajsko pred napadi iz Si birije. V resnici se pa ničesar ne ve, razen da se pogajanja nadaljujejo.
Na zasedanju generalne skupščine OZN se nadaljuje splošna razprava o vključitvi LR Kitajske in je še vedno neodločena bitka o načelnem vprašanju: dve Kitajski (Formoza in LR Kitajska) ali samo ena Kitajska v OZN.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB PRISOTNOSTI NOVINARJEV IN ZASTOPNIKOV PROSVETNIH DRUŠTEV
Sinoči v Gorki tiskovna konferenca pred slovensko gledališko sezono
Slovensko gledališče Iz Trsta nastopi v četrtek z Brechtovimi «Bobni v noči» - Letos bo osem abonmajskih predstav - Lani je slovenske gledališke prireditve v Gorici obiskalo 7500 ljudi
V sejni dvorani goriške «Pro-lo-co», ki ima svoje prostore v stavbi, kjer je tudi gostišče »Lantema di oro* na gradu, je bila sinoči tiskovna konferenca ob začetku letošnje slovenske gledališke sezone v Gorici. Tudi letos bo »Slovensko gledališče* priredilo v Gorici redno gledališko sezono v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, z Zvezo slovenske katoliške prosvete in z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC. Kampanja za nabiranje abonmajev je v polnem teku in bodo kmalu dosegli lansko število abonentov. Prva predstava bo prihodnji četrtek v gledališču Verdi. Nastopili bodo igralci Slovenskega gledališča iz Trsta z dramo nemškega dramaturga Bertolta Brechta »Bobni v noči*.
Sinočnjo tiskovno konferenco )e otvoril prof. Jože Tavčar, predsednik upravnega sveta »Slovenskega gledališča* v Trstu, daljši uvodni govor pa je imel podpredsednik istega sveta dr. Rafko Dolhar. Med drugim je dejal, da bo ob sodelo-
vanju goriških ljudskih prosvetnih zvez tudi letošnja sezona uspešna, kot je bila lanska. Izrazil je tudi željo, da bi letos premostili težave, ki so se pojavile lani. »Smo na pravi poti*, je zaključil svoj u-vodni govor, »saj nam lanska sezona to dokazuje*.
Predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete prof. Kazimir Humar je dejal, da je lanska gledališka sezona dokazala, da lahko goriški Slovenci govorimo skupni jezik, ko gre za našo kulturo. V našem narodu moramo ohraniti in širiti narodno kulturo podobno, kot so to delali naši predniki.
Tajnik SPZ Edmund Košuta je prav tako dejal, da je lanska sezona dokazala, da se da na skupnem področju narediti marsikaj več kot v preteklosti. Naša društva na terenu zbirajo abonente, njim gre torej največ zaslug za uspeh lanske sezone. S kapilarnim dvlom smo si lani, in tako si bomo tudi letos, zagotovili zadostno število a-bonentov.
Občinski odbornik za kulturo rag. Francesco Moise je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je bila lanska gledališka sezona zelo kvalitetna in da je njen uspeh dal prav prirediteljem. Slovenski gledališki večeri niso namenjeni le Slovencem, namenjeni so tudi go-riškim Italijanom, ki poznajo naš jezik. Podpora občine tej kulturni pobudi je v skladu s politiko občine, ki hoče dobre odnose med tu živečima narodoma.
Zanimive podatke je nanizal ravnatelj Filibert Benedetič. Dejal je, da je bilo lani v Gorici od skupnih 15.000 obiskovalcev gledaliških predstav, kar polovica udeležencev na prireditvah Slovenskega gledališča, ki je v mestu in v okolici
>n'0 24 predstav in šest redtacij-skih večerov. Z dežele so abonenti; pripeljali v mesto s 43 avtobusi. Benedetič je podal še nekaj zanimivih podatkov.
V debato so nato posegli številni prisotni, ki so navedli marsikateri zanimiv predlog.
TRŽAŠKA ODBORNIKA IN ŽUPANI O LETOŠNJEM LJUDSKEM ŠTETJU
V zvezi s sedanjim ljudskim štetjem smo se obrnili na slovenske župane na Tržaškem, na oba slovenska občinska odbornika v tržaški občini ter na miljskega župana, da izrazijo svoje mnenje o štetju in o njegovem dosedanjem poteku. Spodaj objavljamo njihove izjave:
DUŠAN HREŠČAK
odbornik tržaške občine
«Znani so razlogi, zaradi katerih Slovenci v Italiji že vnaprej oporekamo veljavnost rezultata splošnega popisa prebivalstva kar zadeva ugotavljanje števila pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Danes še vedno niso povsem dozoreli splošni pogoji, da bi popis mogel prikazati vsaj približno točno številčno stanje naše manjšine.
Sicer pa to niti ni namen Osrednjega zavoda za statistiko (ISTATJ niti italijanske vlade, ker so popis po jezikovni skupini» omejili izključno na tržaško pokrajino.
Kar zadeva še posebej tržaško občino, smo priča še dodatni diskriminaciji: slovenski obrazci popisne pole (skrajšano in pomanjkljivo prevedeni) so razpoložljivi le za prebivalstvo zgornje tržaške okolice (in še tu ne vedno in neredno), v mestu samem pa so popisovalci brez njih!
V mestu (in bržkone tudi drugje) pa se dogaja celo, do. popisovalec ne vroči popisne pole osebno (v primeru, da v stanovanju takrat ne dobi nikogar), ampak jo pusti kar pri sosedu.
Skratka: že sam način, kako vročajo popisne pole, kaže, da je operacija nezadostno- in slabo pripravljena in še slubše izvajana, prebivalstvo pa nezadostno obveščeno in poučeno, in je zato tudi brez stvarne podlage pol-udarna domneva, da bi rezultati takega popisa po jezikovni pripadnosti mogli služiti celo za priznavanje ali odrekanje določenih narodnostnih pravic tržaškim Slovencem«.
dr. RAFKO DOLHAR
odbornik tržaške občine
pa mi jo bodo čez nekaj dni dostavili na dom. To se je res zgodilo dva dni kasneje. Vendar je jasno, da bi morali vsaki družini izrecno dostaviti italijansko in slovensko popisno polo ne glede na narodnost družine.
JOSIP GUŠTIN
župan občine Zgonik
Pravočasno smo uredili vse, kar je predpisano po zakonu za izvedbo ljudskega štetja. Ustanovili smo posebni urad ter sprejeli v začasno službo tri popisovalce. Dobili smo v zadostni količini slovenske in italijanske obrazce. Naši popisovalci so izročili vsaki družini slovenski in italijanski obrazec.
Čeprav so na tridnevnem tečaju na Trgovinski zbornici v Trstu dali navodilo funkcionarjem občinskih komisij za ljudsko štetje, da je uradno veljaven samo italijanski o-brazec, poudarja naša občinska uprava, da imamo Slovenci vso pravico izpolniti slovenski obrazec, ki mora i-meti enako veljavo kot italijanski. Žal pa ugotavljamo,
Najmanj, kar lahko o sedanjem popisu prebivalstva rečemo, je, da je bilo slabo pripravljeno in še slabše izvedeno. Elementarna norma znanstveno točnega anketiranja je namreč ta, da mora biti anketiranec absolutno indiferenten do zastavljenih vprašanj. V primeru slovenske narodne skupnosti pa morajo njeni pripadniki že ob prvem stiku s popisovalcem nekako optirati za narodno pripadnost (podobno kot je na Koroškem za vpis v dvo-ježično šolo) s tem, da zahtevajo slovensko popisno polo. Vemo tudi, da slovenskih popisnih pol ni na Goriškem in v Benečiji in da popisovalci niso vedno indiferentni do narodnostnega vprašanja. Ne glede na zgodovinsko preteklost naše narodne skupnosti v Italiji je tako popisovanje glede na narodno pripadnost popolnoma nezanesljivo. Nesmiselno je človeka najprej oropati in potem ugotoviti, kako je reven!
18. t. m. so mi dostavili italijansko popisno polo. Ko sem vprašal po slovenski, so mi odgovorili, da je še nimajo, ker da je bila natisnje na m mnogimi napakami, da
slovenski pa ima sicer prevod omenjene roza priloge, je pa tako tiskan, da le-te ni mogoče odtrgati. Občina bo zato podatke iz izpolnjenega slovenskega obrazca morala prepisati na italijanski obrazec, ki ga bo odposlala pristojnemu uradu, slovenski o-
da so obrazci v slovenščini precej pomanjkljivi.
Do sedaj, kolikor mi je znano, ni bilo pri popisovanju v naši občini nobenih pritožb. Ne glede na to pa moram pripomniti, da sem se kot žvpan in pripadnik slovenske narodne skupnosti takoj ob začetku pozanimal, kakšne obrazce so razdelili v Poadižju. Neka občinska uprava v Poadižju mi je odgovorila, da imajo dvoježične o-brazce, ne pa ločene kot pri nas. Tudi na Koprskem, kakor mi je znano, so za zadnje ljudsko štetje imeli dvoježične obrazce.
Po vsem tem lahko trdimo, da se moramo Slovenci v Italiji še vedno boriti za u-veljavljanje naših narodnih pravic, kljub načelom ustave, mednarodnim dogovorom in posebnemu deželnemu statutu.
Kot župan še posebej izražam nezadovoljstvo in ogorčenje vseh naših občanov zaradi takega načina ljudskega štetja in omalovaževanja naših osnovnih narodnih pravic.
Končno bi še rad pripomnil, da bi se morale razne stranke, ki se sicer zanimajo za probleme slovenske manjšine, tudi v tej zadevi bolj zavzeti, za kar pa je še vedno čas«.
DUŠAN LOVRIHA
župan občine Dolina
Vpraš.: Kako j« vaša občina organizirala 3»pis in pripravila vse potrebno, da se izvede popis in pri tem upoštevajo narodne pravice Slovencev?
Odg.: Da bo letos ljudsko štetje, smo vedeli že precej časa prej. Najprej smo morali določiti osebje, ki bo vodilo štetje prebivalstva in še posebej trgovine in industrije. Poslali smo tri uradnike na kratek tečaj na trgovinsko zbornico v Trstu. Po končanem tečaju so le-ti imeli tečaje s popisovalci (v naši občini 13), ki vsi obvladajo slovenščino, že od vsega začetka smo imeli na razpolago zadostno število obrazcev v italijanščini in slovenščini. Slovenski obrazec je pa različen od italijanskega, tiskan je na zelo skromnem papirju, čeprav je besedilo dobesedno prevedeno (ima pa mnogo tiskarskih napak) in ni enako sestavljen kot italijanski obrazec. Slovenski je namreč veljaven samo za dvočlansko družino, medtem ko je italijanski za šestčlansko; italijanski obrazec ima posebno roza prilogo, ki jo je treba odtrgati in ki ostane nato na razpolago matičnim uradom,
brazec pa bo priložila. Ker pa nismo dobili nobenih navodil glede uporabe slovenskih obrazcev, smo se obrnili na merodajni statistični urad pri trgovinski zbornici, kjer so nam pojasnili, da slovenski obrazec ni uraden, temveč služi le kot pripomoček za izpolnitev italijanskega obrazca. Popisovalci bodo pri tem najbolj prizadeti, ker bodo imeli dvojno delo, za kar ni predviden večji honorar, obenem pa bodo tudi občine imele več stroškov, ki jih, kakor po navadi, kadar gre za slovenske pravice nihče ne povrne«.
Vpraš.: Slovenoi imamo tudi na podlagi določb memoranduma pravico do rabe materinega jezika v odnosu do oblasti. Tako ravnanje torej ni v duhu teh določb. Kaj bi bilo potrebno, da se ta krivica popravi?
Odg.: «Tu se ne kršijo samo določbe memoranduma, temveč tudi določbe republiške ustave in člena 3 deželnega statuta. Zaradi tega bi bilo pravilno, da bi imeli na razpolago dvojezične obrazce, kot so na primer osebne izkaznice. Za pritožbe in pomanjkljivosti v zvezi z ljudskim štetjem, kar se tiče pravic Slovencev, nikakor ne more biti odgovorna posamezna občina. Jasno je, da so nam to vsilili.
Popolnoma pravilno je stališče. ki so ga zavzeli podpisniki resolucije glede ljudskega štetja, da namreč zavračamo tak način preštevanja Slovencev in da izidov takega ljudskega štetja ne priznavamo«.
dr. DRAGOMIR LEGIŠA
župan občine Devin-Nabrežina
«Ustanomli smo poseben urad, ki mu načelujem jaz kot župan v tesnem sodelovanju z odbornikom Terčonom. V uradu so občinski tajnik in drugi občinski funkcionarji. Začasno smo nastavili 21 popisovalcev, ki v ogromni večini obvladajo slovenščino in italijanščino. Po. leg tega smo začasno nastavili še druga dva uradnika za notranje delo in pomoč popisovalcem. Urad deluje tudi ob nedeljah od 9. do 12. ure.
Slovenske obrazce smo dobili v zadostni količini, čeprav z enodnevno zamudo. Popisovalcem smo izrecno naročili, naj izročijo oba obrazca vsaki družini. Glede izpolnitve smo izdali naslednja navodila. Družinski poglavar lahko izpolni slovenski obrazec, ki ga tudi podpiše. V tem primeru seveda ni potrebno da izpolni ali podpiše italijanski obrazec. Občinska
ki ga je zavzela moja politična organizacija skupno z drugimi v znani skupni izjavi. Sodim namreč, da niso še ustvarjeni pogoji, da bi lahko vsi Slovenci zares svobodno odgovorili na vprašanje o narodni pripadnosti, čeprav se ta problem v naši občini ne postavlja tako akutno kot v mestu«.
GASTONE MILLO
župan občine Milje
Kako Je miljska občina pripravila ljudsko štetje in poskrbela, da se tudi pri tem spoštujejo pravice Slovencev?
«Naša prva skrb je bila najti ustrezno osebje. Izbrali smo 16 popisovalcev, katerim smo pridružili še štiri mestne stražnike. Na slovenskih področjih, se pravi pri Stramarju, Koroščih in Čam-porah pa delujejo slovenski popisovalci. Od njih smo namreč zahtevali popolno znanje slovenskega jezila.
Vsem popisovalcem smo dali natančna navodila, naj ob vstopu v stanovanje občana vprašajo, če želijo tudi slovensko popisnico.
Zato smo poskrbeli že od samega začetka za zadostno

število slovenskih popisnic, prejšnje dni pa smo šli po nadaljnjih 60 pol, če bi nam prve zmanjkale.
Miljskega župana smo tudi vprašali, kaj bo storila občinska uprava, če bodo občani izpolnili slovenske popisne o-brazce.
«Za nas je vseeno: lahko izpolnijo italijansko ali slovensko, ker moramo itak vse na občini prepisati na meha-nograjske obrazce. Če bomo prejeli slovenske pole bomo zaposlili nekaj slovenskih popisovalcev, ki bodo prepisali te obrazce na mehanograf-ske pole«.
Kako napreduje delo?
«Dobro. Popisovalci so zelo požrtvovalni, prav zato pa je plačilo, ki ga prejemajo za svoje delo, nezadostno. Deficitarne občine pa k temu ne morejo nič in nam je zato žal«.
MIHAEL GUŠTIN
župan občine Repentabor
uprava bo poskrbela za prevod v italijanščino. Lahko izpolni italijanski obrazec tudi v slovenščini, ali pa samo v italijanščini. To je seveda od-rAsno od njegove svobodne izbire. Doslej nisem slišal večjih pritožb, čeprav so se zgodile nekatere nerednosti, ne po naši krivdi, ki pa smo jih takoj popravili.
Kot župan, ki politično pripadam Slovenski skupnosti, se prav gotovo strinjam z načelno oceno in stališčem,
«Tudi naša občinska uprava je poskrbela za reden popis prebivalstva in je poslala na kratek tečaj v Trst občin, uradnico, ki je dala navodila dvema popisovalkama. Dobili smo obrazce, primanjkovalo pa nam je še precej slovenskih obrazcev. Zato smo zahtevali večjo količino slovenskih obrazcev, ki smo jih potem dobili v zadostni količini. Popisovalki izročita vsaki družini italijanski in slovenski obrazec. Pojasnili smo, da občani lahko izpolnijo slovenski obrazec in da ima ta popolno veljavo.
Nekaj pritožb je bilo le ob začetku, ko še nismo imeli na razpolago dovolj slovenskih obrazcev. Drugih pritožb, do sedaj ni bilo, zdi se mi pa, da bodo imeli naši ljudje precejšnje težave pri izpolnjevanju obrazcev, ker so preče/ zapleteni in zahtevni. Za# /tm bosta	po-
magati popisov« fW.
Važno je, po mojem mnenju, da vsak popisovalec točno pojasni vso stvar občanom, zlasti pa to, da je enako veljaven obrazec v slovenščini. Pravilno bi bilo, da bi bili obra»oi sploh dvojezični in bi jih vsak lahko izpolnil v slovenščini, ali italijanščini, kakor bi pač hotel.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
23. oktobra 1«1
DREVI BI SE MORALA KONČATI DELITEV POPiSNIC
VELIKO SLOVENCEV ŠE VEDNO ČAKA NA ZAHTEVANE SLOVENSKE OBRAZCE
Nove pritožbe na mešano komisijo za izvajanje londonskega sporazuma Protislovno ravnanje z občanom, ki bi moral obiti pol mesta za eno polo
Danes bi morali popisovalci oddati zadnje popisne pole, kajti mehanizem popisa bo stekel v noči med današnjim in jutrišnjim dnem. Ta dan naj bi statistični urad »fotografiral* položaj v Italiji in v naši pokrajini in ugotovil dejansko stanje.
Večina pol je bila res tudi oddana, čeprav je glede tega v Trstu neka zamuda, za katero pa nikakor nismo krivi Slovenci. Nismo krivi, namreč, če so morali posamezni popisovalci po trikrat, štirikrat na dom posameznika samo zato, ker niso imeli s seboj slovenskih popisnic. Zapisali smo že, da se izigravanje nadaljuje: rajonski uradi trdijo, da popisnic nimajo. Le redki so primera ljudi, katerim so slovensko popisno polo prinesli. V veliki večini primerov pa enostavno zahtevajo, naj občani, ki jo želijo imeti, gredo ponjo sami.
Zabeležili smo tak primer, ker se nam zdi poleg vsega nelogičen tudi za skrotovičeno miselnost tržaških občinskih birokratov. Slovenec, doma s Katinare, je prejel na dom samo italijansko popisno polo, ko ga ni bilo v stanovanju. Zato je telefoniral in vprašal, kam naj gre po slovenski obrazec. Odgovorili so mu, da spada Katinara pod rajonski urad pri Sv. Ivanu. Odpravil se je k Sv. Ivanu, toda tam so ga odslovili, češ da njegova ulica spada pod rajonski u-rad v naselju Sv. Sergija. Prizadeti Slovenec se je tedaj razburil in odločil, da ne bo šel več nikamor. Pritožil se je na mešano komisijo za izvajanje londonskega sporazuma, ker se mu je zdela že malce pretirana zahteva, naj obide pol mesta zaradi neizpolnjene dolžnosti popisovalnega urada.
Ta dogodek pa nam vsiljuje še drugo vprašanje, na katero bi radi tudi odgovor za popis pristojnih oblasti: če je slovenska popisna pola zares le »kopija* in »pripomoček*, kot nam stalno zatrjujejo, zakaj bi je prizadeti ne smel dvigniti tudi pri Sv. Ivanu, čeprav ni to njegov rajon? Saj ni oštevilčena, niti rezervirana... Teh pol bi moral imeti vsak urad na kupe, deliti bi jih moral popisovalcem, ne pa da jih odrekajo celo tistim občanom, ki dobronamerno sami pridejo ponje, čeprav ni to njihova dolžnost.
Telefoniralo nam je še nekaj Slovencev, iz Barkovelj in iz Starega
mesta, ki še sedaj niso prejeli zahtevanih pol. Kdaj jih bodo prejeli? Mudi se in naj si pristojne oblasti nikakor ne upajo kriviti za zamude teh, ki so samo zahtevali, naj se spoštuje zajamčena pravica.
Danes v Miljah dva nova vlačilca
V ladjedelnici »Cantieri Alto A-driatico* v Miljah bodo danes dopoldne ob 10. uri splavili hkrati dva vlačilca za družbo «Rimorchia-tori Napoletanb iz Neaplja. Gre za enoti »Oriente* in »Capo S. Vito» z naslednjimi tehničnimi svojstvi:	dolžina 31,0 m, širina
8,6 m, višina 4,25 m, vlečna moč 31 ton, bruto registrska tonaža 200 ton, pogonski stroj MAN vrste C 9 V 30-45 ATL z močjo
1.910 KM pri 500 obratih na minuto, reduktor v razmerju 2,8:1, po pravilih italijanskega pomorskega registra bosta vlačilca lahko o-pravljala svoj posel (vleko in morebitno reševanje ladij) v morskem pasu 6 milj od obale. Vsak vlačilec bo imel na današnji slovesnosti svojo botrico, po splavitvi pa bosta obe enoti privezani ob pomolu ladjedelnice, kjer ju bodo dogradili in opremili za krstno plovbo, ki bo čez nekaj mesecev.
Obvestil« Kmečke zveze
Opozarjamo prizadete lastnike zemljišč zaradi gradnje metanovoda, da sprejemamo podpise za pooblastilo odvetnikom v tožbi proti podjetju SNAM še danes od 12. do 13. ure in v ponedeljek od 18. do 19. ure.
PRI DEŽELNEM ODBORNIKU MASUTTU
Sestanek o novem pravilniku za «kolavdacijo» javnih del
Honorarji s popustom za strokovno pregledovanje ljudskih hiš
Na sedežu deželnega odbomištva za javna dela so se včerai sestali predsedniki inženirskih zbornic iz tržaške, goriške. videmske in por-denonske pokrajine ter predstavniki združeni arhitektov iz Trsta in Furlanije. Sestanek je sklical odbornik Masutto. da bi se dogovorili o nekaterih vprašanjih tehnično-upravnega značaja iz pristojnosti profesionalnih združeni.
V pretres so vzeli zlasti vprašanje strokovnega pregledovanja javnih del. Odbornik Masutto je v tej zvezi nakazal glavne značilnosti postopka, potek tehničnega pregleda. odnose med pregledniki in javnimi ustanovami ter vprašanje ustreznih honorarjev. Predstavniki strokovnih organizacij so opozorili na državni zakon štev. 330 z dne 3. maja 1971. ki je odpravil posebne popuste n.a honorarje strokovnim preglednikom, ko gre za kolavdacijo javnih del. ter zahtevah. naj bi dežela temu primemo prilagodila svoje norme. Odbornik Masutto je zagotovil, da bo deželna uprava upoštevala zahtevo, vendar
pa je strokovnjake opozoril na to. da bodo popusti še naprej veljali za dela v zvezi z načrtovanjem in kolavdacijo ljudskih hiš.
Na seji so se sporazumeli o tem, da bodo pri deželnem odbomištvu za javna dela ustanovili poseben študijski odbor, v katerem bodo predstavniki odbomištva in strokovnih organizacij, ki bo skrbel za strogo izvajanje pravil v zvezi s strokovnim pregledovanjem iavnih del. Odbor bo sestavil o tem poseben dokument, ki bo potem veljal za vso deželo.
Masutto ie včerai sprejel člane novega vodilnega sveta tržaškega pokrajinskega združenja inženirjev.
..milni umi umu.milili...........................
Nfl SEJI PRISTOJNE POSVETOVALNE KOMISIJE
Sprejet zakon o trgovski dejavnosti v deželi FurlanijiJulijski krajini
Odslej bodo dovoljenja za odpiranje novih trgovin izdajali župani
Četrta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi je na včerajšnji seji. ki je bila pod vodstvom svetovalca Metusa in ki se je udeležil tudi odbornik za industrijo in trgovino Dulci, sprejela zakonski načrt, ki prilagaja nedavni državni zakon o trgovini posebnemu položaju te dejavnosti v naši deželi. Načrt ie sestavljen iz treh delov: prvi obravnava «fiksne» trgovine. drugi se nanaša na kramarje, tretji del pa usklajuje poslovni umik trgovin. Svetovalec Me-tus je v zvezi z novim zakonom naglasil, da so njegove odlike zlasti v tem. da ustanavlja uradni spisek trgovcev pri trgovinskih zbornicah in da daje krajevnim ustanovam večje pristojnosti. Po novem zakonu bodo namreč župani izdajali dovoljenja za odpiranje novih trgovin, kar spada danes v pristojnost drugih organov.
Odbornik Dulci je dejal, da bo treba pospešiti postopek za izva-
•liiilllliliiniiimiiiuiiiiiiiiiiimMiliiiiliiiiiiiilituiiiiiniitiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiil
POD VODSTVOM PREDSEDNIKA DR. A, RENZIJA
Obisk tržaških sodnikov in odvetnikov v Ljubljani
Razpravljali bodo o jugoslovanskem in italijanskem sodnem ustroju
janje novega zakona, zlasti kar zadeva sestavo blagovnih spiskov. Spiske bo objavil deželni odbor, pri njihovi sestavi pa se bo dežela posvetovala s trgovci in občinskimi upravami. Svetovalca Pascolat in Zorzenon (KPI) sta izrazila vrsto pomislekov in naglasila, da novi zakon ne rešuje širših problemov deželne trgovine, kakor tudi ne predvideva primernih posegov kreditnega značaja. Podobne pomisleke ie izrazil tudi svetovale Trau-ner (PLI). Svetovalec Urli (KD) ie dejal, da bo verjetno treba v prihodnje izboljšati zakon, in sicer na osnovi izkustev, ki se bodo nabrala v določenem časovnem obdobju. Med razpravo o posameznih členih novega zakona je komisija popravila normo o izdajanju dovoljenj za nove samopostrežne trgovine, in sicer v smislu, da bo deželni odbor odločil o morebitni izdaji dovoljenj za tiste nove samopostrežne trgovine, za ka^re so prošnje prispele na pristojni urad pred uveljavitvijo državnega zakona štev. 426. Komisija se ie pri glasovanju izrekla za novi zakon z večino glasov: svetovalci KPI so se vzdržali.
Na vabilo Zvez« društva pravnikov SRS bo danes odpotovala v Ljubljano delegacija tržaških sodnikov javnega tožilstva, ki jo vodi prvi predsednik prizivnega dvora v Trstu dr. Aldo Renzi.
Na dnevnem redu tega pomembnega srečanja sta med drugim tudi poročili o jugoslovanskem in italijanskem sodnem ustroju.
Poleg zastopnikov društva pravnik, se bodo srečanja udeležili tudi nekateri tukajšnji italijanski odvetniki.
24-urna stavka pristaniških delavcev
Včeraj je bila 24-uma stavka pristaniških delavcev, ki so tako v vsedržavnem okviru izrazili svoje nasprotovanje do zadržanja ministra za trgovinsko mornarico Attaguileja, ki ni sprejel predstavnikov sindikalnih organizacij, kot je to pred dnevi slovesno obljubil. Stavka je popolnoma uspela, saj niso na ladjah, ki so bile v pristanišču, izvršili nobenih del. če se položaj ne bo spremenil v prihodnjih dneh bodo pristaniški delavci stavkali spet za 24 ur in sicer 27. tega meseca. Svojo solidarnost s pristaniškimi delavci so izrazili tudi uslužbenci pristaniške ustanove.
Diploma honoris causa prof. C.F. Coriju
V ponedeljek. 25. oktobra bodo v slavnostni dvorani tržaške univerze podelili diplomo »honoris causa» v medicini profesorju Carlu Ferdinandu Coriju, Nobelovemu nagrajencu 1947 za medicino in fiziologijo. Svečanost, ki se je bodo udeležili najvišji predstavniki deželnih in mestnih oblasti, bo ob 11. uri.
Kongres združenja «Italija-ZSSR»
V dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo bo jutri zjutraj, ob 9. uri, pokrajinski kongres združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo. Na kongresu bodo člani društva in povabljeni gostje razpravljali o usmeritvah za povečanje in razvoj kulturnih, gospa darskih in političnih stikov med
Italijo in Sovjetsko zvezo.
Osrednje vodstvo bo na kongresu zastopal prof. Paolo Alatri, zgodovinar in poslanec.
V	četrtek seja pokrajinskega sveta
V	četrtek zvečer se sestane rva svoji redni seji tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je razprava za odobritev sklepov pokrajinskega odbora, ki jih je ta sprejel zaradi nujnosti in jih je treba sedaj ratificirati.
Jtidttui ukednidtuu
Spoštovano uredništvo.
Popisovalec mi ni izročil zahtevane slovenske pole. Pač pa sem prejela listek, naj grem sama ponjo. Zdi se mi, da se mi godi krivica in se bom pritožila na mešano komisijo. Komu naj. naslovim pismo?
(Sledi podpis)
Naslov mešane komisije je sledeč: dr. Gianluigi Millesl - Ferretti in dr. Zvonko Perišič, Mešani jugosl. - ital. odbor za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma, (S.I.P.) Beograd, Ulica Kneza Miloša 24.
• • •
Spoštovano uredništvo!
V rubriki «Pisma uredništvu* ste objavili v nedeljo, 17. oktobra 1971 pismo pisca n. k. pod naslovom »Nameščanje neslovenskih slug na slovenske šole*.
K pismu le kratko pojasnilo.
Sluginja, ki je sedaj na zavodu »ŽIGA ZOIS* je Hrvatica iz Istre, ki govori istrsko hrvaščino.
Podpisani je na to pomanjkljivost pismeno opozoril pokrajinsko upravo in zahteval sluginjo Slovenko.
Iz medsebojne korespondence med zavodom »ŽIGA ZOIS* in pokrajinsko upravo je razvidno, da gre za začasno namestitev. Kdaj bo zadeva dokončno rešena, je težko napovedati.
O zadevi je podpisani že pred meseci govoril z obema slovenskima predstavnikoma v pokrajinski upravi in mimogrede seznanil tudi enega od slovenskih deželnih svetovalcev.
Toliko o tem.
Z odličnim spoštovanjem! dr. Vlado Turina ravnatelj Trgovskega tehničnega zavoda »ŽIGA ZOIS* s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Včeraj na prefekturi seja komisije za nadzorstvo nad cenami
Včeraj se je na prefekturi sestala posebna komisija, ki nadzoruje cene. Komisiji so uradno sporočili, da bodo Delavske zadruge začele 25. oktobra prodajati naslednje proizvode: grah v konzervi, 2. izbira — 500 g: 100 lir; grah v konzervi, 1. izbira — 500 g: 110 lir: slanina 100 g: 115 lir: slanina zavita 1 kg: 970 lir; paradižniki
v konzervi 1 kg: 180 lir; surov pršut 100 g: 420 lir; krompir 1 kg: 50/60 lir: jabolka imperator 1 kg: 80/90 lir; belo vino coop 1 1: 145 lir; testenine italcoop 0,5 kg: 100 lir; olivno olje italcoop 1 1: 590 lir.
Obenem je bil dosežen sporazum z verigo trgovin Despar, ki bodo od 1. novembra prodajale nekatere proizvode široke potrošnje po izrednih cenah. Predstavnik Zveze trgovcev je izjavil, da je »Mandataria commer-ciale* začela 18. oktobra prodajati nekatere drogerijske proizvode po posebnih cenah. Tudi »Skupina prodajalcev rib* se je pri prefektu obvezala. da bo ohranila sedanje cene mehkužcev do 31. decembra. Skupina bo o tem obvestila potrošnike po tisku in radiu. ACEPE je sporočila, da bodo ohranili nespremenjene cene tudi številni javni lokali, člani te organizacije.
V	okviru pobude za preprečitev naraščanja cen je komisija izrazila upanje, da bo ENCO okrepil svojo organizacijo, da bi učinkovito prispeval k ohranitvi današnjih cen.
V	obdobju od 14. do 20. oktobra so kvestura, karabinjerji ter mestni stražniki obredli 1.228 trgovin in javnih lokalov ter ugotovili 28 prekrškov; v istem obdobju so ustno opomnili 38 lastnikov javnih lokalov. Ta akcija sodi v pobudo prefekta Abbre-scie za nadzorstvo nad cenami.
Sestanek v Bazovici
Svetovalec rajonske konzulte v Bazovici Ivan Mirko Križmančič sklicuje množični sestanek vaščanov v ponedeljek, 25. t.m. ob 21. uri v Bazovskem domu. Pogovorili se bodo o raznih vprašanjih in potrebah vasi, da bo rajonska konzulta lahko predstavila občinski upravi zahteve in predloge za izvedbo raznih del in rešitev problemov.
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina
RAZPIS
pripravljalnega tečaja za funkcijo zemljiškoknjižnega konservatorja-vpisovalca
S sklepom deželnega odbora štev. 3236 z dne 13. septembra 1971 je bil ustanovljen pripravljalni tečaj za fukcijo zemljiškoknjižnega konservatorja — vpisovalca.
Za vpis v tečaj lahko prosijo stalni deželni in državni nameščenci ter tisti, ki so v službi pri deželnem zemljiškoknjižnem uradu, kolikor imajo spričevalo o dokončani višji srednji šoli; prav tako se lahko prijavijo tudi druge zainteresirane osebe, ki imajo spričevalo o dokončani višji srednji šoli in ki na dan 5. novembra ne bodo prekoračile 30. leta starosti.
Zainteresirane osebe morajo dostaviti prošnjo za vpis na tajništvo tečaja pri zemljiškoknjižnem uradu v Trstu v Ulici Milano štev. 19/1 in to do 5. novembra 1971.
Zainteresirane osebe si lahko ogledajo celotno besedilo razpisa natečaja, nadalje način, kako naj se prošnja predloži, ter tudi pravilnik tečaja na sedežu deželnih odborništev in uradov v Gorici, Pordenonu, Trstu in Vidmu ter tudi na občinskih in pokrajinskih uradih v deželi. Za sleherno podrobnejše pojasnilo se khndidati lahko oglasijo tudi na zemljiškoknjižnem uradu v Trstu v Ulici Milano 19/1 - Telefon 73-55 interni 974.
V primeru, če bo število prošenj za vpis na tečaj tistih, ki niso stalni deželni ali državni nameščenci ali ki niso v službi pri zemljiškoknjižnem uradu, prekoračilo število trideset, bo docentski svet omejil pripustitev kandidatov na zgoraj omenjeno število in to po ustreznem kolokviju, katerega namen bo, oceniti splošno kulturno raven in posebno prikladnost kandidatov za funkcije, za katere se bodo morali usposobiti, kot tudi na osnovi primerjave učnih uspehov.
Tečaj, ki bo trajal približno pet mesecev, se bo začel v novembru 1971 in se bo vršil v popoldanskih urah od ponedeljka do petka. Teoretična predavanja bodo v Trstu, praktične vaje pa bodo na zemljiškoknjižnem uradu v Trstu in morda tudi na podobnih uradih goriške pokrajine.
Za tečajnike, ki niso stalni deželni ali državni nameščenci, ali ki niso v službi pri kakem zemljiškoknjižnem uradu in ki stalno živijo izven mesta Trsta, si deželna uprava prevzema dolžnost, delno kriti stroške v zvezi pač s težavami, ki so povezane z obiskovanjem tečaja.
Ob koncu tečaja bodo tečajniki podvrženi izpitom, ki bodo obsegali teoretično-praktično pismeno nalogo ter ustni izpit. Tisti, ki bodo marljivo ter z uspehom posečali tečaj in ki bodo ob koncu uspešno prestali tudi izpit, bodo dobili spričevalo o uspešnem zaključku tečaja.
Člani PSI pri Sv. Jakobu odobrili smernice vodstva
Na sestanku članov šentjakobske sekcije PSI je podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni orisal nove politične smernice stranke, kakor jih je odobril zadnji centralni komite PSI. O pomenu novih smernic sta spregovorila, med razpravo, tudi pokrajinski tajnik Livio Pe-sante in član pokrajinskega odbora stranke Lucio Ghersi. Člani sekcije so nato smernice odobrili in sprejeli za svoje.
Smernice pokrajinskega vodstva svoje stranke so odobrili tudi člani socialdemokratske sekcije v naselju Sv. Sergija. Zavzeli so se za zgraditev nove srednje šole in športnega centra.
OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
SLOVENSKO GLEDALIŠČF V TRSTU
BERTOLT BRECHT
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN
Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN
Režija: MILE KORUN
Današnja predstava v Ajdovščini
je odpovedana zaradi bolezni v
ansamblu.
V	nedeljo, 24. t.m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*.
V	ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU.
V	torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče).
GLASBENA MATICA — TRST
Danes, 23. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
PRVI ABONMAJSKI KONCERT
ORKESTRA GLASBENE MATICE
Dirigent: Oskar Kjuder
Solist:
Ciril Škerjanec - čelo
SPORED:
G. VIOZZI: QUATTRO MOMENTI za GODALNI ORKESTER A. VIVALDI: KONCERT v D-duru za ČELO in in GODALNI ORKESTER J. HAYDN: KONCERT v C-duru za ČELO in GODALNI ORKESTER
W. A. MOZART: DIVERTIMENTO št 11 (K 251) v D-duru
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Abonente vljudne prosimo, da dvignejo abonentske izkaznice do 23. oktobra v Tržaški knjigarni.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V soboto, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri
gostuje
GLEDALIŠČE »KOMEDIJA*
IZ ZAGREBA
z glasbeno komedijo
Goslač na strehi
Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Harnick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison
Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 % popusta.
Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede. 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265.
Razna obvestila
KASTA »organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, H. nadstr.
KASTA naproša vse zmagovalce na ex tempore pri Piščancih, naj prinesejo nagrajene slike v Tržaško knjigarno, kjer bodo razstavljene, do danes, 23. t. m.
KRITIKE IN POROČILA
Sinoči v gledališču Verdi
Uspela krstna izvedba Coralovega «Magnificata»
Izmed 151 tekmovalcev, od katerih 34 Italijanov in 117 komponistov z vsega sveta, so se sinoči v gledališču Verdi predstavili trije zmagovavci XVIII. nagrade cMesta Trst» m »X. mednarodnega natečaja za simfonično skladbo 1971*. Krstno izvedbo je prva doživela skladba «Mosai-ci* Nemca Karla Thiema, ki je bil že lani drugi nagrajenec tu v Trstu, letos pa tretji. Za tem je orkester gledališča Verdi, pod dirigentom Mauriziom Areno in z nastopom priznane sopranistke Li-liane Poli, izvedel skladbo *Ma-gnificat za sopran in orkester* Tržačana Giampaola Corala. Jasno je, da je občinstvo komaj čakalo to izvedbo, saj je komponist *Magnificata* njihov komaj 27-let-ni someščan. Na začetku je poslušalce morda presenetila modernost skladbe, toda navdušeno ploskanje, še posebej, ko je stopil na oder mladi glasbenik, je pokazalo, da je občinstvo naklonjeno sprejelo ta nastop.
Preden je orkester prešel na izvedbo zadnje skladbe, je na kratko spregovoril predsednik konservatorija ing. Gianni Bartoli. Poudaril je željo in upanje, da bi se glasbena vzgoja čim več razširila med mlade in posebej podčrtal važnost, da je ta nagrada pripadla tržaškemu glasbeniku. Ob prisotnosti raznih osebnosti se nato dodelili nagrade. Za zaključek je orkester zaigral še «Koncert za čelo in orkester» Angleža Thomasa W. McLellanda, pri katerem se je s spretnostjo izkazal violinist Bruno Giuranna.
la, odnos, ki ni nikoli podrejen takemu ali drugačemu psihološkemu značaju, ampak vselej maksimalni komični funkcionalnosti. V tem oziru je bil tudi tržaški «Don Juan» gledališko zanimiv, saj je režiser osnoval svoj režijski koncept prav na tej poudarjeni komičnosti na deskah, sedaj v marsikaterem pogledu teommedii della arte*.
Poleg Bosettija moramo na tem mestu bežno omeniti vsaj Lina Savoranija, ki je iz svojega Sga-narella napravil zanimiv in prijeten, molierovski tip. Scenska ploščad je bila delo Emanuela Luzattija, ki je tudi poskrbel za kostume, sestavljene iz samih stilov. K predstavi se bomo še podrobneje povrnili.
SINOČI V ROSSETTIJU
Poudarjena komičnost Molierovega Don Juana»
Sinoči se je s prvo tržaško u-prizoritvijo Molierove komedije uDon Juan ali kamniti gost» v gledališču Rossetti odgrnil zastor nad novo gledališko sezono Teatra Slabile.
Moliere je *Don Juana» napisal v času, ko so mu prepovedali uprizarjati polemičnega tTartuffa» in zato je nekje skoraj razumljivo, da je zgrnil vanj vso tisto jezo in ihto, ki sta ga tedaj popadli. Giulio Bosetti, ki je oskrbel prevod dela, je v dvojni vlogi režiserja in nosilca naslovne vloge pravilno tolmačil odnos, ki ga je francoski dramatik imel do de-
OBČNI ZBOR
Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja F. Prešeren v Trstu za letošnje šolsko leto bo v sredo, 27. oktobra 1971 v šolski telovadnici na Vrdelski cesti št. 13/1 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 19. uri.
Na občnem zboru bo tudi govor o delu v novem šolskem letu, zato pričakujemo, da se bodo starši vabilu vljudno odzvali.
Odbor
Praznika KPI
Drevi ob 20.30 bo posl. Škerk proslavil v Zgoniku (v prostorih športnega krožka) 50-letnico ustanovitve KPI. Ob priliki bo nastopil domači pevski zbor.
Ob 20. uri pa bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 praznik sekcije »Tomažič* ob kampanji za vpis članov. Spregovoril bo pokrajinski tajnik KPI Antonino Cuffaro.
er
Kako in kam s prostim časom?
REKREACIJA, ŽIVLJENJSKA NUJA Predava prof. Bojan Pavletič
V Kulturnem domu v četrtek, 28. t. m. točno ob 20. uri
Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA VALA Trst — Gorica
vabimo člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR. ki bo v nedeljo, 24. oktobra ob 9. uri v prostorih Glasbene matice v Trstu v Ul. Ruggero Manna 29.
SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja. baze 20, itd.
SPDT — smučarki odsek — organizira jutri, 24. t. m. za otroke in mladino predsmučarski trening in vzpon na Kokoš.
Zbirališče na rekreacijskem terenu v Bazovici (za nogometnim igriščem) ob 9.30.
Hrana lz nahrbtnika.
Včeraj-danes
Danes, sobota, 23. oktobra
SEVERIN
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.07. — Dolžina dneva 10.36. — Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 19.02.
Jutri, nedelja, 24. oktobra
RAFAEL
Vreme včeraj: naj višja temperatura 18,3, najnižja 13, ob 19. uri 15,8 stopinje, zračni tlak 1029 stalen, brez vetra, vlaga 73 odst., nebo 3/10 po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 16,8 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 22. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
Umrli so: 2 dni stara Paola Zigan-te, 87-letni Stefano Ivulich. 84-letni Giacomo Bossi, 59-letni Vittorio Ber-tocchi, 85-letna Concetta Gigante vd. Patrono, 78-letna Angelina Cuminicich vd. Cossutta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Sant'Anna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
V torek,
26. oktobra ob 20.30
otvarja Slovenski klub svojo M-sezono. Predaval bo prof. Slavko Zlatic iz Pulja, znanstveni sodelavec Severnojadranskega inštituta JAZU na Reki, o
MUZIKALNEM USTVARJANU V DOBI NOB
Pevski zbor «Igo Gruden* % Nabrežine bo zapel nekaj priložnostnih pesmi.
Vljudno vabljeni glasbeniki k prijatelji kluba.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 2®® sprejemajo prošnje za obonmaje * prihodnjo sezono, ki se bo začela ® novembra z Verdijevo opero Boccanegra*. Celotni repertoar P dališča predvideva 12 oper.	I
Pogoji za abonmaje so isti kot» ni. To velja tudi za posebni abon®’ za dijake višjih srednjih šol i® 11 univerzitetne študente.	,
Vodstvo gledališča opozarja, da JF ko lanskoletni abonenti potrdijo ske sedeže do 26. t.m.
POLITEAMA ROSSETTI
Molierovo komedijo »Don Juan>. $ vo abonmajsko predstavo letošnje zone, bo ansambel Teatra Stabile r navijal do 7. novembra. Današnja F novitev se bo začela ob 21. uri, 9 trišnja pa ob 16.30.
Pri blagajni v Pasaži Protti še no sprejemajo prošnje za abon®8-"
AVDITORIJ
Danes ob 18. uri bo na spotjf tretja predstava za šole v izvedbi d* nov Teatra Stabile. Po predstavi *> zantejevega «Parlamenta» bo raZF va o didaktičnem pomenu te
Nazionale 16.00: »Love story». * MacGravv. Ryan 0’Neai.
Fenice 16.00: «11 piccolo grande mo*. Martin Balsam, Jeff <2°rei' Chief Dan Georgie.	J
Eden 15.30: «11 »Decarperone*. Barij film. Strogo prepovedan t0" j ni pod 18. letom.	^
Graltacielo 16.00:	«L’uomo di
Michael*. Barvni film. Alain . Natalie Delon. Isti režiser kot " »Borsalino*.	j,
Evcelsior 15.30 «Qualcuno dietr® porta*. Charles Bronson, An®0-Perkins.	^
Ritz 16.00: »Andromeda*. Kine®8**1' v barvah. Fantastični film. ^ Alabarda 16.30 «Terrore al D® College*. Barvni film. Suzy dali, Frank Finlay.	.J
Filodrammatico 16.30 »La mu®®18 Klaus Kinsky. Barvni film. Aurora 16.30,	19.,	zadnja	predst^
ob 22.: «Sacco e Vanzetti*. B®1' film.	-
Impero 16.30 »Punto zero*. B® film.
Crlstallo 16.30	»Attacco a	Ro'
Barvni film.	^
Capitol 16.30 «11 vichingo venuto sud*. Barvni film. Lando Buzz*® ( Moderno 16.30 »Uomini e oob Kirk Douglas, H. Fonda. Barij film. Prepovedano mladini P°d letom.	,
Vittorio Veneto 16.15 «La notte b® del soldato Jonathan*. Clint wood. Barvni film. PrepoV®**^ mladini pod	14.	letom.	jf
Ideale 16.00 «11 elan dei due ni*. Barvni film. F. Franchi, C-grassia in I. Biagini.	A
Astra 16.30 «11 prete sposato*.	\
film. L. Buzzanca, Rossana J stš. Prepovedano mladini P0® letom.	j\
Abbazia 16.00 »Soldato blu*. B* film. C. Bergen, P. Strauss. P*®! vedano mladini pod 14. leto®-
KINO «|RIS» PROSI*
Danes začetek ob 19.30 v nedeljo začetek ob 16. uri LA GRANDE FUGA Kinemaskopski film.
Igrata: Steve Mac Queen Charles Browson.
IZLET Z LETALOM V SARAJEVO
Ker je bila razstava »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* podaljšana do 5. decembra letos, prireja POTOVALNI URAD »AURORA* za nedeljo, 21. novembra 1971 izlet z reaktivnim leta lom DC 9 v Sarajevo združen * ogledom te nadvse zanimive razstave.
Cena na osebo je 19.000 lir, v kar je vključena vožnja * avtobusom od Trsta do Ljubljane - letališča in nazaj, prevoz z letalom v Sarajevo in nazaj, avtobusni transferji v Sarajevu, letališke takse, vstopnina na razstavo in kosilo v Sarajevu.
Prijave sprejema POTOVALNI URAD AURORA v Ul. O-cerone 4, tel. 29-243 do oddaje razpoložljivih mest z akontacijo 5.000 Ur.
Ogled razstave toplo priporočamo 1
PETROLCHIMICA ADRIATICA
di F. MALE
%
TELEF 817-395
TRST • D0MJ0 145
CALOR	|3n CALOR PLUS
Tekoče gorivo	Plinsko olje
MOTORNA IN INDUSTRIJSKA OLJA PRVOVRSTNA KVALITETA • UGODNE CENE DOSTAVA V KILOLITRSKIH CISTERNAH
23. oktobra 1971
V ZVEZI S SPLOŠNIM LJUDSKIM ŠTETJEM
Izjave slovenskih političnih predstavnikov: «Izpolnimo v slovenščini popisne liste!»
Včeraj sla Dino Roner in Bogomil Paulin izročila na goričkem županstvu skoro 200 protestnih izjav goričkih Slovencev - Janko Gergolet je 110 podobnih izjav izročil fla županstvu v Doberdobu - Protestne podpise če vedno zbirajo v mestu in vaseh
Na goriškem županstvu, v uradu, i Je .Pristoien za l.iudsko štetje, sta včerai zjutraj Goričana Dino Koner in Bogomil Paulin izročila Protestna pisma 186 družinskih poglavarjev slovenske narodnosti, ki Protestirajo, ker iim niso bile dostavljene popisnice ljudskega štet-■la. v slovenskem jeziku. Podoben prizor je bil včeraj zjutraj tudi na županstvu v Doberdobu, kjer je Janko Gergolet izročil 110 protestih nisem družinskih poglavarjev .'- uoberdobske občine. Znano nam ?• ha pobirajo protestne podpise uidi v števerjanski občini, enako v hovodnjajj in tudi v Gorici bodo Nadaljnja protestna pisma izročili Pa županstvu v prihodnjih dneh. tevilni posamezniki pa so kar na pstno pest nesli svoje protestno Pismo na goriško županstvo.
, ^ Prejšnjih dneh smo povedali, so nekateri naši ljudje popisni-“ _so napisane samo v italijan-sKem jeziku, zavrnili. Z županstva dobili zagotovilo, da bodo o-‘Panienim družinskim poglavarjem "P^ice dostavili spet na dom, ,e ha bi ti imeli pri tem kakšnih azensldh posledic. Vse naše lju-® Pozivamo, da izpolnijo popisnice slovenščini, povsod tam. kjer je "P Pi°Soče. Na drugi strani popisni-® oa nai napišejo svoj protest v Jtva1 S kakšnim popisom prebival-
Včeraj smo se obrnili na nekate-
JOŽE JARC (KPI)
| Obžalujem, da niso predstavniki j slovenske narodne manjšine, to je i zastopniki političnih, kulturnih, go-(spodarskih in drugih ustanov, na to začeli misliti že pred časom in programirati enoten nastop, ki je edini lahko učinkovit.
Na vsak način ie obsodbe vredno dejstvo, da niso pristojne oblasti niti malo poskrbele za upravičene potrebe in želje vse slovenske manjšine v Italiji, ampak so ravnale na zelo nedemokratičen način.*
VILMA BRAJNIK-CORVA (KPI)
PO VESTNIKU TRGOVINSKE ZBORNICE
Mala trgovina s Slovenijo je dosegla v septembru na Goriškem 833 milijonov
Od tega je bilo za 270 milijonov uvoženega blaga ter za 563 milijonov izvoza - Boljši izgledi za prihodnje mesece
V PRIREDBI RADIA TRST A
Jože Jarc. pokrajinski svetovalec izvoljen na listi KPI in bivši deželni svetovalec oa nam ie dejal: «Primer letošn.jega ljudskega štetja nam ponovno ootriuie. da ie volk menjal dlako, ne pa navade. Še vedno se deli Slovence na kategorije. (v tem primeru na dve) čeprav živimo v isti deželi. Zapostavljanje goriških in beneških Slovencev je v nasprotju z duhom italijanske republiške ustave. Zavračati vso krivdo na centralni statistični urad. bi bilo preenostavno in nekritično. Krivdo za te diskriminacije ie treba iskati pri vseh političnih vladnih forumih, od krajevnih do deželnih pa do rimske
J,	v   ---------------------- I |CV1PU UU UCZ-CMUU M C*	i luiiuHi,
[j, nase politične predstavnike, da vlade! Če bi resnično obstajala do-sWnam dali izjave v zvezi z liud- j>ra volja za reševanje naših pro-iwn štetjem. Nekatere med temi blemov. bi se te diskriminacije da-u®yaml objavimo danes, druge pa nes ne ponavljale.
o javili jutri.	| Pozitivno, v zvezi s tem Uudskim
Odv. PETER SANZIN (PSI)
štetjem pa ie to. da goriški Slovenci niso več pripravljeni trpeti diskriminacij. O tem jasno priča dejstvo, da ie na stotine družinskih poglavarjev z ogorčenjem zavrnilo italijansko popisnico in zahtevalo tudi slovensko. Nedvomno ie. da če bi manjšinske organizacije pravočasno in enotno nastopile, bi bil odziv goriških Slovencev stoodstoten.
Zato poudarjam, da ie tudi danes potrebna enotnost vseh _ Slovencev in italijanskih demokratičnih sil ne samo za dosego ustreznih zaščitnih zakonov ampak tudi za dosledno izvajanje pravic, ki nam že pripadajo. Izglasovane resolucije na občinskih in pokrajinskih svetih, izjave predstavnikov deželne in rimske vlade bodo ostale le obljube, če ne bo enotne borbe Slovencev in italijanskih demokratičnih sil.»
Za zaključek še izjavo občinske svetovalke Vilme Brajnik-Corva. ki zastopa v goriškem občinskem svetu Komunistično partijo:
«že pred sto leti so izvajali v Italiji l.iudsko štetje na tak način, da niso nikjer omenjali slovenske manjšine. Prav je, da vsak družinski poglavar izpolni svojo poois-nico v slovenščini. Ker nam niso na Goriškem dali popisnic v slovenskem jeziku dokažimo svojo narodnost s tem. da jih bomo napisali v materinščini. Vlada se mora enkrat za vselej zavedeti, da živimo Slovenci enotno v Trstu. Gorici in v Benečiji. Prav bi bilo, da bi 26 let po padcu fašizma upoštevali želje naših slovenskih prebivalcev*
Trgovski promet na Goriškem, ki je precej nazadoval v preteklem avgustu, se je le za malo izboljšal v septembru. Tako poroča Vestnik trgovinske zbornice v Gorici v svojem mesečnem poročilu za september. Vsekakor pa računajo, da se bo položaj v oktobru in poznejših mesecih bistveno izboljšal tudi s prodajo za zimsko sezono, že oktobra je opaziti po goriških trgovinah živahnejši promet, ki potrjuje to domnevo. Zlasti je opaziti živahnejši1 obisk kupcev z druge strani meje. Tudi prodaja na obroke je ostala na normalni višini, dočim se je zaključila likvidacijska razprodaja, o kateri smo poročali v avgustu.
V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni promet so zabeležili v septembru malenkostno zmanjšanje uvoza iz Slovenije od 275 na 270 milijonov: po drugi strani pa je izvoz v Slovenijo porasel od 508 na 563 milijonov. V tem oziru ima precej vpliva gradbeni material,
ki ga veliko izvozijo v Slovenijo zaradi tamkajšnjih velikih gradenj. Nedavne ugotovitve na meji so pokazale, da gre pri Rdeči hiši tudi do 1000 ton zidakov dnevno iz Gorice na drugo stran meje.
Med uvoženim blagom iz Slovenije naj omenimo: mleko, goveje in svinjsko meso, konji za delo in za zakol, zelenjava in sočivje, sadje, gobe, drva in industrijski les ter razno drugo blago.
Med izvozom pa prednjači, razno drogerijsko blago, tekstilni izdelki, elektromaterial, hidravlične potrebščine, avtomobilski in drugi nadomestni deli, opeka in cementni izdelki, keramične ploščice, razni plastični in papirnati izdelki itd.
V septembru je pristojni urad trgovinske zbornice izdal potrdila o izvoru blaga in vidiral trgovske račune za izvoz za 113 milijonov lir
«Consortium musicum» v stolni cerkvi v Gorici
Na sporedu bo tudi izvedba «Maše za zbor, orgle in orkester» goriškega skladatelja Jožka Jakončiča
blaga, v glavnem izdelkov krajevne industrije, ki so jih izvozili v razne evropske in izvenevropske države. Med izvoženim blagom so razne sanitarije, pleteno blago, slaščičarski izdelki, kovinske police, industrijski hladilniki, stoli, plastični predmeti, televizorski deli, keramične ploščice, elektromaterial ter razni stroji in nadomestni deli.
V ponedeljek, 25. t. m. občni zbor ŠZ Dom
športno združenje DOM obvešča, da bo redni letni občni zbor združenja v ponedeljek, 25. oktobra ob 21. uri v dvorani kluba «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13. Odbor vabi vse člane in prijatelje društva, da se
V skladu z večletno tradicijo tržaškega sedeža RAI - Italijanske radiotelevizije, da z javnimi koncerti predstavlja deželne glasbenike, bo postaja Trst A v slovenskem jeziku priredila javni koncert, ki bo danes, 23. oktobra, ob 21. uri v stolni cerkvi svetih mučenikov Hilarija in Ta-cijana v Gorici. cConsortium Musi-cum* iz Ljubljane, pod vodstvom Mirka Cudermana, zborovski in orkestralni ansambel, specializiran v izvedbah nabožne glasbe, bo predstavil prvo izvedbo Maše za zbor, orgle in orkester goriškega skladatelja Jožka Jakončiča (1903-1954). Skladatelj, ki je bil na Dunaju učenec Richarda Straussa, se je že leta 1921 zanimal za dunajsko ekspresionistično šolo in je bil prijatelj vrhunskega predstavnika slovenskega glasbenega ekspresionizma, tržačana Marija Kogoja, je s tem velikim delom dosegel vrh svojega ustvarjanja, ki se je sklenilo že leta 1926. Maša je videti eno najtehtnejših del slovenske glasbene
tvornosti in glasbene dejavnosti v naši deželi v tedanjih letih.
Program obsega tudi kantato »Jef-tejeva prisega* skladatelja Hugolina Sattnerja (1851-1934) v novi orkestraciji, ki jo je oskrbel Kruno Cipci. Pri tej prvi izvedbi znanega dela iz slovenske nabožne glasbene literature novi orkestraciji bosta sodelovala tudi sopranistka Marija Gorenčeva basist Jože Stabej.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Bertolt Brecht
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: MILE KORUN
V četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI
(Abonma red A in red B)
Pohitite z abonmaji !
Opozarjamo cenjene abonente, da lahko dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2.
občnega zbora udeleže polnoštevilno.
........................................i.....................
SEJA UPRAVNEGA ODBORA EPT
Čez nekaj mesecev v Gorici na razpolago 151 novih hotelskih sob z 250 posteljami
Odprli bodo nova hotela «Internazionalc» in «PaIace», povečali «Transalpino» . Letos v Gradežu za 11,2 odst. več nočitev kot lani
V Gorici se je pred nekaj dne- kih mest. Prav tako je v načrtu sestal upravni odbor pokrajin- preveč kontrastov, zlasti kar se tiče
......................................nmuninimuiiiiiiiiiiiiiiimMMmimiiiuiiiiiiniiimiiiiii
ODPRTA JE DO 31. OKTOBRA
Dr. DAMIJAN PAULIN (SDZ)
jP^tnik dr. Peter Sanzin. občin-,’b svetovalec PSI v Gorici, nam Je dejal:
*Javni organi nadaljujejo z dis-jj^rtaci.io slovenske manjšine tu-v tem primeru, ko de facto upo-tevaj° prisotnost Slovencev samo trstu, kajti izgledalo nai bi. da . samo tam dovoljena uporaba manjšine: tako bi se lahko ■r^ašali, čemu so z zakonom pred-. dene slovenske šole na Goriškem, e ® Potem onemogočena uporaba s lavnosti jezika, ki ga v šolah n ®:. Naša družba je polna absurd-in pravnih nasprotij ter po-aan.lkljivosti. katerih žrtev ie v n!33 Primeru slovenska manjšina.
Sorčenje naše javnosti ie popol-rij3 upravičeno, bodisi ko odkla-vsako veljavo temu popisu u^PJvalstva z manjšinskega vidijo' tudi ko se vnovič upiramo vstavljanju in klasifikaciji Slo-encev v Italiji v «teritorialne» ka- Izjava dr. Damijana Paulina, ob-ni?0l-i.ie. Protestne izjave posamez- finskega odbornika v Gorici, čla-ske V *-n ^PPnosti. uporaba sloven- na vodstva SDZ, ie sledeča:
'ari?1	v izpolnjevanju formu- »Ugotavljam. da ie v zvezi s
dne,	odločna akciia Primorskega 5^^ ljudskim štetjem na Go-
tivnmka' 130(10 brez dvoma pozi- rjškem veliko nejasnosti in kaotič-vplivali na demokratični raz- nega stallja in to tudi zaradi ne-' dogodkov v korist naše skup- koordiniranega postopanja in nisa-'*	n.ia nekaterih posameznikov ali or-
Razstava prevodne graf ike v Kromberškem gradu
Odv. AVGUST SFILIGOJ (SDZ)
ganizacij.
V gradu Kromberk je Goriški muzej iz Nove Gorice 1. oktobra otvoril občasno likovno razstavo na temo iHolandska, flamska in francoska prevodna grafika iz IT. in 18. stoletja». Gradivo prihaja iz grafične zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. Goriški muzej želi s to razstavo počastiti 150-letnico življenja osrednjega slovenskega muzeja.
Morda bo kdo ugovarjal, češ, če že gre za počastitev marodne-ga» muzeja, bi bilo bolj pravilno, če bi iz vsebine Narodnega muzeja v Ljubljani potegnili na dan kaj bolj domačega.
Ne glede na to pa je razstava po svoji tematiki izredno zanimiva. Gre namreč za predlog k razmišljanju o prevajanju slikarskih umetnin. Vprašanje je i> tem, ali pomenijo grafični prevodi le uročno» razmnoževanje v dobi, ko še ni bilo fotografije, ali pa gre za dialog z umetnikom oziroma za interpretacijo umetnine.
Kar se tiče literarnih prevodov nimamo v tem oziru nikakih pomislekov, pri izvajanju glasbene
partiture ravno tako ne. V našem primeru pa menda podzavestno računamo, da imamo opravka s kopiranjem, povrhu še brezbarvnim. Pa ne gre za kopimnje, gre za tolmačenje, ali bolje izvajanje likovne partiture s popolnoma drugačnimi sredstvi. S tem poudarkom je razstava dosegla svoj namen.
Razstavo je ob otvoritvi obrazložila prof. Grozdana Kozakova in pravilno poudarila «dialektiko» med slikarjem in bakrorezcem, pa tudi vlogo prevajalcev pri širjenju likovne kulture. In to je imelo svoj odmev tudi v naši likovni preteklosti.
Razstavo spremlja izčrpen katalog z italijanskim resumejem (ki pa, žal, jezikomo nekoliko škriplje).
Razstava bo odprta do 31. oktobra.
m. r
M
V 7
®*vši občinski odbornik v Gorici Avguat Sfiligoj, dolgoletni jv^nik Slovenske demokratske iavm ‘ 03 nam ie dal sledečo iz-
iern>I'aV 'e- da se Slovenci potegu-in a Za sv°ie jezikovne pravice rt oa s tem v zvezi zahtevamo tu-ovenske popisne pole. Ustava vw a-Va tudi nam nekršljive pra-vSj človeka ko zatrjuje, da smo (i državljani enakopravni, enake kon anstvenosti in enaki pred za: Dr/°m' Zaradi tega imamo Slovenci Pr a • 0 nž-ivati tudi naše jezikovne Driznati *** drsava nam jih mora
Post°i° PQ'"-ično zrelost, sposob-tem ln pooč pa izkažemo tudi s sta,,'- da se za te naše pravice po a PPo ob vsaki priliki.
Pa bomo prisiljeni izpopolniti levil?110 t30*0 samo v italijanskem Prnui opišimo na niei umerjen .. test, ker nam ni dano izjaviti
se
v našem materinem jeziku.*
-udi v naaom uredniotvu sProj šmarno prispevke za aalo-aponanik v Cerknem
Slovensko gledališče v Trst« razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici
Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja.
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama tn komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3 Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia delTArte • Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija)
6.	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG)
7 Branislav Nušič:	POKOJNIK (komedija - gostovanje PDG)
8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama - gostovanje MGL)
Vrste abonmajev ln cene:
RED A (mesto)	4.000	Ur
RED B (okoUca)	4.000	»
MLADINSKI	1.500	*
DRUŽINSKI	1-500	»
Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz.
Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mameli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/L; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa - trgovina Krajnik; Peč - trgovina Kovic: Gabrje - trgovina Tomšič: Sovoduje - pekarna Janko Cotič; Doberdob - Zadruga Janko Gergolet: Dol-Poljane - Jordan Vižintin, v Devetakih št. 1; Vrh • »Danica* Leopold Devetak: Steverjan - »Briški grič* (Ivan Humer) in Marijan Terpin »Sedej*: Doberdob -»Hrast* (Lovrenčič Roman in pri g. župniku.
Debatna konferenca o svobodi mnenja
Goriški krožek «Energie nuove* ,e v četrtek, 21. t.m. zvečer organiziral v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici debatno konferenco na temo «Prekrški, mnenja in civilne pravice*. Konferenco, katere se je udeležilo precejšnje število občinstva, med katerim smo opazili poleg pravnikov in sodnikov tudi precej mladine, je vodil univ. prof. iz Trsta Sergio Bartole. Kratka poročila na to temo so podali štirje odvetniki, in sicer Mayo, Bat-tello, Ginaldi in PascoM1.
Prof. Bartole je v uvodu poudaril važnost obravnavanega problema ter primerjal sedanji pluralistični sistem v Italiji s prejšnjim totalitarnim režimom.
Ostali štirje govorniki so obravnavali nejasno opredelitev zakon-skih določil o tem, kaj je dovolje-J no in kaj prepovedano na področ- ‘ ju svobodnega izražanja javnega mnenja v določenih primerih.
Sledila je debata, pri kateri so dali svoje pripombe: cav. Cranich, G. L. Devetag, Luci grai, od v. Sanzin, S. Lugnani in Cohana. Sanzrn je ugotovil, da številni zakoni, ki so že v veljavi, danes ne ustrezajo več in da niso dovolj saimo krpa nja, ampak je potrebna temeljita reforma.
Po zaključku debate so poročevalci in prof. Bartole dali še svoje končne pripombe in zaključke.
0 celodnevni šoli
Občinski svetovalec Agostino Can-dussi v Gorici je poslal goriškemu županu vprašanje v zvezi s celo dnevno šolo. Župana sprašuje, kaj namerava ukreniti občinska uprava v zvezi s tem problemom tor ga opozarja, da zadevni zakon predvideva nastavitev še ene učne moči za 25 delovnih ur tedensko za dodatno delovanje na takih šolah.
ske turistične ustanove. Sejo je vodil predsednik omenjene ustanove Mario Del Ben in na njej so razpravljali o propagandističnem delovanju v pretekli zimi, o uspehu letošnje poletne sezone in o načrtih za bodočnost.
Propagandistično delo vodijo v glavnem skupno z ostalimi turističnimi ustanovami naše dežele pod okriljem deželnega odborništva za turizem. O turističnih lepotah naše dežele s° obvestili obiskovalce raznih razstav in gospodarskih sejmov v Bruslju, na Dunaju, v Berlinu, v Zagrebu, v Haagu, v Luksemburgu, na Madžarskem, v Franciji in celo v Kanadi. Reklamne oglase so objavili v številnih nemških, švicarskih, avstrijskih, nizozemskih, belgijskih, finskih in francoskih časopisih.
Goriška pokrajinska turistična u-stanova je v sodelovanju z avtonomno letoviščarsko ustanovo v Gradežu priredila posebno razstavo na milanskem velesejmu, v hotelu So-nesta v Milanu pa so imeli tiskovno konferenco, ki je imela velik odmev v italijanskem dnevnem in revialnem tisku: na njej so prikazali lepote kopališča v Gradežu ter lepote vinorodnih Goriških Brd.
Uspeh ni izostal. Vsi podatki govore o povečanju gostov v vseh krajih naše pokrajine, posebno še Gradežu. Tu so letos zabeležili za 11 odstotkov več nočitev kot lani. Povečanje gre precej na račun domačih gostov, malo manj na račun tujcev. Letos so imeli v Gradežu 79.450 italijanskih gostov (7,6 odstotka več kot lani) s skupno 934.100 nočitvami (14,6 odstotka več kot lani). Tujih gostov so letos imeli 66.268 (2,6 odstotka manj kot lani) s skupno 823.269 nočitva mi (7,2 odstotka več kot lani) Skupno so torej imeli letos 145.718 gostov (2,8 odst. več kot lani) in 1.680.748 nočitev (11,2 odst. več kot lani).
Kljub vsem težavam, kljub stavkam, kljub polemiki o onesnaženju voda, smo letos zabeležili uspeh. Ta je sicer vsaj do neke mere negativen kar se tiče tujcev, vendarle so hotelirji zadovoljni, da se je povečalo število domačih gostov, saj ti potrošijo več kot Nemci ali Avstrijci izven penzionskih cen
Na seji upravnega odbora EPT so razpravljali tudi o okvirnem petletnem načrtu naše dežele in seveda dali svoje pripombe. V načrtu je premalo poudarjena turistična valorizacija Brd in goriškega Krasa (del tega je med drugim po zakonu zaščiten). Ni v osnutku načrta besede o investicijah turističnih objektov v teh krajih, ki se nahajajo v neposredni bližini veli
industrijskih objektov, ki jih nameravajo graditi v bližini turističnih krajev.
Goriški predstavniki turističnega življenja so izrazili zaskrbljenost glede nameravane gradnje čistilnice olja Vincor v tržiški industrijski coni (oblasti so v Trstu odredile zaporo te čistilnice, ker je onesnažila zrak). Prav tako so zaskrbljeni zaradi gradnje kemijske tovarne SOFIS, prav tako v Tržiču. Tudi gradnja nekaterih drugih tovarn na področju Ausa-Como bi škodila turističnemu razvoju lagune, Gradeža in tudi Lignana. Na sestanku je bil tudi govor o onesnaženju voda, ki ga povzročata podgorska predilnica in štivanska papirnica. S tem v zvezi so sprejeli ustrezno resolucijo.
GoVor je bil tudi o hotelskih in penzionskih cenah v prihodnjem letu. Po podatkih, ki jih je zbrala pisarna EPT, se bodo v prihodnjem letu cene povečale od 6 do 15 odstotkov. Višje kategorije so se o-mejile na najnižje odstotne poviške, najvišji poviški pa so v nižjih kategorijah. Hotelirji utemeljuje poviške s povečanjem stroškov prehrambenim proizvodom ter s povečanjem plač uslužbencev. Prodno bodo omenjene predloge dali v pretres pokrajinskemu odboru za cene se bodo funkcionarji EPT pozanimali pri zainteresiranih ali je tako povečanje zares upravičeno.
še beseda o novih hotelih v Gorici. Hotel »Internazionale*. last avtokluba, ki ga gradijo na Tržaški cesti, bo kmalu gotov. Imel bo 48 sob, vsaka s prho. 93 postelj. Hotel bo druge kategorije. V isto kategorijo bo spadal novi »Palače hotel* na Korzu Italia s 75 sobami (vsaka s kopalnico) in 127 posteljami. V prizidku hotela »Tran-salpina* pa bedo imeli poleg prejšnjih kapacitet še 28 sob (s kopalnicami) in 40 postelj.
Na omenjeni seji upravnega odbora EPT je predsednik Del Ben prikazal tudi novo reklamno knjižico o naši pokrajini, ki je tiskana v italijanščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, angleščini in francoščini. V njej so nekatere zelo lepe fotografije, nekatere posnete z letala.
Kongres sekte Jehova. Za vse področje treh Benečij se vrši te dni kinodvorani Azzurro. Kakih sto delegatov obravnava svetopisemske probleme: kongres se bo zaključil jutri popoldne.
Pred dnevom varčevanja
Nagradne knjižice mestne hranilnice
Mestna hranilnica v Gorici name rava proslaviti letošnji dan varče vanja 31. oktobra s tem, da bo po darila hranilne knjižice z zneskom po 30 000 lir vsem novorojenčkom, ki' se bodo rodili letos na ta dan. Pogoj je, da starši stalno prebivajo v eni od goriških občin z izje mo Tržiča in Gradeža.
V teh dveh občinah, kjer ima hranilnica svojo podružnico, je vod stvo odredilo, da bodo izročili dar hranilno knjižico z zneskom po 50.000 lir tistim novoporočen oem, ki se bodo poročili v tednu varčevanja od 25. do vključno 31 oktobra.
Tudi na šolskem področju so določili posebne nagrade. Didakfcič nim ravnateljstvom bodo namreč izročili denarne nagrade povsod kjer so organizirali tekmovanje med razredi na temo varčevanja. Kot je že v tradiciji bo hranilnica poskrbela tudi za razdeliltev raznih učil za potrebe osnovnih šol na Goriškem.
Športna dejavnost za otroke
Športno združenje DOM bo tudi letos poskrbelo, da bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13, športna dejavnost za otroke. V prejšnjih letih je bila dejavnost osredotočena v naslednjih panogah: telesna vzgoja in košarka za najmlajše, letos bomo s tema dvema panogama nadaljevali, poleg tega pa bomo pričeli telesno vzgojo za predšolsko mladino. Vaje se bodo pričele v novembru, točen datum bomo sporočili kasneje.
Vpisovanje se vrši vsako sredo od 17.30 do 19. ure v Gorici, Korzo Verdi 13, med treningom minibasketa.
Odbor ŠZ DOM
Trčenje Jugoslovanov na Travniku v Gorici
Prejšnji večer nekaj pred 19. uro je prišlo do trčenja jugoslovanskega avtomobila in mopeda na Travniku v Gorici. Pri tem je bil ranjen samo mopedist, 17-letni Franc Persolja z Jesenic, ki so ga pridržali v goriški bolnišnici za 7 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na glavi.
Z avtom simca 1000 se je peljal s Travnika proti predoru pod Gradom 26-letni Anton Persolja iz čiginja pri Tolminu. V tistem trenutku je privozil od Raštela proti Ul. Carducci mopedist Persolja in trčil ob avto. Obe vozili sta utrpeli nekaj škode, kakor so ugotovili orožniki iz Ul. Sauro, ki so napravili zapisnik.
V ustavljen avto je trčil
Prejšnji večer nekaj po 22. uri na Tržaški cesti v Gorici trčil ustavljen avto 49-letni Galiano Vi-sintin s Tržaške ceste 205. Pri tem je dobil poškodbe na glavi in prsih. V bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Visintin se je peljal s fiatom 124 po Tržaški cesti v smeri proti Rupi, ko je od zadaj trčil v ustavljen avto ford anglia, last 31-letne Clelie Gan-dolfi iz Moše. Obe vozili sta utrpeli nekaj škode.
Vesti iz Tržiča
Izredna seja občinskega sveta bo danes ob 16. uri popoldne. Na njej bodo obravnavali problem tovarne Asgen in položaj delavcev v njej.
V Nest-pack so dosegli sporazum med vodstvom tovarne in sindikati glede položaja delavcev v novem oddelku PVC.
Avto je povozil otroka v Gorici
Prejšnji večer okrog 21. ure se je pripetila v Ul. S. Giovanni v Gorici prometna nesreča, pri kateri je dobila hujše poškodbe komaj 4-letna Or-nella Jurič iz Gorice. Ul. Toriani 39. Z rešilcem so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili močan udarec v lobanjo, zaradi katerega je izgubila zavest.
Kot je ugotovila cestna policija, se je mala Omella mudila na tistem mestu skupaj z očetom, ker sta čakala na njenega brata, ki je prav takrat prihajal iz šole. Ko ga je deklica zagledala, je stekla proti njemu čez cesto prav v trenutku, ko je po ulici prihajal avto fiat 1500. ki ga je vozil 21-letni Pietro Cozzi doma iz Magente pri Milanu, ki ni mogel preprečiti nesreče.
‘ Prosimo vse poverjenike v oko-| lici, naj nujno izročijo do vključ-i no ponedeljka, 25. t. m. naročil-j niče abonmajev ' na sedežu Slo-1 venske prosvetne zveze, Ul. Mal-I ta 2.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 21. oktobra so na goriškem matičnem uradu prijavili 4 rojstva in eno smrt.
Rojstva: Eriča Bigot; Massimilia-no Bonato; Giordano Battistin; Ales-sandro Sandrin.
Umrli: 65-letnf upokojenec Aniello D’Aco.
CORSO 17.15—22.00: »Grande Jack*, J. Wayne in M. 0’Hara; kinema-skopski film v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00:	»300
di Fort Camby», C. Bronson in G. Hamilton. Ameriški kinemaskope v barvah.
VERDI 17.00—22.00: «L’uomo dalle due ombre*. Charles Brownson in J. Mason. Italijanski barvni film. CENTRALE 17.00-21.30:	«Sentieri
selvaggi*, J. Wayne in V. Miles: kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.15-21.30: «11 dio chia-mato Dorian*. H. Berger in M. Lee: film je v barvah.
/ rži d
AZZURRO ob 17.30: »Un proiettile per Pretty Boy», F. Forte. Barvni film.
IiNCELSIOR ob 16.00:	»II solitario
del Rio Grande* Gregory Pečk. PRINCIPE ob 17.30: »Venga a fare il soldato con noi*. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film. SAN MICHELE ob 17.30: »Luna 02». J. Olson. V barvah. Dodatek slikanica.
'<»»•« Gorica
1 SOČA (N. Gorica): »Jaz sem Sarta-na — tvoja smrt*, italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA: »Avtostoparka*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: «Sirota s čudovitim glasom*, nemški barvni film - ob 20. RENČE: »Postelja*, mehiški barvni film - ob 20.
DESKLE: »čarovnica iz vražje ho-ste*. angleško-nemški barvni film ob 19.30.
ŠEMPAS: »Medved in deklica*, francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: «Kdor poje ne misli slabo*, jugoslovanski barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna MARZINI, Korzo Italija 89, tel. 2443
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ulica Toti 5/2 tel. 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna FLORARTE. Ul. XXIV Maggio 7.
MOST ČEZ SOČO med Podgoro in Stražicami je v takem stanju že precej mesecev in sedal so nas »potolažili*, da bo treba po večkratni odložitvi otvoritve počakati še eno leto.
ZAHVALA
Ker se družina in podjetje KODERMAC ne moreta zahvaliti posamično vsem, ki so Izrazili svoje spoštovanje in ljubezen do našega nepozabnega
GIGIJA
se ganjeni zahvaljujeta vsem tistim, ki so z nami sočustvovali, vsem prijateljem, znancem, podjetjem, šoferjem in sodelavcem ter združenjem in organizacijam.
Gorica. 23. oktobra 1971
GLASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
SEZONA 1971-72
KULTURNI DOM
Otvoritveni koncert
Danes, 23. oktobra 1971
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo
6. novembra 1971 Slovenski oktet
24. novembra 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir
19. decembra 1971 Orkester in zbor «Consortium musicum» iz Ljubljane
Dirigent:	Mirko Cuderman
Januar 1972	Tržaški baročni ansambel
Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet in
Eva Novšak-Houška — mezzosopran
Marec 1972	Orkester Glasbene matice
Dirigent: Oskar Kjuder
-	Solistka: Pavla Uršič — harfa
Marec 1972	Igor Ozim — violina
Marijan Lipovšek — klavir
April 1972	Pevski zbor «Branko Krsmanovič®
iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič
VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
CENE ZA ABONMAJE
Redni:
Članski:
7.000
6.000
lir
lir
Invalidski:
Mladinski:
2.000
2.000
lir
lir
Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61-792) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure
SLOVANSKE IN DRUGE MANJŠINE NA MADŽARSKEM
Težak boj za uveljavitev osnovnih manjšinskih pravic
Na Madžarskem živi okoli 100.000 južnih Slovanov ■ Prej padec učencev na šolah, sedaj določena omejitev pojava
Madžarski list «Elet es iradalom» iz Budimpešte je objavil članek, ki precej obširno govori o položaju narodnih manjših na Madžarskem. Ker je sestavek razmeroma zelo objektiven ter prikazuje tudi slabosti in napake uradnih krogov, zraven pa kaže na določeno dobro voljo, da bi se zaščitile osnovne pravice manjšin ter se preprečila njihova asimilacija, ga deloma objavljamo. Pravimo deloma, ker smo se omejili samo na prikazovanje stvarnega stanja ter smo izpustili prvi del, kjer se govori o povezavi z gospodarskim življenjem v državi.
Na Madžarskem ni mogoče več najti zaokroženih predelov, kjer Lii
živeli predvsem pripadniki posameznih narodnostnih manjšin. Po prvi svetovni vojni se je dobršen del srbskega življa preselil v Jugoslavijo. Četrt milijona Nemcev se je odselilo v Nemčijo, med Češkoslovaško in Madžarsko pa je prav tako prišlo do izmenjave prebivalstva.
Več kot sto tisoč južnih Slovanov (Hrvatov, Srbov in Slovencev), kolikor jih je danes na Madžarskem, je raztresenih v enajstih županijah in v sto in enem mestu ali naselbini. Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem vsako leto obišče dobršen del teh kra jev. Celo tiste, do katerih še ni zgrajena niti makadamska cesta. Predstavniki zveze imajo ob teh priložnostih razna predavanja in prirejajo kulturne prireditve. Južni Slovani imajo tudi svoje lokalne kultur-no-umetniške skupine, ki uživajo pomoč občin in zadrug. Radijska postaja v Pečuju ima vsak dan ob pol osmih zvečer polurni program v materinem jeziku teh manjšin. Poleg tega imajo študenti1 — bodoči
.............................................umih.iitniiiiiniimiiiimi
SOCIALNO IN GOSPODARSKO OZADJE ŽALOIGRE V VZHODNEM PAKISTANU
r
Neusmiljeno izkoriščanje je pognalo množice v boj
Kako Mudžibur Rahman pojasnjuje krvave dogodke Mnenje vzhodnopakistanskega begunca v Londonu
O Vzhodnem Pakistanu se ne govori več, omenja se trpljenje in bedo beguncev, a nit o razlogih, Ki so privedli do križe,'.', se je izgubila. Hote ali nehote? To je prepuščeno vsakemu, da si razlaga po svoje.
Tistemu, ki bi želel razumeti tamkajšnje dogajanje ne preostane drugega, kot da spet pazljivo prebere izjave tamkajšnjih osebnosti in iz njih skuša sestaviti čimbolj logično Sliko dejstev.
Bistvo problema je znano: Vzhodni Pakistan je trdil, da ga zahodni del države izkorišča in da bi znal bolje skrbeti sam za reševanje lastnih problemov; po obdobju politične zmede je prišlo do odcepitve vzhodnega dela in do protinapada vojaštva, ki je ostalo zvesto prestolnici in izbruhnila je državljanska vojna, ki se še nadaljuje.
V zvezi z zadovoljstvom in pozneje z uporom vzhodnega deia se 'e pri nas vedno imenovalo ime šejk Mudžibur Rahman; kot ime tistega, ki je strnil vse ljudstvo okoli skupnega cilja. On je svoje stališče prikazal tako;
»Po koncu dveh desetletij neodvisnosti smo zvedeli preko vladne komisije za gospodarski načrt, da ima 22 družin pod svojim nadzorstvom 60 odst. državnega aktiva, 80 odst. vsega bančnega aktiva in 79 odst. dobička zavarovalnic. To je bilo mogoče zaradi zavezništva, ki je bilo sklenjeno med kapitalisti, fevdalnimi posestniki, skupinami voditeljev in njihovimi birokratskimi zavezniki. Dobički proizvodnje na vasi so se iztekali v mesta in to velja zlasti za vzhodno pokrajino, ki je bila izkoriščena kot kaka kolonija. Čeprav večina prebivalstva živi v vzhodnem delu države, je vlada podelila dve tretjini sredstev
za razvoj zahodnemu delu in štiri petine vseh davčnih dohodkov so bile v zadnjih dvajsetih letih ravno
je danes tak, da znaša poprečni dohodek vzhodnega Pakistanca 220 frankov, dohodek zahodnega Pakistanca pa celih 1130 frankov. Treba je podržaviti ključne sektorje gospodarstva. Ustavne, politične in ekonomske spremembe so neobhod-no potrebne.*
To so izjave, s katerimi bi se vsakdo stnnjal. V njih je sama čista resnica, a ni vsa resnica. O tem zvemo marsikaj zanimivega, če poslušamo še drugo plat zvona.
Tariq Ali je tudi Pakistanec, poli tično se prišteva k TV. Internacionali, ki je bolje poznana pod oznako «trockizem». Deluje v Londonu, zato na njegovo mišljenje ne vpliva noben »otipljiv* interes potvarjanja
dejstev sebi v prid.
On prikazuje razvoj dogodkov Vzhodnem Pakistanu in posebno vlo-
tako vložene v zahodni del. Položaj 'go, ki jo je odigralo Mudžibur Rah-
manovo gibanje »Liga Awami» takole:
«Liga Awami je nacionalistična in malomeščanska; ljudski pritisk je bil tako močan, da mu je moral voditelj lige Rahman kloniti. Med množičnimi manifestacijami v glavnem mestu pokrajine, Daki, so milijonske množice zahtevale od Lige Awami naj zahteva popolno neodvisnost in ustanovitev samostojne države. Rahman ni bil takoj pripravljen na to, ker je vedel, da bi oklicu neodvisnosti sledi: spopad z vojsko in da bi v tej dobi vodstvo gibanja lahko p-ešlo v roke levičarjem. Drugi razlog oklevanja je bil, da bi se nova bengalska država znašla dejansko brez vojske, brez policije in brez domačega meščanstva. Nova država oi morala torej sprejemati zelo korenite odločbe glede notranje ureditve, na katere bi brez dvoma vplivaia bližina Kitajske. Nobena od teh pe-spektiv ni ugajala voditelju Lige Awami, niti voditeljem Zahodnega Pakistana in še manj voditeljem ZDA. Šejk Mudžibur Rahman je brez dvoma pripomogel, da so množice napolnile trge, a ni bil zmožen jih oborožiti. Prihodnjič bi se lahko zgodilo, da se množice ne bodo več pustile zvabiti v pokol neoborožene. Rahman je želel priti do kompromisa, a množice so ga prisilne v resničnost, ki ni dopuščala nikakega kompromisa.*
Gotovo je, da tudi s temi besedami ni zbrana vsa resnica in da slika tamkajšnjega dogajanja še zdaleč ni popolna.
P. š.
«Dokler ne boš star sto dvajset let...»
Prejšnji izraelski ministrski predsednik David Ben - Gurion ni gojil velikih s-mpatij do žensk. Ko je odšel v pokoj, se je precej zaničljivo izrazil o svoji naslednici in je o njej z ostalimi ministri govoril kot o »tisti ženski*. To se je zgo dilo pred tremi leti in je sedaj ze vse pozabljeno. Prejšnji teden je Golda Meir z mnogimi drugimi dostojanstveniki prišla v osamljeni Ben -Gurionov kibuc in je «očetu Izraela* toplo čestitala ob njegovem petinosemdesetem rojstnem dnevu.	D. N.
učitelji slavistike s fakultete v Pečuju v novejšem času za južnoslovansko manjšino populamo-znan-stvena predavanja in organizirajo literarne večere.
Kljub vsemu temu pa je to še vedno premalo. Ni, na primer, dovolj knjig v jezikih narodnostnih manjšin po vaseh. Ne gre za čitalnice, te je najti v glavnem povsod, ampak primanjkuje knjig v srbo-hrvatskem iezjku. Če se tu in tam tudi najde kakšna knjiga, je prastara in neuporabna. Vprašanje je, ali so sploh potrebne. V nekaterih vaseh namreč, kamor je s prizadevanjem ministrstva za prosveto ali občine tudi prispela kakšna knjiga, se je na niej nabiral prah po policah. Torej? Vzbuditi bi treba veselje do branja. Toda, kje začeti? Razumljivo, v šolah. Tam, kjer je pouk v materinščini. Tam, kjer so učitelji za pouk jezikov narodnostnih manišin. Profesorji s fakultet in visokih šol pa vedo, kaj vse lahko stori pedaeog, ki predava v ježkih narodnosti
Po razmeroma novih statističnih podatkih deluje na Madžarskem 94 kultumo-umetniških društev. Izhajajo štirje časopisi v jezikih narodnostnih manjšin v nakladi več kot deset tisoč izvodov. Te številke bi lahko bile še višje, če bi pripadniki narodnostnih manjšin poznali svoj lastni knjižni jezik.. Toda, kje naj ea spoznajo? In zopet moramo reči: v šolah. Po podatkih ministrstva za prosveto je leta 1960 obiskovalo 29.000 učencev pouk v svojem materinem jeziku. Leta 1963 jih je bilo samo 20.000. Pozneje so se z novimi napori lotili oživitve pouka v materinih jezikih narod nostnih manjšin.
In rezultati? Priznavamo, da niso bogve kako veliki. Nekaj pa je vendarle doseženo: nehalo se je zmanjševati število učencev, ki obiskujejo pouk svojega materinega jezika. Glede na dosedanje negativne pojave je to vendarle določen u-speh. So pa tudi pozitivni rezultati. Leta 1960 je delovalo na primer 60 otroških vrtcev v jezikih narodnostnih skupin skupaj z 2200 otroki. Letos se je število takšnih otroških vrtcev povečalo na 78, obiskuje pa jih 2700 malčkov.
tujem, ker ji manjka primerna žuželka, v tem primeru kožokrilec, ki bi opravila zapleteno oprašenje.
Pričeli so z umetnim opraševa-njem, ker so imeli nasad pod kontrolo. Najeli so delavke, ki so z bambusovimi paličicami aii z žilicami palmovih listov oprašile na dan več kot petsto cvetov. Oprašile so le krepke cvetove vanilijeve-ga grma. Po osmih mesecih so viseli z grmov dolgi stroki. Pri pazljivi negi nasada so pridelali od 80 do 200 kg strokov na ha. Sto petdeset grmov da sedem kg vanilje. Posušena pa izgubi 75 odst. na teži. Z zorenjem in kvašenjem pridobiva vanilja prijetno aromo.
Sadeže pobirajo preden se odprejo in ko še niso popolnoma zreli. V Mehiki jih postavijo na sonce ves dan. Proti večeru jih pokrijejo z volnenimi plahtami, da se počasi ohlajajo in da voda iz strokov počasi izhlapeva. To delo opravljajo nekaj tednov, dokler strok ne dobi opojnega duha. Na Madagaskarju pa stroke močijo z vodo dokler se na stroku ne pojavi «rosa», vlaga in slednjič drobni kristali »vaniline*, ki najavijo da je vanilja zrela za trg.
Na leto pridelajo do 1500 ton vanilje. Žal da se pojavlja na svetovnem trgu že sintetična vanilja, ki pa nima tako blagega žlahtnega vonja kot naravna.
M. P.
■■ -h. pts
fee* - ,	.
:
Svetlolasa Patty Pravo
PEREČE VPRAŠANJE V ZAMEJSKIH PRIMORSKIH OBČINAH
Starostno zavarovanje za zasebne kmete
Prizadeti zahtevajo večji javni prispevek v sklad za pokojnine
Zasebni kmetje na Goriškem se zelo zanimajo za uvedbo starostnega zavarovanja za to kategorijo prebivalcev, ki ga pripravljajo v Sloveniji. Po sedanji zamisli bi zakon o obveznem starostnem zavarovanju kmetov začel veljati v začetku prihodnjega leta. Denar bi začeli zbijati leta 1972. pokojnine pa bi začeli izplačevati po prvi zamisli v letu 1974 hkrati za vse upravičence, po drugem predlogu pa postopno od leta 1973 dalje po starostnih kategorijah upravičencev. Pravico do pokojnine dobi zavarovanec pod pogojem, da ima vsaj pet let lastnosti zavarovanca in da pred uveljavitvijo pokojnine izroči gospodarstvo osebi, ki s tem pridobi lastnost zavarovanca — kmeta. Če zavarovanec nima takega naslednika, ali, če izroči gospodarstvo osebi, ki z njegovim prevzemom ne pridobi lastnosti zavarovanca, lahko uveljavlja pravico do pokojnine le pod pogojem, da sam ali kdo drug zanj naprej plačuje prispevek za starostno zavarovanje kmetov.
Pokojnina znaša 25 tisoč starih dinarjev mesečno za vsako gospodinjstvo, potem pa bi jo večali skladno z dviganjem življenjskih stroškov. Sredstva za pokojnine bi plačevali sami zavarovanci, in sicer dve tretjini, eno tretjino pa bi prispevala država.
Na Goriškem imajo k sedanjim predlogom bistvene pridržke. Pred
DOMIŠLJIJA SE UMIKA PRED STVARNOSTJO
I elektronskimi možgani nič več hude krvi med avtomobilisti
V avtomobilih že bližnje bodočnosti se bo šofer lahko pogovarjal s sopotniki, ne da bi mu bilo treba skrbeti za krmarjenje vozila
mednarodnem zasedanju o I pravami zagotavljamo reden, pa tu-1 d ter industriji, ki je bilo1 di elektronski vžig motorja ter ob-
Od kod in kako vaniljin strok
Gospodinje rabijo večkrat v kuhinji dišeč, podolgovat, črnikast strok, da odišavijo domače slaščice. Stroku pravijo vanilja in je sad orhideje »vanilla planifoiia*. Orhideja vanilla je plezalka, ki je opremljena z zračnimi koreninami, da se poleg dihanja z njimi lažje vzpenja po oporah. Steblo je mesnato, gibčno, zeleno, listi pa so podolgovati z vzporednimi žilami. Cvetje je v storžih. Opraševanje opravlja žuželka (kožokrilec Hy-menoptera) ki mora prebosti cvetne dele da prinese pelod do brazde.
Orhideja vanilla živi v Mehiki. Tam odišavljajo z njo priljubljeno domačo pijačo «flixochitl», ki so jo že španski konkvistadorji visoko cenili in jo prinesli v Evropo v XVI. stol.
Danes dobivamo iz Mehike odlično vaniljo, še več pa je prihaja iz Madagaskarja in Komorskih o-tokov, ker jo od tu izvozijo devet desetin svetovne proizvodnje. Zelo dolgo so imeli vaniljo za okrasno rastlino zato ker posajena na tujem ni rodila sadu. Šele v drugi polovici prejšnjega stoletja so prišli na to da vanilja ne rodi na
Na I. elektroniki nedavno v Turinu, je inž. M. Corra-detti v imenu ustanove «Generai Instrument Europe* naglasil, da bi vsak potniški avtomobil moral imeti vgrajen majhen elektronski računalnik, ki bi reševal osnovne probleme varnosti in udobja potnikov (in seveda tudi samega voznika). Graditeljem cestnih motornih vozil postavlja namreč nenehni razvoj avtomobilskega trga troje temeljnih in hkrati vzporednih zahtev: v prvi vrsti, naj se čimbolj omeji, če že ne prepreči, zastrupljanje ozračja zaradi sproščanja strupenih plinov iz izpušnih cevi; voznik in drugi potniki v avtomobilu naj bodo kolikor je mogoče vami pred morebitnimi nesrečami, ki lahko nastanejo tako zaradi nepravilnega delovanja zavor, oziroma drugih tehničnih sestavin v vozilu, kakor spričo nenadnih prometnih ovir in podobno, razen tega naj jim bo zagotovljeno primerno udobje; nazadnje naj bo motor avtomobila stoodstotno učinkovit.
Glede zastrupljanja ozračja, zlasti mestnega (ki je že tako in tako pokvarjeno od tovarniškega dima in podobno), smemo trditi, da lahko danes elektronika do skrajnosti o-meji s tozadevnimi aparati izpuh-tevanje človeškemu zdravju silno nevarnih hlapov. V pogledu varnosti, oziroma tudi udobja potnikov lahko zadnji elektronski dosežki preprečujejo drsenje koles na spolzki cesti ter omejujejo sredobežno silo, kateri je podvrženo vsako vozilo (posebno pri visoki hitrosti) na ovinku; dalje je mogoče elekt-onsko nadzorovati tako imenovane psihofizično stanje voznika in pritisk pnevmatik ter avtomatično uravnati luči. Kar pa zadeva tehnično učinkovitost vozila, velja,- da lahko z najsodobnejšimi elektronskimi na-
enem nadzorujemo temperaturo in še napetost električnega sistema.
Še do nedavnega je veljalo prepričanje, da je vse to pravzaprav skoraj nemogoče zaradi preomeje-nega obsega elektronskih elementov, ki so bili- tedaj na razpolago in prevelikih Izdatkov za njihovo izdelovanje. Danes je to v resnici možno, saj lahko ena sama elektronska sestavina opravi takšno zapleteno nalogo, za kakršno je bilo še pred kratkim potrebnih nič manj kot približno 10.000 transistorjev. Taka sestavina ali element sestoji iz 4 do 5-miiimetrskih ploščic in lahko deluje z napetostno silo, katero črpa neposredno iz akumulatorja v avtomobilu.
V nekaterih avtomobilih so podobne elektronske naprave že vgrajene, vendar še ne v vsem svojem upo-abnostnem obsegu. Doslej so namreč izdelovali posamezne elektronske komponente izrazito v določene namene (na primer za elektronski vžig motorja v avtomobilu), namesto da bi se posvetili izdelovanju nekega splošnega elektronskega «obdelovalca», ki bi služil številnim namenom hkrati — upoštevajoč seveda tudi neko vzročne zvezo med njimi. Dejansko bi bilo torej treba vgraditi v vsak avtomobil majhen elektronski »kompjuter*, ki bi obdeloval podatke posameznih cHigih aparatov, namenjenih nadzorovanju motorja in tehničnega u-stroja v vozilu sploh. Po potrebi, namreč ob morebitni okvari, bi ta elaborator sprožil to ali ono varnostno napravo.
Podoben sistem elektronske obdo iave podatkov so v grobih potezah že proučili v laboratorijih »MOS — General Instrument Europe* v Giu-glianu pri Neaplju. S sodelovanjem avtomobilske industrije bi bil pač uresničljiv.
Ni sicer nobenega dvoma, da se bo v prihodnosti uporaba elektronskih aparatov na avtomobilskem področju močno razširila, in to mor da še prek naše domišljije. Mogli bi celo napovedati, da bodo nekoč vsi avtomobiE razpolagah z elektronskimi aparati, ki bodo povezani z osrednjimi računskimi enotami (terminali) v raznih točkah mesta oziroma najvažnejših cest ter po magali vozniku pri upravljanju avtomobila, uravnavanju njegove brzi-ne itd. Morda bodo celo nadome-stiU samega voznika — ta se bo lahko lagodno pogovarjal s sopotniki, ne da bi mu bilo treba kakorkoli paziti na vožnjo...
— *g
mimiiimiiiiiimimmiiiiiiiiimimiiiMiiiuiuiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiujiiilii11
vsem menijo, da bi morala država, morda tudi prek solidarnosti delav; cev in drugih zaposlenih, pnspevati večji finančni delež v sklad ** kmečke pokojnine. Pri tem poudarjajo, da so kmetje nosili veliko breme ves čas po vojni pri razvijanje gospodarstva, zdaj pa bi morali ostali njim pomagati. Ob tem ^ opozarjajo, da je goriško kmetijstvo, predvsem tisto na Krasu 10 j v hribih nad Novo Gorico in K8' | nalom, večidel pasivno in ne bi zmoglo velikih bremen za starostno zavarovanje. Kmečka gospodarstva so tudi zelo majhna, saj imajo poprečno komaj po 3,40 hektara zemlje in še ta je razdeljena na od 8 celo do 20 parcel. Na zemlji so osta*1 povečini starejši ljudje, ki jo delujejo kot pač morejo in znajo-
Kmetje menijo, da bi morala starostno pokojnina znatno višja 00 sedaj predlagane, to je 25 tisoč starih dinarjev mesečno na vsako F spodarstvo. Bila naj bi vsaj taka, kot so aajnižje pokojnine delavce? Veliko pripomb je tudi na predlog, naj bi vsako gospodarstvo dobivajo le po eno pokojnino. Po krneč®0 hišah je namreč ostalo veliko starejših ljudi, denimo stricev in tet ki so sodid v nekdanje velike km60" ke družine in tudi tem je tre«: omogočiti preživljanje. Nadalje oaj bi starostno mejo za pridobitev P8 kojnine, ki znaša 65 let, izenačil) ustreznimi merili, ki veljajo za lavce, to je 60 let za moške in 53 let za ženske.
Na Goriškem nadalje opozarjaj0, da je uvedba starostnega zavarovanja lahko le eden izmed ukreP°v' Id bi jih morah hitro sprejeti družbeno in gospodarsko ovrednotenje jugoslovanskega kmetijstva-O tem so na nedavni seji Social stične zveze v Novi Gorici podr<>" no govorili tudi predsednik te o8 čine Rudi Šimac, republiški p05!8 nec Milo Vižintin ter poslanec v J8 goslovanskem parlamentu dr. ksander Nardin. V novogoriški čini, pa tudi na Tolminskem, ' Idriji in delno v Ajdovščini, so ' zadnjih letih sprejeli več ukrep0' v korist zasebnega kmetijstva. ™ di ti ukrepi ne bodo dovolj učink0" viti, če država ne bo spremen^* svojega odnosa oziroma politike d" kmetijstva. K razmahu kmetijs*'’ naj bi zlasti prispevala ustanovite posebnega sklada za stabilizadr tržišča s kmetijskimi pridelki —■ datki na primer kažejo, da so c60 kmetijskih pridelkov v maloprodaj celo do štirikrat višje od odkup*811 cen teh pridelkov na Goriškem j potem dotacije in regresi za ra*'™ zasebnih kmetij, krediti za takS** gospodarstva ter končno sistem 8 cialnih podpor za vse tiste obča8; na podeželju, ki so stari in izčrpaj tar seveda ne morejo več prispe?8" k napredku jugoslovanskega ku^ tijstva.
M. D-
ih«"1
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Več rea- j Vztrajno nadaljujte po poti,
lizma, ki vam je sedaj še posebno potreben. Načrte boste delati za bodoče počitnice.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni na službenem potovanju. Pazite, da ne boste razburiti mlajše elemente.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden dan za športne tekme. Dobro pripravljeno in srečno potovanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izognite se tistim, ki so pri delu površni. Preveč ostri ste do svojcev, celo do samega sebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Napetosf v poslovnem krogu, toda vse bo šlo prav. Neko čudno razpoloženje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sledite čustvu in ne verjemite raznim ljudem. Danes boste občutili utrujenost.
TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.)
lahka-
jo izbrati, pa četudi ne Sosedi vas opravljajo.
ŠKORPIJON (od 22.10.
Dan poln zadoščenja za tiste,
do 21-1'j
pišejo in dolgočasen za u-adh^j Bodite previdni in ne govorit6 vaših zasebnih zadevah.
STRELEC (od 22.11. do 20-^ Potrpežljivo zbirajte potrebno divo za vašo propagandno ofen*|V' Ostanite mirni ob vsaki vesti-
KOZOROG (od 21.12. do
............ „„ 20-lJ
Risarji in modni kreatorji bodo i*% polne roke dela. Vaše želje se h°^ izpolnile.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) lične priložnosti za trgovsko u* ljavitev. Majhna, hkrati pa zelo 8 varna kriza v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nek0' vam bo zaupal težave, kj pa j61 j ne smete izkoristiti. Prijetne ve od starega prijatelja.
TOJIE IV ETI Al A
VIIANA
217.
0RUGA KNJIGA
Čas mi mineva ob mislih nate. Povsod sd z menoj. Skozi motna stekla okna lije svetloba sončnega dne in vrhovi zelenih smrek šume v vetru. Spet slišim petje ptic in vidim v očeh tovarišev novo življenje.
Midva sva usojena drug drugemu, čeprav različna, sva si potrebna kot tema in svetloba ,kot nebo in zemlja. Razmišljam, kaj vse sva preživela, koliko užitkov sva drug drugemu darovala in koliko trpljenja sva zadala drug drugemu, da bi odkrila nove izvore življenja.
Žena si, ki sem si jo izbral, da bi spočel z njo otroka. Najina kri naj bi povezala ogenj strasti in prižgala v temo sveta novo oko svetlobe. Želim si sina, ki bi bil moj in tvoj, kd bi bil ti in jaz. Najin bi bil, ker bi bil to, kar sva midva oba. Povezal bi naju, kakor poveže zemlja korenine drevesa.
Ker vem, da je to tudi tvoja želja sem ta povedal.
Sedaj mi je laže. Močnejši sem. Vem, kje sva in kam greva. Izbral sem sd pot. Ni me strah hrupa podirajočega se sveta in ne noči v pustinji, po kateri tavamo, ne mravljišča, skozi katero gremo,, in ne slepot pokolov. Tudi hladu sneženih vrhov se ne bojim. Bogovi padajo Rušijo se stara svetišča, dvigajo se mostovi, kjer bodo pogumni šli čez pregrade k novemu svetu, čutim moč v svojih rokah. Z lahkoto bi vihtel kladivo in udarjal po vsem, kar je trhlo in kar se podira. Želim slišati, kako zveni udar železa ob železo. Žalim si dleta, s katerim bi klesal v belino marmorja simbole
velikega upanja. To naj bi bili kamni moči za novo bodočnost. Tja bi šla z roko v roki, vse do tja, kjer ndč več ni in se vse začenja znova — Primož.«
Zaprla je oči, nagnila glavo in pustila, da se je veter igral z njenimi lasmi. Zazdelo se ji je, da se je dotikajo njegove roke. Pozabila je na ves svet, le njegove besede so zvenele v njej kot veličastna glasba in prebujale otožno hrepenenje vse njene biti.
Ko se je Vojko vrnil, jo Je našel naslonjeno na drevo med rumenimi travami, zamaknjeno v oblake, ki so drseli proti goram na vzhodu. Iz oči ji je bral srečo in spokojnost. Pismo je stiskala k prsim. Zdela se mu Je neznansko lepa in skrivnostna. Nekaj Je bilo v njenem izrazu, česar še ni opazil prej. Začudil se je, da ga ni že prej vznemirila.
Prisedel je. Prebrala mu je Primoževo pismo na glas, ker je vedela, da je njegov pravi prijatelj in da je prav, če svojo srečo podeli z njim.
Zamaknjeno jo je poslušal, na dnu srca pa mu je bilo rahlo žal, da v njem ni takšnih čustev. Zakaj jih ni? Zato, ker nima nikogar, ki bi mu jih zbudil. Nehote se je počutil osamljen. Mislil je na mater in sestre, ki Jih je imel zelo rad; včasih se je spomnil na dekle, ki je ostalo v Franciji. Zato je laže živel kakor Primož, bil je bolj grob in nepopustljiv do sebe in drugih. Njemu sta partija in tovarišija — poleg skrbi, da bi ohranil življenje — pomenili vse. Toda ko ga bo zadela krogla — kdo se bo razjokal za njim? Kdo ga bo pomiloval? Če je to sploh potrebno...
Ko je končala, nekaj časa ni mogel spregovoriti. Primož mu je odpiral nov svet, svet njegovega jaza, pred katerim Je bežal. Preveč se je ukvarjal z drugimi, da bi lahko raziskoval samega sebe. Prvič je dojel, da se s tem siromaši.
Čez nekaj časa ji Je dahnil s prizvokom grenkobe:
«Srečeti bi bil, če bi imel dekle, ki bi Ji lahko tako pisal in bi se z njo tako ljubil, kot se ljubita vidva.«
Zahvalila se mu je z mokrimi očmi in spravila pismo.
Po stezi je prihajal štabni kurir, ki je iskal četno po-
veljstvo. Kmalu potem je Vojka poklical Borut. Povedal mu je, da pojde bataljon na pohod po ranjence.
Po pobočjih zelenih kopastih hribov se je pretakala čudovita svetloba poletnega dne. Po stezah in kolovozih so se vse dopoldne spuščale druga za drugo kolone brigad v Cerkljansko kotlino. Sonce je neusmiljeno pripekalo. Borci so si razpenjali srajce in vihali rokave ter si otirali pot z obrazov.
S Trnovske planote se Je razlegalo bobnenje topov. Tja je brzela tudi skupina bojnih letal s črnimi križi na krilih. Pred njimi so se kolone poskrile med drevje. Ko je bilo nebo spet prosto, so prišle iz grmovja in nadaljevale pot. Na vozeh, ki so jih vlekli voli in konji, so ležali težki ranjenci.
V Cerknem se je zbirala divizija. V mestecu je mrgolelo vojakov, ranjencev in invalidov, štab korpusa se je odločil, da bo vse težke ranjence in invalide umaknil iz bojnega področja. čedalje močnejši nemški pritisk je naznanjal nadaljnje boje. Prenapolnjene bolnišnice niso vedele kam z ranjenci, poleg tega pa jim Je grozila nevarnost. Glavni štab narodnoosvobodilne vojske Slovenije se je dogovoril z zavezniki, da bodo ranjence, ki jih bo divizija prinesla na Kočevsko, prepeljali z letali v baze v Italiji.
Medtem ko se je Lazar s komandanti brigad posvetoval o podrobnostih težavnega in tveganega štirinajstdnevnega pohoda, se je divizija oskrbovala s hrano, m uničijo in sanitetnimi potrebščinami. Orlov se je ustavil z bataljonom na obrobju bombardiranega predela Cerknega. Ni mu bilo všeč, da so zbrali vso vojsko v mestecu, ki bi ga Nemci lahko zasuli z bombami. Ruševine na obrobju, si je mislil, pa bodo gotovo zadnji cilj morebitnega sovražnikovega napada; torej bo med njimi najbolj varen.
Z rokami v žepu je korakal sem in tja in gledal, kako se zdelane čete razmeščajo med očrnele zidove. Njegovemu jastrebjemu pogledu ni ušlo, da sta Ana in Vojko sedla skupaj in da mu Je naslonila glavo na kolena. Srce mu je navdala
jedka zavist. Ze Primoža Je težko trpel ob njej, kaj ^ Vojka! Ni je pozabil. Okusil jo je bil le toliko, da ga j« ** strupila z bolnimi željami in predstavo nečesa nenadkrilji?6-' Počutil se je kot tekmovalec, ki so mu tik pred ciljem od# zmago. Ali kot človek, ki za svoje delo še ni prejel plačaj Samega sebe Je prepričeval, da je samo zato ni dobil, ker J bil prepočasen. Zavajala ga je — je sanjaril — in se ^ načrtno izmikala, da bi ga bolj priklenila. Ko je bil Pri®10 ranjen, mu je zasijal žarek novega upanja. Spričo sv<?r izkušenj z ženskami se ni odpovedal želji, da bi še poizkusil. Pajk mu je večkrat dejal, da ima kožo kot nosof0 in da ga nič ne odvrne od cilja.
Nedavno je bila prišla Ana v štab po zdravila. Tft^ je spodil iz izbe bataljonskega bolničarja in jo zadržali d bi se z njo zaupno pogovoril. Prepričan je bil, da se mu ^ bataljonskemu komandantu ne bo mogla dolgo upiratL £ ima le kaj soli v glavi. Skušal jo je prestrašiti, da se Pri**J? ne bo več vrnil v brigado. Gladko se je zlagal, da je zve*8 v brigadnem štabu, da ga bodo, ko bo ozdravel, preme®*" v VDV, kjer je manj pohodov.
Ves je drhtel od zadovoljstva, ko je videl, da je z»de Potem jo je — kakor včasih kakšno delavko v tekstilni *? vami — na vsem lepem vprašal, kdaj se bosta spet kaj vid6* Saj živimo samo enkrat, je dejal, in prav nič ne vemo, bomo jutri še živi ali ne. Precej ga je zavrnila odločno ■ nedvoumno, da si je bil takoj na jasnem, kako ga Je poloti* Jezil se je, da se je zaradi njegove nerodnosti še bolj zala na Vojka. Ni mu ušlo, da se ne gane od njega, iti večkrat se je bil namenil, da ju bo nahrulil, pa sam 1 vedel, zakaj je odlašal.
Poiskal je Gorazda, da bi se pomenil z njim o pohod Čeprav mu še ni povsem zaupal, Je bil strpnejši od nJ6^ Potem ko je izvlekel bataljon iz strmin Mežaklje, ga ni ^ gledal tako postrani. Kljub temu pa se Je raje navezal Ji komisarjevega pomočnika in svojega namestnika, ki sta & na novo dodeljena bataljonu. Vsi trije skupaj so bili ra?11 težje proti Gorazdovemu vplivu v enoti.
23. oktobra 1971
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 23. OKTOBRA 1971
ODBOJKA
Moika B liga
21.15	v Trstu, Ul. del la Valle
D°r — Intrepida Forli
KOŠARKA
Trofeja Bor — Naraščajniki
15.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
SABA — Servolana
* * ★
17.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
»or — Polet
ATLETIKA
Memorial M. Fileja
14.30	v Gorici, na Rojcah
Prvi dan tekmovanja
NOGOMET
Začetniki
14.30	v Dolini
Breg — libertas
* * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Giarizzole
* * *
14.00	v Trstu, Sv. Sergij
Portitudo — Primorje .* * *.
Naraščajniki
15.00	v štandrežu
Juventina — San Lorenzo
JUTRI
NEDELJA, 24. OKTOBRA 1971
NOGOMET
Z- amaterska liga
14.30	v Bazovici
Zarja — Flaminio
* * *
14.30	v Dolini
Breg — Staranzano
* * *
14.30	v Križu
Muggesana — Vesna
* * *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij
Inter SS — Juventina
* * *
B* amaterska liga
14.30	v Padričah Primorec — G. Viani * * *
14.30	na Proseku
Libertas Barkovlje — Olimpija
* * *
12.30	na Opčinah
Virtus — Primorie
i	* * *.
9.00	na Proseku
India — Union
* * *
Mladinci
12.15	v Padričah
F°rtitudo — Primorje * * *
10.30	v Padričah
Gaja — Giarizzole
* * *
10.30	v Dolini
Breg _ Aurisina
★ * *
10.00	V Pierisu
neris — Mladost
NAMIZNI TENIS
Moška B liga
10.00	v Nabrežini, PD I. Gruden
»okol — Duomofolgore
ATLETIKA
Memorial M. Fileja
”■30 v Gorici, na Rojcah
Drugi dan tekmovanja
med dvema ognjema
I*irnir 12. Sšl C,V° v Padričah Edinci in mladinke
KOŠARKA
Trofeja Bor — Naraščajniki
-,30. v Trstu, Ul. Caravaggio
finale za 3. mesto
★ * *
10.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
e"ki finale za 1. mesto
odbojka
V MOŠKI B LIGI
V drevišnji tekmi so borovci favoriti
Nocoj se bo začelo moško odboj-1 karsko prvenstvo B lige. Borovi šesterki, ki sodeluje v tem prvenstvu, je bil letos koledar naklonjen, saj bo lahko v prvi tekmi nastopila pred domačim občinstvom. Nasprotnik «plavih» bo novinec v B ligi. To je Intrepida iz Forlija. Ta ekipa torej našim fantom ne bi smela povzročati posebnih preglavic, pa čeprav njene dejanske moči ne poznamo.
Drevi se nam bo domača šesterka predstavila v nekoliko spremenjeni zasedbi, z ozirom na preteklo prvenstvo. Manjkal bo namreč Žarko Uršič, ki služi vojaški rok. Predstavila pa se bosta dva nova i-gralca, Gvido Neubauer in Klavdij Grmek. V prvi postavi je pet mest praktično stalno oddanih, zavzemali pa jih bodo ti igralci: Sergij in Klavdij Veljak, Orel, Plesničar in Fučka. Za šesto mesto pa se bodo potegovali Vodopivec, Starc, Neubauer in Grmek. Deseti član ekipe je mladi Može, ki igra zadnje čase vedno boljše.
Bor drevi ne bo zaigral, kot je bilo tudi pričakovati, na višku svojih moči. Pri «plavih» je forma še v vzponu in bi marala priti do svojega vrhunca o pravem času, namreč tedaj, ko bodo prispeli v Trst nevarni nasprotniki: 4. nov. SPEM, 13. novembra La Torre in 18. decembra CUS Turin.
V prvem delu prvenstva bodo «plavi» igrali najvažnejše tekme doma. To bo slovenskim odbojkarjem izredno dobrodošlo. Pomoč domačega občinstva bo vsekakor dragocen prispevek v začetnem delu lige.
Trenutno je še vedno glavna moč Borove šesterke v napadu, slabša pa sta blok in — letos nekoliko spremenjeni — obrambni sistem. Ti slabosti pa bi morali biti v najkrajšem času odstranjeni, ker bo ekipa imela v prvih dveh srečanjih razmeroma lahke nasprotnike (drevi Intrepida in prihodnjo nedeljo Čelana v Bergamu). Pred gostovanjem ekipe SPEM bo treba odigrati še kakšno zahtevnejšo trening tekmo, potem bo pa gotovo vse nared, zlasti če bodo imeli fantje pri svojih navijačih številno in glasno podporo.
Bor bo vse domače tekme igral v telovadnici v Ul. della Valle, z
začetkom ob 21.15 in sicer ob sobotah.
Borove barve bodo branili v tem
prvenstvu ti igralci: 1. Fučka Radovan		1947	185
2.	Veljak Klavdij	1952	186
3.	Veljak Sergij	1944	182
4.	Plesničar Edi	1946	190
5.	Orel Igor	1947	183
6.	Vodopivec Edi	1949	180
n	Grmek Klavdij	1947	190
8!	Starc Edi	1951	182
9.	Neubauer Gvido	1944	181
10.	Može Igor	1952	173
(Prva številka predstavlja rojstno letnico, druga pa telesno višino v centimetrih).
G. F.
TENIS

Od 7. do 14. novembra bo v Bologni pomembna mednarodna teniška prireditev. Tam bo namreč na sporedu 20. in zadnji nastop za svetovno prvenstvo poklicnih teniških igralcev. Nastopilo bo osem najboljših profesionalcev sveta, med katerimi trenutno vodi na lestvici Nevvcombe, pred Laverjem, Dris-dalom, Okketrjem, Rosevvallom in drugimi-.
Borovi odbojkarji so se na letošnje drugoligaško prvenstvo dobro pripravili, kljub temu pa jim bo v težjih tekmah (in take bodo skoraj vse) zelo dobrodošla tudi pomoč navijačev. Upajmo, da bomo letos večkiat videli ob robu igrišča toliko privržencev te ekipe, kot smo jih ob priliki lanske tekme Bor-Petrarca (na sliki)
................................................................................................................................................................................................................................................
V 2. REPUBLIŠKI LIGI SRS
KOŠARKA NA TROFEJI BOR 1971
V finalu Bor ali Polet?
.....................
JUTRI V OKVIRU 12. SŠI
Med dvema ognjema na sporedu v Padričah
Borov košarkarski odsek letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni priredil toliko turnirjev in mednarodnih prijateljskih tekem kot lani. Letos se je torej omejil na organizacijo turnirjev za mlade, ki pa niso seveda nič manj važni kot članski. Danes in jutri bo torej na sporedu trofeja Bora 1971 za naraščajnike. Turnirja se bodo udeležila ta moštva: Servolana, SABA, Polet in Bor. Danes bosta na sporedu izločilni tekmi.
SABA — Servolana
V prvem srečanju, ob 15.30, bodo «mali» košarkarji SABA igrali proti Servolani. Trenerja obeh e-kip, Frizzati (SABA) in Comici
ATLETIKA
'SEVA, 22. — Sovjetski atlet ai Makarom je na nekem tek-htju vrgel konic 84,48 m. Odlič-'etalec kop.ia je star 20 let.
Jutri bo na sporedu še ena panoga letošnjih 12. slovenskih športnih iger. Na vrsti bo namreč tekmovanje v igri med dvema ognjema. Urnik posameznih tekem je sledeč:
MLADINCI
9.00	Kras-Sokol A - Kontovel A
9.30	Kras - Sokol B - RMV A 9.45 RMV B - Gaja B
10.00	Gaja A - Kontovel B MLADINKE
10.20 Kras-Sokol A - Cankar
10.40	Kras-Sokol B - Škamperle Vsa jutrišnja srečanja bodo potekala na odbojkarskem igrišču v Padričah.
■KROSli
JUTRI V TRSTU
Inter SS-Juventina
Štandrežci bodo igrali jutri drugo zaporedno tekmo v Trstu, na igi1 šču v naselju Sv. Sergija ob 14.30. Juventina teži za ponovno zmago ali vsaj za izenačenjem. Ekipa ima novega trenerja, Miana, ki je do lanskega leta treniral goričko moštvo Audaxa. Trener je mlad in navdušen ter zna svoje navduše-
nje prenesti tudi na igralce. V nedeljo bomo videli če bo novo vodstvo uspešno. Za nedeljo je potrjena ista postava ekipe, ki je dosegla proti CRDA dober uspeh, le za rezervne igralce bo Juventina imela Ivana Plesničarja kot vratarja in Gergoleta v napadu. Oba sta iz vrst mladinskega štandreške-ga moštva.
★ * *
V soboto ob 15. uri se bodo na štandreškem igrišču pomerili najmlajši nogometaši Juventine in San Lorenza.
D. R.
(Servolana), sta mnenja, da bo srečanje dokaj težko. SABA je namreč tehnično dobro moštvo, ki bi lahko s protinapadi in z meti od daleč prekrižalo račune višjim, a okornejšim predstavnikom Servo-lane.
Bor — Polet
Ob 17. uri pa se bosta spoprijeli peterki Bora in Poleta. Openci bodo igrali s svojo postavo dečkov, ki je pa že na zadnjih športnih igrah pokazala velik napredek. Bor je sicer favorit. «Plavi» pa se bodo morali požrtvovalno boriti že od vsega začetka, kajti vsako podcenjevanje bi jih lahko drago stalo.
Jutrišnji spored
ob 8.30 finale za 3. in 4. mesto
ob 10.00 finale za L in 2. mesto
Sledilo bo nagrajevanje. Poleg nagrad, ki jih bodo deležni vsi nastopajoči igralci, bodo dodelili še posebne nagrade:	za najboljšega
strelca, za najboljšega igralca in za najbolj požrtvovalnega igralca turnirja.
Vse tekme bodo v telovadnici v Ulici Caravaggio.
b. 1.
ŠPORTNA TV
Jutri bo v Parizu mednarodno kolesarsko tekmovanje za veliko nagrado narodov. Tekmovanje bo ore-našala tudi italijanska televizija in sicer t>o drugem sporedu od 17.30 do 18.30.
« « *
Vodstvo RAI-TV ie tudi potrdilo, da bodo opravili v sredo. 27. t.m. neposredni prenos boksarskega srečanja lahke kategorije med Italijanom Pudduiem in Francozom Tho-miasom. Dvoboj bo veljal za naslov evropskega prvaka, katerega trenutno brani Puddu.
NOGOMET
Zaradi incidenta z Boninsegno
UEFA potrdila prejem Interjevega priziva
BERN. 22. — Tajništvo Evropske nogometne zveze je danes sporočilo, da je prejelo uradni priziv milanskega Interja zaradi incidenta, do katerega ie prišlo v sredo med tekmo Borussia - Inter. Kot smo že poročali ie tedaj neki gledalec (nemška policija trdi. da ie bil Italijan) vrgel Boninsegni v glavo vrček pijače s tako močio. da ie bil italijanski nogometaš 10 minut brez zavesti. Interjev priziv bodo verjetno obravnavali v soboto. 30. oktobra v Ženevi.
ATLETIKA
MILAN, 22. — 1100 tekmovalcev se je prijavilo za tekmovanje v hitri hoji okrog Brianze. Proga bo merila 43 krr.. Med prijavljenimi ie tudi 300 deklet. Svoj nastop sta (poleg drugih znanih športnikov) zagotovila tudi smučarski tekač Franco Nones in zmagovalec v maratonskem teku na zadnjih sredozemskih igrah v Smirni Giambattista Bassi.
KOŠARKA
Zelo dober uspeh primorskih peterk
Pravkar se je končalo tekmovanje v 2. republiški ligi - zahod v košarici in primorska moštva so se odlično izkazala, saj so osvojila vsa najboljša mesta. To je brez dvoma razveseljivo, saj dokazuje, da si ta igra vse bolj utira pot k dvigu kvalitete tega lepega športa. Zmagovalec te lige je postalo moštvo Fructala iz Ajdovščine in v prihodnji sezoni bo tekmovalo v višji ligi. Salonit iz Anhovega je drugi, Šempeter tretji, Koper četrti, Sežana peta, dočim je TIK iz Kobarida nekoliko slabši osmi.
Liga je bila tudi letos izredno zanimiva, saj so bila moštva zelo izenačena, in je bil zmagovalec znan šele po dramatičnem finišu. Organizacija lige je bila tudi letos v rokah Novogoričanov, pod vodstvom neumornih športnih delavcev Janka Prinčiča, Ivana Kovačiča in Jožeta Smrdelja, ki so po svojih najboljših močeh prispevali, da je liga uspešno potekala. Liga ima tudi lasten sodniški zbor, v katerem je včlanjenih okoli 20 sodnikov, ki so skoraj vsi tudi aktivno sodelovali v ligi. Tekme so potekale res v prijateljskem vzdušju, čeprav tudi tukaj ni vselej potekalo gladko, predvsem ne gre pozabiti nepotrebnega izgreda igralca Kopra, ko je na neki tekmi (v Sežani), kljub vodstvu Kopra udaril sodnika in ekipa je seveda srečanje izgubila.
Sicer pa drugih nevšečnosti ni bilo, kar je dobra ocena vodstvu lige in vsem ekipam ter igralcem, saj so s tem brez dvoma naredili korak naprej k popularizaciji tega dinamičnega športa.
Poleg te lige pa je tekmovalna komisija vodila tudi mladinsko ligo za goriško področje, kar daje va like obete za prihodnost, saj se ni treba bati za priliv bodočih igral-
Fructal	LESTVICA 18 13 5		1240 1139	26
Salonit	17	11 6	1176 1052	22
Šempeter	18	11 7	1184 1145	22
Koper	18	10 8	1173 1038	20
Sežana	18	10 8	1317 1288	2ti
Medvode	18	9 9	998 1021	18
Logatec	18	9 9	1132 1249	18
TIK Kob.	18	8 10	1321 1296	16
Kranj	17	7 10	1162 1151	14
Kladivar Ž.	18	1 17	1198 1526	2
KONČNA LESTVICA MLADINSKE LIGE ZA GORIŠKO Salonit Anhovo 8	7	1	553	447 14
8	4	4	448	487
8	4	4	552	507
8	3	5	558	549
8	2	6	438	490
Rajmond Kolenc
AET Tolmin TIK Kobarid Fructal Ajdov. Šempeter
V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Naše enajsterice čakajo težke tekme
Mladinci
V obeh skupinah čakajo jutri naše enajsterice težka srečanja.
V skupini A bo Gaja ob 10.30 na lastnem igrišču v Padričah sprejela v goste ekipo Giarizzole, ki je trenutno s Ponziano na vrhu lestvice. Naši nogometaši so v tem začetku prvenstva imeli dokaj smole. Ekipa pa je že v tekmi proti CRDA jasno pokazala, da ni popustila in bo prav kmalu dosegla zadovoljive rezultate. Če bodo gajevci jutri igrali zbrano in požrtvovalno, bi lahko tudi zadovoljivo presenetili.
Vedno v Padričah, in sicer jutri ob 12.15, pa bo Primorje igralo proti miljsketnu moštvu Fortitudo. Tudi Fortitudo sodi med boljše enajsterice tega prvenstva tako da bo naloga naših nogometašev dokaj težka.
Jutrišnje knlo Edera — Zaule Ponziiana — CRDA Fortitudo — Primorje Gaja — Giarizzole Počitek: Cremcaffe V skupini B bodo Brežani po dveh pičlih, a zasluženih zmagah igrali proti močni ekipi Aurisine. Tekma bo ob 10.30 na igrišču v Dolini. Brežani bodo tako lahko spet igrali pred svojim občinstvom, kar bo seveda zanje zelo pomernb no.
Jutrišnje kolo
San Giovanni — Don Bosco Rosandra Zerial — S. Anna Breg,— Aurisina Triestina — Roianese Počitek: Campanelle Začetniki
Razen Primorja bosta obe_ naši enajsterici nastopili na domačib i-griščih. Brežani bodo danes ob 14.30 v Dolini igrali proti Libertasu, ki je trenutno drugi na lestvici z dvema točkama pred Bregom in bi lahko z zmago torej dohitel svojega neposrednega tekmeca.
Tudi Zarja bo danes imela težkega nasprotnika. Bazovci se bodo namreč spoprijeli z ekipo Giarizzole, in sicer ob 15. uri v Bazovici.
______	Primorje pa, ki je trenutno še
NEAPELJ 22. - Danes in .jutri brez točk, pa bo ob 14. uri na igrišču pri Sv. Sergiju igralo s Fortitudo. Ta je do sedaj osvojil le eno točko. Lepa priložnost torej za naše nogometaše, da dosežejo svojo prvo zmago v tem prvenstvu.
b. 1.
HOKEJ NA TRAVI
Na svetovnem prvenstvu
Španija in Pakistan se uvrstila v finale
BARCELONA, 22. — Španija in Pakistan sta se uvrstila v finale svetovnega prvenstva v hokeju na travi, ki je v teku v Španiji. V polfinalu je Španija premagala Kenijo z 1:0, Pakistan pa Indijo z 2:1. Za 3. mesto se bosta torej potegovali Kenija in Indija.
V tekmi za osvojitev 5. in 6. mesta je Zah. Nemčija odpravila Avstralijo z 1:0. Avstralija se bo zdaj pomerila še s Francijo (katero je premagala Nizozemska) v tekmi za osvojitev 7. in 8. mesta.
SMUČANJE
Danes popoldne ob 15. uri bodo v Nabrežini uradno predali v uporabo novo športno napravo, ki ie za naše kraie nekoliko nenavadna. To ie umetno smučišče (plastično, seveda), ki ie opremljeno s krajšo vlečnico. Nova športna naprava leži v bližini nabrežinskega sanatorija.
bo v Neaplju italijansko državno prvenstvo v atletskem ženskem peteroboju. Prijavilo se ie 33 tekmovalk iz 17 društev. Organizatorji pričakuieio. da se bo nekai atletinj prijavilo še v zadnjem trenutku.
■iiiiii!iiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuitmuutiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmnmM"<nmm>,lllllimil>
N A Ml 2 NI TENIS
V MOŠKI B LIGI
Jutri v Nabrežini start ekipe Sokola
Juventus ali Iuventus?
Velika večina naših društev, ki goje nogomet ima lepa slovenska imena. Ta imena so mnoga naša društva nosila že v letih pred drugo svetovno vojno in imajo torej dokajšnjo tradicijo. Zato ie razumljivo, da so naši športniki in ljubitelji te dejavnosti ponosni nanje, saj je marsikatero povezano z grenkimi dogodki naše nedavne zgodovine. Kljub temu. da nas je prav ta zgodovina marsikaj naučila, na se vendarle še dogaja. da so ta imena, taka kot so. nekaterim napoti in iih skušajo. če le morejo, zmaličiti.
Tu mislimo na taka imena, kot sta Primorje in Zarja. Iz vseh uradnih objav nogometne zveze, v okviru katere ti društvi tekmujeta, je razvidno, da se imenujeta Zaria in Primorie. torej z «i» in ne «j». Ker taka oblika obeh imen v slovenščini ni mogoča, dobro pa vemo. da sta to slovenski društvi, se lahko upravičeno vprašamo: kdo pači imena naših slovenskih športnih društev? Pa ja morda ne. da je postala že črka «.i» nekaterim nevarna in io bi bilo torej treba bojkotirati? Bomo odslej torej pisali tudi Iuventus?
Jutri se začne moško namiznoteniško prvenstvo B lige, v katerem nastopa tudi nabrežinski Sokol. Prav jutrišnja tekma pa je za na-brežinske barve bistvene važnosti, saj je ekipa Duomofolgore iz Tre-visa edina, ki bi Sokolu lahko resno ogrožala prvo mesto. Pri tem društvu nastopajo namreč kar trije drugokategomiki, pa tudi četrti, rezervni igralec, sedi v drugo kategorijo.
Trenerja Košuta in Bole nista še najavila postave za jutrišnjo tekmo. Gotovo je, da bosta oba nastopila, ni pa še znano, kdo bo tretji igralec. Izbira med Ukmarjem in Fabjanom je precej težka in odločitev bo padla verjetno šele malo pred začetkom tekme.
Rezultata ni mogoče predvideti. Menimo, da bo Košuta osvojil vse tri točke, Bole pa eno (Bole je namreč začel z rednimi treningi šele pred dvema tednoma). Za zmago pa je potrebna le še ena točka. Ali jo bodo Nabrežinci osvojili? Odgovor na to vprašanje bomo dobili šele jutri. Nujno pa je, da se tekme udeleži čimveč občinstva in tako pripomore naši ekipi k gotovi zmagi.
Tekma Sokol - Duomofolgore bo v dvorani Igo Gruden v Nabrežini | jutri ob 10. uri.
S. J.
SMUČANJE
PARIZ, 22. — Avery Brundage, predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, je ponovno zagrozil, da bodo izključili iz zimskih olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem več znanih avstrijskih, francoskih in ameriških smučarjev, ki naj bi se pregrešili proti statusu amaterja.
Več predstavnikov nekaterih državnih smučarskih zvez je izjavilo, da bodo odpovedali nastop svoje celotne državne reprezentance v Sapporu, če bi Mednarodni olimpijski odbor izključil enega samega njihovega tekmovalca zaradi določil o amaterstvu. Glavni tajnik Mednarodne smučarske zveze, Berg man, je dejal, da ni trenutno na svetu niti enega samega znanega smučarskega tekmovalca, ki bi lahko nastopil na olimpijskih igrah, če bi se držali olimpijskih določil o amaterizmu tako, kot zahteva Brundage.
C	jrrjr		f J
1. —	prvi	i	
	drugi	2	
2. -	prvi	X	1
	drugi	1	X
3. -	prvi	1	
	drugi	X	
4. -	prvi	1	2
	drugi	1	1
5. -	prvi	1	2 :
	drugi	X	i
6. —	prvi	2	X
	drugi	1	i
=- ||	TmMi		
Cagliari - Catanzaro	1
Fiorentina - Roma	1	X
Inter - Verona	1
Juventus - Atalanta	1
L.R. Vicenza - Milan 1X2 Mantova - Bologna 1X2 Napoll - Sampdoria	1
Varese - Torino	X
Catania - Monza	1	X
Genoa - Ternana	1	X
Taranto - Palermo	X
Chicti - Pescara	1	X
Spal - Anconitana	1
°rlov je opazil tudi to, da je kmalu potem, ko so se 'stavm, prišel Blisk k Vojku. Videl ju je, da sta odšla po rečice In izginila za grmičevje. Ni mu bilo prav, da Vs Je ®Lsk po navadi samo pozdravil in pokramljal kaj ^danjega. Prav nič ni vedel, kakšne «skrivnosti» imajo v ^ Težko se je privajal na komisarje, še teže pa je pre-^al delovanje sil, na katere kot poveljujoči ni mogel vplivati, n. ^djko se je kmalu vrnil v četo. Od Bliska je bil zvedel, r? ne P0jde na pohod, ker je na sledi nevarni agenturi. pT^nl ga je, na kaj vse naj pazijo na pohodu, in ga Vezal z varnostnim oficirjem brigade.
, divizijska kolona z ranjenci je krenila na pot ob sončnem bu°du- Pred enotami so igrali harmonikarji in zastave so ^apoiak PreWvalci ^ stali na cestah in gledali skozi okna, dtofkali in mahali. Tudi štab korpusa je opazoval mimohod (ihi e’ ki Je razbila železnico v Baški grapi in se je mesec U Lolkla s silami nemške ofenzive.
(, Za Predhodnicami in pobočnicami je korakala glavnina, teir So druga za drugo marširale po glavni cesti, tik nad hrthL °nstran njenega korita so se strmo dvigala pobočja s samotnimi hišami.
0v v°jska je bila dobro oborožena, za silo tudi oblečena in hTt1- Njen trdi korak se Je stapljal z ropotanjem vozov, "•eterih so ležali ranjenci.
p Na telu divizijske glavnine sta ponosno jahala slavna jT^inika Lazar bi Svarun. Njuna od vetrov in sonca ožgana bila3 žarela od drznosti, sreče in zanosa. Okrašena sta ka s «pušeljci». Pred nekaj dnevi sta se namreč oženila. PaTisar korpusa je najprej poročil načelnika Kajtdmira s soJ?fanko Jano iz štaba korpusa, Lazarja in Svaruna pa s Sv^datna Miro in Tončko. Cerkljansko je dalo poveljnikom J® vojske najlepša dekleta.
i-akon Poiti
drdi mnogi drugi so se poročili. Kaj Jih je gnalo v
ni nihče razmišljal, saj so morali z ženitovanja na “**J> Iz zakonske postelje pa na nevaren pohod čez hribe doline. Poročali so se, ker so se srečali in se vzljubili.
SS.
Roka	smrti	je neusmiljeno	segala	v bojne vrste. Padlo je
mnogo komandantov, zato ni čudno, da je samoohranitveni čut gnal preživele v naročje deklet. Grobovi so se odpirali, preživeli pa so si želeli sinov in hčera...
Na Svarunovi roki so se poznale praske; tudi njegov konj	je	bil	odrgnjen. Tisti	večer,	ko	sta se oženila, sta z
Lazarjem galopirala v Cerkno. Pod udarci kopit njunih konj se je zrušil trhli mostiček v rečico. S konjema vred sta padla v vodo. Hladni valovi so ju očistili grehov, da sta stopila v zakon brezmadežna in brez zadržkov.
Medene ure so minile Svarunu kot kratkotrajen sen. Zdaj je odhajal z dvatisočglavo vojsko na pot prek hribov, rek, cest in železnic, neznani usodi naproti.
Mračllo se je že, ko je kolona zavila s ceste. V daljavi so grmeli topovi — na grebenih so se borile enote, ki so zavarovale pohod. Zavoljo bližine bojev so se obrnili proti hribom,	ki	so zapirali svod vse	do	mračnega neba. Ker
so bili mostovi porušeni, je kolona z vozmi vred prebredla upadlo reko. Kolesa so se pogrezala v pesek In obrežno blato, borci so se upirali v vozove in pomagali živalim. Takoj za obrežjem je kolona Izginjala po strmi poti proti hribovju, kjer	sta	spomladi blodila	Primož	in	Ana. Dekle je dobro
poznala s kamenjem posuto pot, kjer se je takrat vse do jutra opotekala z zadnjimi močmi. Zdaj je hodila z Vojkom ob vozu, na katerem se je peljal Peter. Potem ko ga je v Železnikih zadel rafal, so le malo slišali o njem. Ko je zagledal svoje čete, so mu na upadli obraz spolzele solze. V skopih besedah jim je povedal, da so mu odrezali nogo nad kolenom. Pokazal jim je km. Več kot pol leta je preživel v bolnici «Franji». Kako je bilo z Ano, je zvedel že od Bliska, ki ga je prišel v bolnico zaslišat. Tudi to mu je povedal, da je Vos že pospravil tistega, ki ga je bil povezal z njo, in z njim še nekatere, ki so pomagali sovražniku vrivati agente v bojne enote.
Na strmi, s kamenjem posuti poti so vozovi grdo ropotali in Je ranjence premetavalo, da so preklinjali, stokali in prosili. Na hribovje se je zgrnila nepredirna noč. Veje nizkega
drevja so jim zastirale pogled v nebo, ovinkov ob temačni reki ni bilo ne konca ne kraja. Zveza se je večkrat pretrgala, zdaj se je vozu strlo kolo, zdaj je opešala živina, tako da so morali nekatere vozove vleči sami borci. Marš v noč se je nadaljeval s priganjanjem in zagrizenostjo, ker so hoteli do jutra doseči vrhove. V bledici noči so nekateri najbolj zdelani že padali po tleh, ranjenci pa so kljub močnim tresljajem trdno spali, tako so bili izmučeni.
Po štirinajsturnem, nepretrganem pohodu se je divizija ustavila na visoki planoti okrog Vojskega, kjer se je že večkrat bojevala. Borci so se odpočili, kuharji pa so zakurili pod kotli.
Po kratkem počitku je divizija nadaljevala pot skozi najbolj divje predele idrijskih host, kjer ni bilo sledu o kakšni sovražni ofenzivi. V redkih zaselkih so kolono pričakali krajevni aktivisti, mladinke, otroci, starci in žene. Dobri ljudje so ranjence obdarovali z zgodnjim sadjem, kruhom in mlekom. Kolona se je podaljšala. Pridružila se ji je brigada, ki je prinesla ranjence iz bolnice «Pavle». Tod je bilo v zadnjih bojih največ težko ranjenih. Med ranjenci je Ana ugledala precej znanih obrazov iz tistih dni, ko jim je lajšala bolečine in so trepetali, da jih bodo odkrili gorski lovci.
Z nočjo je postajala pokrajina vse bolj divja, skalovita in zapuščena. čez nekaj ur so prispeli žejni in upehani na kraško planoto Otlico. Poletna vročina je bila že zdavnaj razsušila bomo prst na kamnitnih kraških tleh, studenci so presahnili. Pri mnogih hišah so bile suhe tudi kapnice. Nekateri so se za silo odžejali, drugi pa sploh niso prišli do vode. Polegli so pod drevjem in čakali jutra.
Na Otlici so počivali dva dni. Medtem so obveščevalci pregledali cesto in progo na tistem odseku, kjer naj bi ju enote prešle. Proga je bila močno utrjena in pod stalnim nadzorstvom.
Nemške ogledniške patrulje so jih že opazile. Kmalu nato je skušala prodreti na planoto precej močna kolona. Njen napad so razbile zasede brigade Janka Premrla-Vojka,
podprte z močnim minometalskim ognjem. S ceste se j« dvignil v nebo steber črnega dima — gorel je nemški kamion.
Vojko in Travnikarjev, ki sta bila s patruljo na skalnih grebenih, sta opazovala spopad in nemški umik.'
Naslednji dan se je divizija premaknila naprej. Vozovi in kamioni z ranjenci	so	se ustavili	le	nekaj kilometrov
od proge.
Lazar se je bal, da ne bi Nemci močneje pritisnili ter spremenili velikega in tveganega pohoda v katastrofo. V gozdovih med Postojno	in	Planino, v	bližini bivše državne
meje, so se zbrale štiri brigade. Vojkova in Prešernova sta prevzeli ranjence, Kosovelova je ščitila boke kolone, Gradnikova pa se je že prejšvjo	noč prebila	čez	progo na pobočje
Javornika, od koder naj	bi	med prehodom	kolone čez progo
napadla utrdbe.
Brigadni štabi so seznanili bataljonska in četna poveljstva s podrobnostmi organizacije prehoda in nalogami posameznih enot. Borut in Keča sta odredila skupine po osem mož, da bi po štirje nosili ranjence in se po potrebi menjavali z drugimi štirimi. Popoldne so se precej zamudili z izdelavo nosil. Nasekali so kole, nanje pa razpeli šotorska krila in jih povezali z vrvicami. Orlov je vestno nadzoroval priprave. Nič kolikokrat je pri vsaki četi ponovil, da bo tisti, kd bo na pohodu čez progo pretrgal v koloni zvezo, dobil kroglo v glavo.
Gorazd je zbral bataljonske komuniste ter razdelil naloge. Vsi so se pripravljali na noč s tesnobo in strahom. V gozdni globeli, kjer se je nehala cesta, so vrveli ljudje kot mravlje. Med krošnjami je visela poletna soparica, v bukovju na obronku pa so ravnodušni grulili divji golobi. Med drevjem so ležali ranjenci. Tudi nje je zajel nemir. Zaviti v bele povoje, nekateri brez rok, drugi brez nog, napol oslepljeni, mnogi pa še v sveže prekrvljenih povojih, so molče opazovali priprave na prehod čez progo. Med njimi so hodili poveljniki in razporejali skupine. Lazar in Svarun sta jih hrabrila.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	j SFRJ posa-
mezna Številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Strm 6
23. oktobra 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, GradiSče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriSko pokrajino se naročaio Pr' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societi Pubblicitš Italiana*.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trsi
URIN, 22. — Davi je nenado-umrl 50-letni turinski časnikar o Dolgio, ki je skoraj 25 let d pri dnevniku »Gazzetta del olo». Dolgio je bil zelo pri-iljen turinski javnosti. Med dru-svetovno vojno je najprej slu-v italijanski vojski, ko se je o začelo odporniško gibanje, se priključil partizanski enoti, ki delovala v Piemontu in katere malo kasneje postal poveljnik.
Nobelova nagrada Brandt... in Bartoli
Pariški dnevnik «Aurore* je v sredo objavil članek, v katerem ooto-žuje nemškega kanclerja Brandta, da je prepričeval italijanska socialista Nenmja in De Martina, da naj tudi oni vodijo »Ostpolitik* v odnosu do Jugoslavije in glede cone «B». (To vest je De Martino takoj zanikal, kot smo že poročali v našem listu).
Prišlo pa je do klasične desničarske reakcije: Rimski desničarski list »Giornale dTtalia* je v četrtek grobo obtožil Brandta, da se vmešuje v notranje zadeve Italije, MSI napoveduje parlamentarna vprašanja, demokristjanski poslanec Greeni pa je že napovedal nujno interpelacijo predsedniku vla de in zunanjemu ministru.
V listu »Giornale d’ltalia» pa je seveda v ospredju bivši tržaški župan in predsednik vsedržavnega združenja Julijske krajine - Dalmacije Gianni Bartoli, ki pravi, da govorice o posredovanju nemške socialdemokracije niso nobena novost in da se je «Difesa adriatica* s tem že ukvarjala. Po njegovem mnenju je lažna vzporedba nemških odnosov z vzhodno Evropo in ita-lijanskih vzhodnih meja. Bartoli u-gotavlja, da gre za tako veliko stvar, da prav nič ni potrebno vmešavanje Brandta in da gre med drugim za kršitev italijanskega kazenskega zakonika, ki predvideva zaporno kazen za odtujevanje nacionalnega ozemlja. Skratka nič novega, morda pa...?
Usoda je slepa in nepredvidljiva: istega dne. ko je Brandt prejel Nobelovo nagrado za mir, ga ie Gianni Bartoli napadel z vso njemu lastno močjo in to priznanje je povsem zbledelo ob akciji znanega tržaškeaa političnega predstavnika. Tiskovne agencije so takoj objavile senzacionalno vest. V Bundestagu so kolegi še stikali roko Willyju Brandtu, ko se je razširila novica: zbornica najprej ni hotelo verjeti, osupnila ie. Brandt je izginil in nihče ni mogel najti niegoveaa zavetišča. Barzel. katerega so demokristjani vred kratkim izvolili za svojega tajnika, ie izjavil: «To je naša pomembna zmaga * V Berlinu so se zbrale skupine desničarskih študentov, ki so hodili vo alavni ulici in skandirali <cHeil Bartoli*.
Miinchenski večernik ie svoj u-vodnik naslovil' »In sedaj. ubogi človek?*.
Iz tujine prihajajo prve reakcije: OZN je prekinila zasedanje o vključitvi Ljudske republike Kitajske. Delegati se zbirajo v skupinah in v vseh jezikih se čuie Bartoliievo ime. ali pa ono Johna Dropa (drop pomeni v angleščini solza), s katerim ie tržaški državnik znan v stekleni palači.
Glasnik bele hiše. obdan od množice novinarjev, se ie skril za klar sičnim *no comment*.
Značilne so reakcije v Londonu: val poslanskih vprašanj, in to tako laburistov kot konservativcev. Prvi zahtevajo da vlada vključi med dnevni red zasedanja iprimer Brandt*, češ kako bomo šli v Evropo s takim človekom, kot je Brandt; skratka prišlo ie do zmešnjave.
Po prvih vesteh, ki so Uh objavili v Grčiji, so tamkajšnji listi napisali, da se ie končno nekdo uval obsoditi popuščanje Zahoda v odnosu na manevre mednarodnega komunizma. Menda je atenska občina predlagala, da imeniujejo ulico po Gianniiu Bartoliju.
V zadnjih urah so vsi komentatorji soglasni in diplomatski krogi so prepričani: Brandtova *0 st politik* je obsojena na propad.
Naši čitatelji so že razumeli, da gre za znanstveno fantastiko s katero smo se hoteli nekoliko pošaliti. Toda: kai so Bartolijevi streli, če ne čista fantazija izven politične stvarnosti sodobneaa sveta?
Mario Dezmann « • «
BONN. 22. — Vlada ZRN je uradno demantirala vest. da bi bil kancler Brandt med pogovorom z italijanskim podpredsednikom De Martinam skušal izvajati katerikoli pritisk na italijansko vlado v zvezi z cono B. Vladni glasnik Rudiger Von Wechmar ie izjavil, da so vse vesti v tej zvezi, ki so jih objavili italijanski in drugi listi, izmišljene «V nobenem razgovoru,* ie nadaljeval glasnik, »ni bilo omenjeno mesto Trst*.
Predal se je Jugoslovan, ki je hotel ugrabiti sina na Švedskem
STOCKHOLM, 22. - Mladi jugoslovanski državljan Rastko Andric, ki je hotel odpeljati v Jugoslavijo svojega sina, se je po 29 urah predal švedski policiji. Andrič je ugrabil komaj štirimesečnega sina in ga je hotel odpeljati v domovino, švedsko policijo je prisilil, da mu je dala na razpolago avtomobil in šoferja tako, da je ugrabil ženo in zagrozil, da jo bo ubil.
Zadeva se je začela pred nekaj dnevi, ko je švedsko sodišče prisodilo otroka v skrbstvo ženi, ki se je hotela ločiti od Andriča. Mož je odpotoval na švedsko in je skušal izvesti svoj načrt. Vendar ga je premagala utrujenost in policija ga je brez težav razorožila.
PREISKOVALNI SODNIK HOČE DOGNATI, KAKO JE PADEL PINELLI
Dr, D’Ambrosio bo danes pregledal sobo milanske kvesture, kjer so zasliševali anarhista
MILAN, 22. — Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo o smrti a-narhista Giuseppa Pinellija, je danes, po formalni prisegi1, zastavil izvedencem, ki bodo morali izvršiti obdukcijo Pinellijevih posmrtnih ostankov, sledeča vprašanja: preveriti, če so na Pinellijevem truplu prisotne še druge poškodbe, poleg tistih, ki so jih našli izvedenci Luvoni, Falzi in Mangilli (strokovnjaki, ki so izvedli prvo obdukcijo anarhistovega trupla pred približno dvema letoma) posebno pa na rokah in nogah ter med prvim in drugim vratnim vretencem; če je Pinelli dotoil te poškodbe pred smrtjo ali po njej; kaj je povzročilo morebitne poškodbe, ki jih je Pinelli dobil preden je umrl; kakšno je bilo časovno zaporedje teh poškodb; kako je padlo Pinellijevo telo; kateri je bil vzrok Pinellije-ve smrti. Izvedenci so prosili za devetdeset dni časa, da odgovorijo na zastavljena vprašanja.
Pinellijeve posmrtne ostanke je danes zjutraj uradno spoznal anarhistov svak G. Paolucci. Truplo
obleko, nato pa je ugotovil, da je zobovje prav tako kakršno je bilo pokojnikovo. Truplo je že precej razkrojeno, posebno pa noge in gležnji. Po spoznanju so postavili Pinellijeve posmrtne ostanke na a-natomsko mdizo, kjer so jih slekli in oprali. Naito pa so izvedenci Fal zi, Luvoni' in Mangilli spoznali v truplu tisto, ki so ga oni pregledali takoj po anarhistovi smrti.
Izvedelo se je tudi, da bodo izvedenci skupaj s preiskovalnim sodnikom preiskali sobo milanske kvesture, kjer so zasliševali Pinellija, da bi ugotovili na kakšen način je lahko padel anarhist. Pregleda se bodo udeležili tudi odvetniki strank.
Predsednik milanskega sodišča dr. Ussai je danes odločil, da ne bo sprejel nobenega ukrepa v zvezi z zamenjavo predsednika sodišča na procesu Calabresi - «Lotta continua*, ker se je dr. Biotti, katerega je zavrnil nadzornikov odvetnik Lener, obrnil na kasacijsko sodišče. Zato je proces odložen, do-
je bilo prekrito s tanko plastjo I kler ne bo kasacijsko sodišče spre plesni. Paolucci je najprej spoznal I jelo svoje odločitve.
V NAPETEM ULSTRSKEM OZRAČJU
Prebivalci katoliških četrti ščitijo in podpirajo upornike
Kennedyjeve izjave so izzvale protest in prizive konservativnih in unionističnih poslancev
BELFAST, 22. — Izjave ameriškega senatorja Edwarda Kennedyja, ki zahteva umik angleških čet iz »britanskega Vietnama* in združitev obeh Irsk, so izzvale zelo velike reakcije, kljub temu, da je poslaništvo ZDA že prvi dan poudarilo, da gre za strogo osebne izjave in ne za uradno stališče ZDA. že včeraj je britanski parlament odgovoril na številna vprašanja raznih parlamentarcev, danes pa sta bila vložena dva priziva v zvezi z »vmešavanjem ZDA v britanske notranje zadeve*. Prvega je predložilo 70 konservativnih poslancev, drugega pa skupina ulstrskih unionističnih poslancev.
Bernadette Devlin in parlamentarci, ki so se z njo utaborili pred Heathovo rezidenco, so danes zaključili gladovno stavko, ki so jo v znak protesta začeli pred nekaj dnevi.
Preteklo noč so britanski vojaki v Londonderryju lahko še enkrat ugotovili. kako prebivalstvo podpira in ščiti mestne gverilce. Enote javne varnosti so nameravale izvesti vrsto
aretacij in preiskav v katoliških četrtih Bogside in Creggan. Ko so dospeli v četrti, pa so ugotovili, da se jim je večina osumljenih oseb spretno izmuznila. Ujeli so jih le šest. Še enkrat je torej perfektno deloval alarmni sistem, ki je izredno enostaven. zaradi tega pa nič manj učinkovit. Ko se prikaže kak policist v bližini četrti, ga običajno prvi opazijo otroci, ki se igrajo na ulicah. Nemudoma stečejo tedaj do posod za odoadke in z velikimi truščem vržejo ob tla pokrove. V nekaj trenutkih so vsi pokrovi na tleh in prebivalstvo cele četrti je obveščeno o bližini ali prihodu policistov. Agentom se je metanje pokrovov dolgo časa zdela igra, tako da otrokom niso posvetih preveč pozornosti.
Policistom včeraj v Bogsidu pa ni uspelo, da bi prav tako mimo odšli, kot so prišli. Prišlo je do spopada, ki pa na srečo ni terjal nobene žrtve. V ostalih predelih Londonderryja je bilo ponoči nekaj manjših atentatov, ki so v zadnjem času sicer na dnevnem redu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA S0DISCA
Oprostitev zaradi zavedbe umsko bolne osebe v zmoto
Obtožencu je prvostopno sodišče prisodilo tri leta zapora
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 V spomin V. Pilonu;
12.25	Za vsakogar nekaj; 13.30, Glasba po željah; 14.45 Glasba s vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Album operet; 16.50 Jazz; 17.20 Dialog; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Protagonisti popevke; 19.40 Poje komorni zbor
SOBOTA, 23. OKTOBRA 1971
Jutri popoldne bodo na radijski postaji Trst A člani Slovenskega gledališča v Trstu podali dramo «Neurje», ki jo je napisal domačin Kontovelec Lojze Cjak.
iz Celja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Čista mlada zora, radij, zgodba; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Popevke v krogu; 15.45 Sre-
čanje s Tiepolom; 16.00 Koncert;
16.25	Pisatelji naše dežele; 16.35 Zbori iz Furlani je-Julijske krajine.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00, 12.30, 14.30,
17.00,	19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Mali juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.00 Igra orkester Nelson RLddle; 11.30 Da našnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 S filmskega platna; 14.15 Pariško vzdušje.
14.40	Zabavna glasba; 15.00 Pre nos RL; 15.30 Sestanek pri juke boxu; 16.00 Primorski dnevnik:
16.15	Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Petnajst minut z gojenci Dijaškega doma; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Jazz; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Igra orkester Paul Nero; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 10.00. 12.00. 13.00,
14.00.	15.00. 20.00, 23.00 Po-očila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Odiomki iz oper; 12.10 Plošče;
13.15	Preizkušajo se diletanti;
14.10	«Grrr...»; 14.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Ne streljajte na pia nista; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Reci- • tal; 17.10 Veliki variete; 19.00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Radijska igra: »Ptiči*; 21.05 Ansambla I Giganti in I Nuovi angeli; 21.20 Jazz koncert; 22.05 Govorijo o nji; 22.10 Današnja glasba med zvokom in zvenom.
II.	PROGRAM
7.30.	8.30. 9.30, 10.30, 12.30, 13.30.
15.30,	16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Nino Ferrer in Caterina Valente; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Radijska igra v 30 minutah; 10.05 Popevke za vse; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori z vsega sveta; 12.40 Spored z R. Rascelom; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Naši orkestri lahke glasbe; 15.15 Kulturna oddaja; 15.40 »Alto gra-dimento*; 17.40 Izven programa;
18.15	Plošče; 19.00 Pripovedke za odrasle; 20.10 Človek in njegova glasba: Frank Sinatra; 21.00 Can-zonissima ’71; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 13.55 Doba klavirja; 14.35 Simf. koncert; 16.05 Ital. sodobna glasba; 17.35 Glasba izven sheme; 18.45 Oddaja o kinu in gledališču; 19.15 Vsakove-černi koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.45 Novo ital. gledališče: »Presaditev, nered in analiza*.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; ...00 Medigra; 12.00 Lie-derisbica; 12.20 Brahmsova glasba; 12.30 Igrata Kvarteta Calver in Parrenin; 13.30 Schumannova glasba; 14.25 P. i. Čajkovski,
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00, 19.30,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski
tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom pod vodstvom F. Puharja; 9.50 Radijskim poslušalcem; 10.20 Pri vas doma; 12.10 J. Ipavec-K. Cip-ci: »Možiček* (glasbena pantomima); 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	»Po domače*; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Sobotno popoldne
za mladi svet; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Godala v ritmu: 18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	S kvintetom bratov Avsenik;
20.00	Sobotni večer z dirigentom J. Privškom; 21.00 Melodije z velikimi orkestri; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi: 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Pokaži, kaj znaš; 18.40 Kulturna oddaja;
19.10	Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canz>nissima 71; 22.30 Oddaja o ljudskem štetju; 23.15 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Oddaja o Jugoslaviji; 22.05 I. Silone: «Lu-cova tajnost*; 23.05 Sedem dni v parlamentu.
JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 17.45 Pesmi starega mesta; 18.20 Obzornik; 18.35 Nicholas Nickl'by (ser. film);
19.25	Mozaik: 19.30 TV kažipot;
20.00	TV dnevnik; 20.35 Glasbena križanka: 21.35 Kratek film;
22.00	«Oddelek S* (ser. film); KOPRSKA BARVNA TV 19.45 TV z otroke; risanke; 19.55
Konec tedna v barvah: glasbena oddaja; 20.15 Dnevnik; 21.30 TV film: »Kanarčkova kletka*.
Tržaško prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Marši, ie s presenetljivo razsodbo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 43-letnega Guida Bernardelliia iz Ul. Bello sguardo 1 obtožbe, da ie zavedel umsko bolno 59-letno Lidijo Fanin por. Malusa iz Drevoreda XX. septembra 97 v zmoto in se tako okoristil z njenim celotnim premoženjem. Kazensko sodišče ie na razpravi 18. marca lani obsodilo Ber-nardellija na 3 leta zapora in 150 tisoč lir denarne kazni ter na visoko denarno odškodnino prizadeta stranki — Malusajevi. Hkrati pa mu je odpustilo dveletno zaporno in celotno denarno kazen.
S tem se ie. vsai če ne bosta zagovornik prizadete stranke odv. Wondrich in javni tožilec vložila priziv na na.ivišje. kasacijsko sodišče. zaključil «primer Malusa*, kot se je pisalo v času prvostopenjske obravnave, ki ie globoko odjeknila v stolpcih krajevne časopisne kronike.
Vse se ie pričelo meseca oktobra leta 1964. ko sta se Bemardelli in Malusajeva srečala čisto Po golem naključku — pri nakupu avtomobil skega odbijača. Med moškim, ki ie bil samec in žensko, ki ie bila
vdova, vendar polna denarja, ki ga bolne sestre in matere. Tedaj k3*
je v gotovini in v -nepremičninah bila podedovala do pokornem možu. ie kmalu nastalo prijateljstvo, iz prijateljstva samega pa je počasi pričela kliti ljubezen in oba sta bila že na tem. da se kljub precejšnji starostni razliki, poročita.
Pa ie naneslo — tako pravi obtožnica — da se je Bemardelli pričel malce preveč vneto zanimati za ženskinc premoženje. Najprej naj bi io iz čisto »ljubezenskih* nagibov prepričal, nai mu da polnomočje kot edinemu skrbniku vsega njenega premoženja in upravo nekaterih poslopij, ki iih ie ženska imela v Trstu. Rapallu in v Cortini d'Ampezzo. Dotlej ie bil namreč nien skrbnik in upravnik poslopij zapisnikar na tržaškem kazenskem sodišču Chiarelli. ki ie najbolj pošteno upravljal vse žen-skino premoženje. Bemardelli nai bi ji tudi svetoval, nai proda nekatera poslopja, on pa naj bi se okoristil z vsem izkupičkom Kot zadnji dokaz te »goreče* ljubezni pa naj bi io stalno terjal in prosjačil za denar, ki ga je potreboval za nakup novega avtomobila, in kot je sam izjavil, za zdravljenje
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiitmiiiimiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiii
VČERAJ MALO PO POLNOČI
Napadel ga je in oropal ure
Roparja, mladega Beograjčana, so policisti izsledili kmalu po drznem podvigu
Potrošnja goriva se ne razvija povsem v skladu z razvojem kmetijske mehanizacije. Razloge je iskati v tem, da kmetovalci uporabljajo čedalje več traktorjev in drugih kmetijskih strojev novejše izdelave, stroji na petrolejski pogon pa se polagoma umikajo strojem na druga goriva. Sodobni stroji, ki so tehnično boljši od starejših, dopuščajo tudi občutno varčevanje pri gorivu, čedalje več kmetov pa se v novejšem času odloča za manjše stroje.
še pred leti je bilo tudi v naši deželi večje število podjetij, ki so se ukvarjala s posojanjem traktorjev in druge kmetijske mehanizacije kmetom proti primerni odškodnini. Po objavi zakona štev. 1124 z dne 30. junija 1965, ki je med drugim določil težje zavarovalne pogoje, pa se je ta dejavnost občutno skrčila.
lepa vsota, milijončkov, ki pa s0 tako rekoč šli v nič. sai io 1* Bemardelli po dveh letih skupnega življenja enostavno zapustil in tako se ie bila ženska primorana zateči k občinski ustanovi za socialno varstvo ECA in prilagoditi svoie na; dalin.ie življenje v majhni in tesni sobici.
Na prvostopni obravnavi je Ber-nardelli dejal, da ie MalusajevO iskreno ljubil in ii hotel le dobro, nikakor pa ie ni hotel zavesti v zmoto. Vsi nasveti v zvezi z upravljanjem njenega premoženja so bili le izraz iskrene privrženosti W ljubezni.
Malusajeva ie seveda zvalila n* obtoženca kup obtožb in delala, d* mu je v začetku res verjela, kasneje oa je spoznala, kakšne vrste mož je.
Na razpravi pred tržaškim pfl' zivnim sodiščem sta Bemardellijev* branilca odvetnika Sorgato iz Benetk in Amodeo iz Trsta naioopr*-' zahtevala s predložitvijo nekaterih dokazov, odložitev procesa na polnejši datum. Dokazi naj bi v Slanem zadevali zahtevo po zaslišanju še nekaterih prič. ki iih na prvostopni razpravi ni bilo i° ki naj bi v marsičem osvetlili vso zadevo. Tej zahtevi sta se odločno urpla javni tožilec dr. Franzot 'n zagovornik civilne stranke odv-Wondrich. sodni zbor pa ie po krajšem posvetu odklonil zahtevo branilcev.
Guido Bemardelli ie na predsednikovo vprašanje, če želi še k3’ povedati, dejal le to. da ie bil* Malusajeva povsem zdrava ženska in niti od daleč ni kazala na kakršnekoli simptone bolezni.
Prvi ie nato spregovoril odv-Wondrich, ki je zahteval potrditev prvostopne razsodbe in poravnavo denarne odškodnine. Javni tožilec dr. Franzot pa je označil posamezne postavke obtožnice kot zelo hude in predlagal za obtoženca ® let zapora in 150 tisoč lir denarne kazni. S tem v zvezi nai omenimo še to. da ie priziv na drugostopenjsko sodišče poleg obtoženca vložil tudi javni tožilec.
Bemardelli jeva branilca odv. Sorgato in Amodeo pa sta se pot ego; vala za popolno oprostitev ali vsai za oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Ura ie bila nekaj čez devetnajsto. ko so se sodniki umaknili y posvetovalnice. Iz nje so oris*1 približno po'drugo uro kasneje 3 razsodbo, ki oprošča zaradi pomanjkanja dokazov. Bernardelliia obtožbe zavajanja umsko bolne osebe v zmoto.
..„....................u' ;|B|FS ;iiii,i
prinaša zdravje in osvežitev
............... i
Protest združenja za obnovo šole
Združenje za obnovo šole je včeraj izdalo kratko poročilo, v katerem obsoja ponavljanje nasilja in groženj proti dijakom liceja Dante in drugih mestnih višjih srednjih šol.
Zaskrbljenost je temvečja, poudarja poročilo, ker se taki napadi ponavljajo vsako šolsko leto in jih povzročajo že znani fašistični pajdaši, plačani in nasilneži, in to sistematično ter skoraj brez skrbi.
Omenjeno združenje opozarja tudi na skoraj splošen molk, s katerim razni šolski ravnatelj in profesorji sledijo tem dogodkom, kar nasprotuje stališčem mestnih oblasti in demokratičnih sil.
Del« deželnih komisij
V sredo popoldne se je sestala četrta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi. V navzočnosti odbornika za industrijo in trgovino Dulcija je predsednik deželne finančne družbe Friulia Gioffre poročal o delovanju družbe in o nekaterih njenih posegih v deželno industrijo. V razpravo o poročilu so posegli svetovalci Bacicchi in Zorzenon za KPI, ter predsednik komisije Metus.
Isti dan se je sestala tudi prva posvetovalna komisija, in sicer pod vodstvom svetovalca Cociannija. Komisija je soglasno odobrila zakonski osnutek, po katerem bo deželni odbor lahko uporabil vsoto 110 milijonov lir iz rezervnega sklada za pomoč prebivalcem, ki jih je prizadela povodenj v preteklem avgustu. Seji je prisostvoval tudi predsednik odbora Berzanti.

Agenti letečega oddelka kvesture so s pomočjo karabinjerjev včeraj malo po polnoči aretirali 26-letnega Beograjčana Slobodana Markoviča. Obtožujejo ga, da je oropal 49-letne-ga avstralskega državljana Vincenta Poggija s trenutnim bivališčem v našem mestu, Ul. sv. Frančiška 34.
Dogodek se je pripetil okrog 1, ure ponoči, ko se je Beograjčan po pripovedovanju napadenega, na Trgu Li-berta približal Poggiju, s čelom močno butnil ob njegovo glavo in mu v hipu iztrgal iz zapestja desne roke uro znamke «Dicto», nato pa zbežal. Prav tedaj je peljala mimo trga avtomobilska izvidnica letečega oddelka kvesture, ki ji je poveljeval podčastnik Ventrice. Ta je zaslišal bolesten krik, ki je prihajal s trga, zaradi česar je stopil pogledat, kaj se dogaja. Skoraj na sredi trga je zagledal Poggija, ki je ranjen ležal na tleh in stokal. Nemudoma je poklical druge agente, ki so skušali kar najbolje pomagati nesrečencu, sam pa se s 27-letnim pometačem Umbertom Capriatijem, ki je tedaj po naključju šel mimo, podal za pobeglim roparjem. Iskanje ni trajalo dolgo, saj sta ga policist in pometač kmalu izsledila v eni bližnjih ulic. Poggi jim je še prej natanko opisal moškega tako, da sta lahko kaj hitro ugotovila, da gre prav za napadalca. Poleg tega je imel srajco napol okrvavljeno, v žepu suknjiča pa so mu našli uro, ki jo je bil malo prej iztrgal Poggiju.
Markovič se je pustil vkleniti in odpeljati na kvesturo, kjer so ga najprej na kratko zaslišali, potem pa pospremili v koronejske zapore. Poggia pa so še prej z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu dali le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v približno tednu dni.
Potrošnja goriva v kmetijstvu Furlanije-M krajine
Med raznimi vrstami goriva, ki se uporabljajo v kmetijstvu, je danes tudi v naši deželi najbolj razširjena nafta. Potrošnja nafte se je namreč v zadnjih petih letih povečala s 166 na 245.000 stotov. Tudi potrošnja bencina, ki tudi uživa v kmetijstvu posebne olajšave po zakonu štev. 1852 z dne 31. decembra 1962, se stalno veča, ter se je v zadnjih petih letih dvignila z 800 na približno 3.000 stotov. Potrošnja petroleja pa se nasprotno postopoma krči: v zadnjih petih letih so kmetovalci iz naše dežele zmanjšali skupno potrošnjo tega goriva z 19.000 na 15.000 stotov.
če kupimo pri
ccm
centro convenienza moda
novost za Trst-Fernetiči. 3