Štev. 21. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 26. maja 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Pozdravljeni! Zveza trgovskih gremijov i zadrug za Slovenijo si je izbrala prestolico naše krajine za kraj svojega letošnjega občnega zbora. To je velko priznanje pa Odlikovanje za naše mesto. Ne vemo, ali je mislo odbor zveze, gda je izbirao mesto za svoje letošnje glavno zborovanje, na to, da Slavi Slovenska krajína letos 10 letnico zdrüženja z brati prek Müre. Če je mislo na to i na te način povzdignoti te naš najlepši jubilej, potom njemi prisrčna Zahvala za to pozornost! Zveza trgovskih gremijev i zadrug za Slovenijo je stanovska organizacija vseh slovenskih trgovcov, Vsaki trgovec je njeni član ; prav zato pa predstavla zveza tüdi takšo moč v našem narodnom gospodarstvi. Mi se radüjemo tomi, da moremo pozdraviti v našem mesti najodličnejše zastopnike slovenskih trgovcov. Zavedamo se, da bo njihov obisk prineseo gospodarsko dobro tüdi našoj zemli. Poleg düševnih vezi, ki najbole drüžijo narod, so gotovo prve tüdi gospodarske vezi. Vseširom je znana solidnost slovenskoga trgovska. Ka se je pa v tom pogledi med bojom in prva leta po njem vgnezdilo gniloga v trgovski stan, to jo dnes malo ne že popunoma zaceljeno i dnes vživle slovensko trgovstvo dober glas v našoj državi. Samo tomi se mora zahvaliti, da je razmeroma brez vekše škode prešlo skozi žmetne gospodarske razmere zadnjih let. Želemo, da bi zborovanje zveze gremijov v našem mesti bilo čim bole plodonosno. Iz našega mesta i naže krajine pa naj ponesejo čim lepše vtise. Mi smo njim zahvalni, da so prišli k nam; vej nišče ne občüti tak kak mi sami, v kakšo škodo nam je premalo medsebojno poznanje. Prilike, v šterih smo živeli, so nas odtüjile. Mi smo živeli v ešče neprimerno žmetnejše razmerah, kak tam prek. Hüde Posledice so ne izostale. Sami je opazite. Nišče ne žele bole, kak mi sami, da popravimo vse i da bomo v vsakšem pogledi med sebov viteški tekmovali, V toj želi Vas pozdravljamo i Vam klišemo: dobrodošli! Zakaj smo romali Z risalskim romanjom na Brezje smo osvedočili — tüdi tisti, ki smo samo v dühi romali — svojo katoličansko i slovensko preminočnost i svojo volo, da ščemo v tom dühi živlenje Slovenske Krajine tüdi nadaljavati. Pred petdvajstimi leti smo dobili iz rok svojih dühovnikov svoj prvi Kalendar i „Marijin list“. Sledkar smo dobili iz rok dühovnika svoje „Novine“, ki so istotak utrdjavale med nami katoličanstvo i slovenstvo. Naši dühovniki so bili skoro edini naši vzgojitelje, ar so bili vsigdar v tesnoj zvezi s svojim lüdstvom. Zato: če ne bi bilo doktora Ivanocija i njegovih vučenikov, dnes skoro gotovo mi ne bi bili zdrüženi z drügimi Slovenci. Zasluga naših dühovnikov je, da je slovenski düh ostao živi med nami. Zato je do romanje bilo Zahvala Vsemogočemi i Materi Mariji za dobroto, da smo očuvali svojo vero i narodnost. Ob toj priliki smo dužni, da se z vsem srcom zahvalno spomnemo svojih pokojnih narodnih dobrotnikov, ki so v zadnji 25 letaj preminoli. To so predvsemi dr. Franc Ivanoci, tišinski kanonik. Oni so bili düša našega dühovnoga živlenja. Dale trije mladi bogoslovci, šteri so dosta obetali i nas rano zapüstili: Štefan Kühar, Miroslav-Jožef Baša i dijakon Rudolf Kühar. Izmed drügih naj se spomenemo ešče s pok. beltinskoga plebanoša Štefana Kühara. Tej i vsi ešče živeči njihovi tovariši po stališi i deli so bili voditelje našega romanja. Poleg zahvale pa je to romanje bilo tüdi prošnja, naj Marija ešče duže blagoslavla s svojim Sinom našo krajino. Naj nam izprosi, da zrastejo naši Sinovje v dobro dühovno i svetsko izobraženstvo, ki bode pomagala svojemi lüdstvi k bolšemi živlenji. Naj znajo vsi beli i čarni, da smo se ne šli v svet kazat za prazen krič — šli smo romat! Katoličanska Francija Že več let se v Franciji obnavla versko živlenje. Vučenjaki, pisatelje, lüdje v visoki slüžbaj so jako verni, velika pa je pokvarjenost med preprostim lüdstvom, kak v varašaj tak na vesnicaj. To je sad šole brez verskoga navuka. Francoski katoličani so tak verno i trdno branili svoje pravice, da je brezverska vláda dovolila ništernim redovnikom povrnenje v Francijo. Kak živo je versko živlenje Francoske mladine, zlasti dijaške, i vučeni lüdi, to nam kažejo številna zborüvanja. Tak je k Vüzmi romalo 6000 mladi- ne v Rim, gde so pokazali sv. oči svojo vernost. Vršijo se mnoge dühovne vaje. — Važno pa je bilo zborovanje „društva za krščanski zakon“ Preminoči mesec. Tü so si najbolši vzgojitelje pogučavali od toga, kak bi se naj mladina prav vzgajali, da bi se rešila vsej nevarnosti v nevarni mladi letaj. Oni dobro znajo: kakša je mladina, takši narod zrase z nje. — Delavnost francoskih katoličanov je vredna, da jo nasledüjemo! Te mesec pa so se vršile velke slovesnosti v čast sv. Ivani Dark ali Devici Orleanskoj. Brez razlike so se udeležili proslav kardinal poleg luterana ministerskoga predsednika, brezverski ministri itd. Država i cerkev sta sodelüvala. Što je bila sv. Ivana orleanska? Živela je pred 500 leti, gda so se Angleži skoro 100 let vojüvali s Francozi. Francoski krao je bio slab, plemenitašje so vlekli vsaki k sebi i tak bi skoro Angleži zavzeli celo Francijo. Te se je prikazala 17-letna pastirica Ivanka. Pravila je, ka se njoj prikažüjejo ništerni sveci, ka čüje boži glas, ki jo zove v boj proti Angležom. Postanola je vojak, vodila je francuško vojsko od zmage do zmage, zavzela mesto Orlean i koronüvala krala Karola VII. Angleži so bili stirani. Vse je slavilo junaško Ivano. Pa kak se večkrat zgodi, tak i zdaj. Prle slavna — zdaj ponižana. Hüdobni lüdje so jo pa judaški odali Angležom, te so jo zaprli v temnico i jo obsodili na smrt. Pravili so, ka je bila krivoverka i comprnica. V tistom časi je bilo v navadi, da so krivoverce zažigali na takzvani „grmadaj“, to je na visikom küpi lesa. Tak so tüdi Ivano zežgali. Ta obsodba je bila krivična. Angležka je že za sto let odpadnola od Rima v luteranstvo. Že par let po njenoj smrti je cerkveno sodišče preiskalo Ivanino Obsodbo i povedalo, ka je bila nedužna. Sv. oča Benedikt XV. pa so jo proglasili za svetnico. — To vrlo deklo so slavili Francozi i kat. ženska mladina, šteri zavetnica je sv.; Ivana. Podperajte „NOVINE“! „Novine“ pred desetimi leti. Leto 1919. je bilo za našo krajino jako viherno. V tom časi so bolševiki vladali nad nami. Tüdi naše „Novine“ so doživele preganjanje i je vredno, da se ga spomenemo. Tisti čas je bio urednik „Novin“ g. Jožef Klekl mi., dolenski plebanoš. Zadnje „Novine“ pred bolševiki so izišle 23. marca 1919. Bolševiki so je etak prevzeli: Izdajateli g. Klekli v Črensovci sta niki den prišla naznanit bolševiški komisar Tkalec — bivši črensovski kantor — i glavar Ciganj, da so „Novine„ zaplenjene i naj Klekl izročijo naslove naročnikov pa naročnino. Oni so njemi odgovorili: „Vzemem na znanje. Na dohodkaj se bomo delili !“ Tkalec je odgovoro : „Naj samo gor ne plačamo". Tak je biIo zgübleno vse, ka je slüžilo našemi lüdstvi i „Novine“ so prišle v roke zapelivcov i sovražnikov slovenskoga lüdstva. One so postanole orodje, s šterim so bolše- viki razširjavali čemér med nami. Gda so „Novine“ po nikelkih mesecih prišle nazaj v prave roke, te je žmeče bilo začnoti izdajanje, kak v začetki. Kakše so bile „erdéče Novine“ ? Obliko so obdržavale prvejšo, da bi leži pridobili lüdstvo. Ceno so taki podignoli. Urejüvanje so si etak razdelili : nadurednik i „dela nadpomočnika (nova reč iz bolševiškoga slovara !) Pustai Jožef (te martjanski kantor i vučiteo); odgovoren urednik Tkalec Vilmoš (črensovski kantor i vučiteo), on je bio tüdi lastnik pa izdajateo. V uredništvi je tüdi bio dijak Kološa (že pokojni). Etak so se začnole: »Oglas k lüdstvi Slovenske okrogline ! Delavci ! Pörgarje ! Soldacje ! Vdarila je ona vöra, gda de proletarstvo prisiljeno na to, ka naj samo vzeme v roke ravnanje vlade i za tvojo prišestnost skrbi itd." Naznanja dale, da je nastavleni direktorij za Slov. okroglino pod imenom »Slovenski tanač Delavcov*. V začetki so se bolševiške „Novine“ tiskale v Sombateli, sledkar v Lendavi. Izdali so 16 številk. Prve dni junija pa je Tkalec razglaso »slovensko socialdemokratične republiko", da bi se rešo iz rok bolševiške vlade, ar je preci penez v žep djao. Tkalca pa so vsi na cedili püstili, on sam je pa odskočo v Austrijo. Njegovi „delativarišje“ (ta reč je pa iz ,,vendslovenskoga“ slovara!) so etak pisali v svoji „Novinaj“: Pred štirami dnevami vöskričano Mörsko republiko so samo neki švindlare napravili, ki so si samo svoje žepe napunjavali. Zrok tomi je bio eden nevalánec Tkalec Vilmoš, ki je, zapelavši lüdstvo, povrgao ga v nevoli . . .“ Dale: „Tkalec V., bivši zavüpnik politične Slovenske krajine, je bio samo eden prosti nevalánec, eden tolvaj. On vas je zapelo . . . vkradno vas je ... Z miljonami po nepravoj poti spravlenimi je odskočo v Avstrijo.“ Znova so nas Pozdravile naše „Novine“ 17. augusta 1919. Bolševiške Novine so imele 38 naročnikov. Po grofovskih automobilaj so je izvažali i metali po vesnicaj. G. Klekl sami pišejo, da so si duge mesece mleko segrevali pri njih. »Dr. Ciganji se mam zahvaliti, da sam zavolo bolševiški novin ne vmorjeni. Da je novin níšče ne šteo meti, je to tak svadilo rdeče gospode pri njih, da so me v Pešti tožili kak protirevolucionara i pred peštanske šoštare bi se mogo iti zagovarjat, zakaj se ne Širijo Novine. Ka bi mi ti milostivno vajat prisodila ne treba povdarjati.“ Tak pišejo g. Klekl. V Novinaj se je Pustai podpisovao S. B. — to je »stari bolševik" : Šerüga Vince pa M. B. — »mladi bolševik". Pisao je bolševiške Novine tüdi Küzma Pišta iz Bogojine (zdaj profesor). Slovenski pravopis pa je vpelao Šerüga. Jezik so pisali posebno v začetki jako slab. Vogrske izraze so do ječi prestavlali (kak neki ešče dnes!), n. pr. „alezredes“ pišejo „podjezernik“ itd. Velke vihere so preživele Novine s svojim izdajatelom g. Kleklom vred. Zato moramo biti zahvalni, da je bolševizem ne duže ostao, da so lejko oživele Novine i nas pripravile za oslobodjenje. 2. NOVINE 26. maja 1929. Prisrčen sprejem našega romanja. Naše že tak dugo zaželeno vekše romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, se je razvilo v velko versko i narodno proslavo. Že par let smo vsigdar nekam odlašali. Odločili smo se za desetletnice naše zdrüžitve z velkov narodnov državov. I tüdi ob toj desetletnici smo ešče ne znali natančno za čas, gda naj idemo. Samo ednok je nikak povedao, da idemo za risale i pripravleni smo bili iti skoro vsi ka nas je v našoj krajini, staro i mlado, Zdravo i betežno. Bilo nam je pa to tak nenadoma povedano i v takšoj naglici smo se spravili na pot, da je naravnoč čüdo, či so se nam nej zgodile pri vsem kakše vekše neprilike. Naš voditeo, bivši poslanec g. Klekl so pred romanjem nenadno zbetežali drügi gospodje so se zvečine ne mogli v tak kratkom časi odločiti, Vnogi, Vnogi so se p a iz najmilejši zrokov nej mogli v tak kratkom čaši odločiti i pri praviti. No, pa hvala Bogi, itak se nas je spravilo vküp prek jezero romarov i več smo si niti nej mogli i nej smeli želeti ar je že to bila prevelka vnožina za takšo dukšo pot posebno ešče v ranom sprotoletji, gda se vreme jako rado meša. Itak smo meli ravno v najlepši krajaj preveč božno vreme i smo na tesnom spali. Kakša vekša nesreča se je pa na celoj poti nikša nej dogodila. Na risalsko soboto zajtra je bilo že okoli štrte vöre v Soboti vse živo. Romari so šli v farno cerkev k meši ob pol šesti se je pa železnica že genola z sobočke postaje. V nikelko minutaj je bilo prek tristo lüdi v najlepšem redi v vagonaj. V Beltinci ie čakalo više štiristo lüdi i do Lotmerka se nas je že telko nabralo, da smo bili na tesnom i nam je dvajsti vagonov ne bilo zadosta. V Ormoži so se pridrüžili ešče romarje z lendavsko okrogline i dobili smo k našemi vlaki ešče štiri vagone. Molitev, pesem, radost. Či je človek šo vdiljek po vagonaj i gledao naše lüdi, je lehko s temi tremi rečmi povedao vse razpoloženje našega lüdstva. Vsešerom smo vidli vesele obraze v vsej vagonaj se je pa molilo i spevalo kak je to že naša stara lepa navada. Mladi i šteri so se obprvim vozili v te kraje so ne mogli ločiti od oken ob pogledi na nove krajine. Pozdravi. Naš vlak je že od daleč izgledao, da je ne navaden potniški vlak.. Bio je dvakrat dugši kak navadni vlaki i ves okrašen z rožicami. Zato so lüdje, šteri so iz novin zvedeli, da se mi pelamo na Brezje, že od daleč spoznali, da se to zdaj mi pelamo i so nam z rokami majütali v pozdrav. Poleg lüdstva so nas pa pozdravlali tüdi zastopniki mest i oblasti. V Ormoži so nas prvi pozdravili. V Celji so nas pričakali z muzikov i pozdravili zastopniki mesta, drüštev, vojaštva i tak dale. V Zidanom mosti ravnotak, poleg so bila ešče vsa Šolska deca z zastavicami i rožami, ka so nam potom vse darüvali. Ljubljana nas je tüdi srčno pozdravila, čiravno smo se samo mimo pelali. Tü so dijaki izstopili ar so oni morali eden den prvlé domo priti. Jako lübeznivo nas je pozdravo tüdi Kranj, gde nas je posebno razveselila edna ščista malička deklička, štera nas je pozdravila. Za vse pozdrave se je zahvaljevao mesto betežnoga g. Klekla g. bogojanski plebanoš Ivan Baša, dugoletni urednik „Marijinoga lista“, šteri je zdaj vodo naše romanje na Brezje. Brezje. V takšem prijetnom razpoloženji — meli smo tüdi svojo muziko sebom, smo prišli do Otoč prle kak smo se troštali — ob dvema po poldnevi. Vsi smo zgrabili po svoje cekre i kufrece i v par minutaj, ravnotak hitro, kak smo napunili železnico, smo jo tüdi spraznili. Razvilo se je lepa, kakši šest sto metrov duga procesija proti cerkvi Marije Pomagaj, tak, da so se lüdje vse čüdüvali Odked se nas je telko vzelo. Gda smo poglednoli cerkev, so se vnogim zasvetile skuze v očaj. Med spevanjom i molitvov smo prišli v najlepšem redi v cerkev, gde smo meli kratko pobožnost potom smo se pa razdelili po hižaj, da smo dobili mesto za spanje. Večer se je pa začnola spoved za vse romare. Dijaki na romanji. Z nami romari je šlo tüdi okoli sto dijakov i dijakinj na božo pot. Kak smo že gori zapisali je dijaško romanje trajalo eden den menje, ar so oni meli v tork po risalaj že šolo. Zato so v soboto zvečer s svojimi voditeli profesori izstopili, si poglednoli najprvle Ljubljano več kak Polovica je bila navzoča pri Orlovskoj akademiji, gde so dovolili našim dijakom zobston vstop. Naši dijaki so bili zavzeti nad programom i izvajanji posebno so se pa radüvali, da so vidli navzočega tüdi samoga lüblanskoga prezvišenoga püšpeka dr. Jegliča junaškoga boritela za krščansko vero i slovenstvo. V Ljubljani je dijaštvo prenočilo, drügo jütro, to je na risalsko nedelo so se pa odpelali na Bled. Prek Vintgara, gde so se ne mogli načüdivati silnim pečinam i šümenji vode, so prišli nikak v dvej vöraj na Bled. S čuni so se prepelali na otok, gde je opravo g. profesor Pavlič sv. mešo med lepim popevanjom dijaštva. Opodne so meli vsi sküpni obed, štero njim je preskrbo ljubljanski oblastni komisar, potom so se pa izredno vesele vole i ob lepom vremeni vozili po jezeri i so ogledavali lepote Bleda. Samo očak vsej naši gor stari Triglav, si je nej šteo megle stirati s temena, tak da je dijaštvo vidlo Triglav komaj proti večeri, gda se je pelalo z Bleda na Brezje. Na Brezje so prišli dijaki v nedelo večer vsi dobre vole, čiravno je šo dešč i so bili že vsí močno trüdni. Tü so opravili szvoje pobožnosti, večer spoved, drügo jütro pa so bili pri sv. prečiščavanji, okoli desete vöre so se pa odpelali vsi prek Ljubljane nazaj v Soboto. Dijaki so se obnašali vsešerom dobro i so držali red, ka je na domačine napravilo jako lepi vtis. Pobožnosti i zborovanje na Brezji. Naši lüdje so bili na Brezji ščista zadovolni. Čiravno nam je vreme ne bilo ravno preveč prijazno, čiravno smo na tesnom slabo spali, ar je vsakši zmed nas znao, da si tak velka vnožina nemre vsega tistoga želeti, ka lehko človek doma dobi i da na dukšoj poti mora človek nikelko tüdi trpeti i meti stroške. Slovesno sv. mešo za romare na Brezji so opravili mil. kanonik g. dr. Vraber iz Maribora, predgo so pa meli naš plebanoš g. Baša, šteri so tüdi vodili zborovanje zadvečera. Vsi govorniki so v glavnom povdarjali namen našega romanja, da se poklonimo nebeskoj kralici, da se radüjemo 25 letnici njenoga lista v našoj krajini i 10 letnici zdrüžitve naše krajine z velkov narodnov državov. Zvečer je pa bila rimska procesija s svečami. Romari so ves den na risalovo veselo popevali i molili v cerkvi, gledali Marijino podobo v maloj kapelici na ednoj strani cerkve i občüdüvali po stenaj obešene vnoge zahvale za doblene milosti. Domačinom se je povidlo naše lepo obnašanje posebno da naše popevanje, gda je spevala cela cerkev. (Dalje prihodnič.) Po F. S. Finžgari Strici V. Na Podlogi je nastanola steska, hüjša kak v košnji. Prišli so zidarje belit, ribali so pod, črevlar je klepao po kopitaj, vozili so iz mlina pa v mlin, hodili so v bližanji varaš po blago. Na sredi vsega dirindaja pa je stao on: oča Šimon; vzravnao se je, kak či bi se njemi dvajseti let poškalilo s pleč; vse je vido, vse je znao, vsem zapovedavao. Dečki — Sinovje so dobro Poznali očo. Po cele mesece se je potájo pa njim prepüsto gospodarstvo. Če je pitao Gašpar: „Oča, kak bi napravili?“, je odgovoro: ,,Tak, ka de prav.“ Vsigdar pa, gda je šlo pri hiži zaistino, ob košnji, ob žetvi pa mlatitvi, te se je poprijao sam i te je pri hiži vse prevzela edna sama miseo — očova. Miha pa Boltežar sta bila dve vöri, šterivi je gnala očova miseo. Opolnoči sta hodila spat; mučala sta. Božnar pa je pripravlao Luciji balo vsem grüntarom na just. Gda so se večer pred zadnjim ozavanjom oglasile trompete i so se zazibala kola po klanci od Božnara proti Podlogi, je bila cela ves vküper. Cele procesije žensk pa dece so stopile okoli vozov. Lucija je delila — proti žalarskoj navadi — iz rešeta pogače vsakomi, što je vtegno roko. Gda so pa pripelali balo na Podlog, je oča Šimon postavo dva škafa vina pred hižo. Zájao je lejko vsakši, kelko je šteo. Zdaj se je že začnolo gostüvanje na Podlogi. Vozačje (foringašje) so večerjali, vino je teklo kak či bi ga natakali iz žleba. Štokoli je majcenek prijao i nesao s kol v hižo, je že vje v pogačo. Lucija pa je med deco delila i delila . . . Takša je bila zapoved oče Šimona, ki je ves Svetešnji i svatovski. Mužikante so čüli po vsoj vesi, tak so vlekli. Mladoženec Gašpar je bio nemiren, da se njemi je stari Skrivoma nasmehavao. Či bi bio pri košnji takši, bi oči rasoje zdigno nadnjega. Vse njemi je letelo iz rok, drkao je se pa tá, ne je več znao, kama bi se djao. Zato je pa bio Mihor kak očova roka. Čüden mir njemi je gledao z obraza pa v tom miri so se njemi vüstnice sploj krožile v smej; te Smej je ne bio veselje, liki skriti zasmeh. Ešče prle kak je oča zapovedao, je že držao za delo. Oča -i samo on — je razmo te Smej pa vido sini v düšo. Liki ovado ga je ne. Niti ednok je ne megno z očmi, da bi pokazao na sina. Boltežar je pa ne znao, kak je ž njim. Vino ga je razgrelo, pred mužikantamij je hodo pa poskaküvao z lovrencom na glavi. „Na zdravje Lucija !“ je točo. Či nebi Šimon oznano vozačom pa mužikantom, ka je nedela, bi Zaplésali pa zapili nedelsko mešo. Nedela na Podlogi je bila nemirno tiha. Küharice pa Slüžabnice so toti delale za hasek, liki na domače je leglo nekaj svečanoga i skrivnostnoga. Sam oča je bio mučeči pa pripognjeni. Edina Štefa je hodla v kamro ogledüvat cele bregé pogače, fank pa cvrtja, pali v gornjo hižo gledat novo. oblekeo — bila je najmlajša posvatbica. Gašpar si je oblačo kaput, pokrio krščak, vöre so se njemi pa vlekle v večnost. Prišlo je ütro, trbelo je iti k zdavanji. Prvle kak bi se sin pelao po sneho, sta se srečala oča pa Gašpar v hiži. Nemo sta si gledala v oči, dokeč je ne sin spadno na kolena i zaproso: ,,Oča, odpüstite mi, če sem Vas gda razžalo. Blagoslovite me.“ Šimon ga je prekrižao ob prvim: „Bog naj te blagoslovi, pa te bo, če ga ne zapüstim.“ Prekrižao ga je drügoč: „Blagoslavlam te jaz, tvoj oča, da ne pozabiš štrte zapovedi žive dni.“ Pa ob tretjim ga je prekrižao : „Pa ešče materin blagoslov z nebes nad tébe, da bi bila Lucija kak moja pokojna.“ Sin je stano. Oba sta mučala, si stiskale roke, bridko njima je gračüvalo v grli, dokeč so se ne orosile oči pa sta se ločila. Okoli poldneva komaj so se vrnoli Svatje. Gašpar je skočo s ko- leslina pa skrbno pomagao Luciji dol. Lucija je bila kak roža. Vsa cerkev je pri zdavanji gledala v njo. Zaigrali so, mladoženec je pelao sneho po stubaj pred dveri, ki so kakpa zaprete. Starši na je sklonkao, dokazüvao, da imajo vse pravice do hiže i po dugoj, pravdi so njim dveri odprli. Na pragi se je prikazao Boltežar. Na lesenom tanjereci je držao pogačico, vso v erdeči pantlikaj. Stopo je pred sneho i njoj ponüdo. Dečko je premetavao rile kak špice — zdaj se njemi je pa roka trosila. Godba se je vtišala, svati so poslüšali. „Na, Lucija! V znamenje, ka krüha v našoj hiži ne boš nigdar strádala“. Lucija je vzela pa segnola Boltežari v roko. Stisnola njemi je v prgiščo Srebrni penez pa pravila: „Bog te plačaj pa poslüni !“ Nato je začno Boltežar jeclati: „Ne boš Šla več prek praga te hiže, dokeč te ne odnesejo.“ Pa je prijao sneho, jo zdigno i postavo prek praga v preklet. Stisnolo ga je pri srci, gda jo je že držao v rokaj. Posveteci Štefi se je vidlo vse to tak veselo, ka je prosila : „Ešče mene !“ Namesto Boltežara pa je stopila k njoj Lucija, jo tesno obinola i küšnola, kak je je ešče nišče ne. (Dale.) 26. maja 1929. NOVINE 3. NEDELA (Po risalaj prva. Evang. sv. Mataja, 28. 18—20.) I Jezuš je Pristopo ino njim je spregovoro te reči: „Dana mi je vsa oblast v nebesaj i na zemli. Idite teda i včite vse narode; krščavajte je v imeni Oče i Sina i Svetoga Düha ino včite je spunjavati vse, kakoli sem vam zapovedao; i glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.“ Navuk: S temi rečmi je Kristuš izročo apoštolom trojno oblast: vučeniško, dühovniško i pastirsko. Oblübo njim je tüdi svojo pomoč. Oboje vala tüdi za vse naslednike apoštolov do konca sveta. „Pomoč delavcom.“ Okrožni urad za zavarovanje delavcov v Ljubljani je izdao knigico Dr. Jože Bohinjec: „Pomoč delavcom članom Okrožnoga urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva.“ Knigico priporočamo vsem članom Okr. urada (bolniške blagajne), kak tüdi delodajalcom, zlasti pa tüdi občinskim uradom. Knigica ma 96 strani i je priložena tüdi tabela prispevkov, t. j. kelko plača zavarovalnih prispevkov mešter i kelko delavec (uslužbenec). Knigica ima samo praktične namene i je pisana tak, da jo vsakši lejko razmi. V njoj je popisano vse, ka mora zavarovani član znati, da bo znao prav ravnati i uveljaviti svoje pravice, gda potrebüje zdravniške pomoč. Zgodi se vnogokrat, da je oboleli član ali njegovi domači oškodüvani pri dajatvaj na eden ali drügi način, ka je zakrivo za sam toga volo, ar ne pozna predpisov. Knigica ima namen tüdi bliže spoznati i navčiti člane te važne ustanove i vtrditi vüpanje v zavarovanje i pravilnost praktičnoga poslovanja. Cena knigici je 4 Din, da se stem omogoči vsakomi naküp i se odavle pri Ekspozituri okrožnoga urada za zavarovanje delavcov v M. Soboti. Ar je knigice le malo v zálogi i se kesneje več ne dobi, zato si jo naj vsaki preskrbi kem prle. Knige za naše delavstvo. Javna borza dela v Ljubljani je küpila zaednok 37 knig pripovedne vsebine. To so v glavnom dela najbolših naših slovenskih pisatelov. Dela so tak izbrana, da so kak najbole primerna čtevcom, ki je bodo v roke dobili. Te knige so namenjene našemi sezonskomi delavstvi, ki odhaja v vekši sküpini na delo v Nemčijo i Francijo. Ekspozitura javne borze dela v Soboti je že nekaj i ešče bode v najkrajšem časi odposlala te knige dobrim, za to primerni delavcom, ki bodo knige izposojüvali v svoji sküpini. Vse knige so vezane in opremlene na več mestaj z borznim pečatom. Razen toga je jav- na borza dela v Ljubljani küpila za naše delavstvo po 20 izvodov knige »Nemščina brez učitelja“, i to 1. i 2. del. Tüdi te knige so že tü i se bodo taki razdeli. Nemamo zadosta zahvalni reči, da bi se zadostno mogli zahvaliti javnoj borzi dela v Ljubljani za te njen velki čin. Naše delavstvo pa, ki dobi te knige v roke, naj gleda, da bo pazilo na knige, ar so knige ne namenjene samo za eno leto, liki za kem največ. Knige bo najmre trbelo ob povratki z dela domov vrniti i se bodo nato Prihodnje leto znova-razdelile. S časom namerava javna borza dela v Ljubljani skupno z delavsko zbornico za Slovenijo osnovati za naše delavstvo posebno knižnico. Kak je bilo prav, da smo opozorili delavstvo na knigo Nemščina brez učitelja“, svedočijo vnoga naročila, ki je vsaki den dobivamo Iz Nemčije. To dokazüje tüdi, da njim mora biti ta kniga jako potrebna. Ništerni naročajo samo prvi del. Sporočamo, da komaj oba dela tvorita celoto i zato priporočamo, naj si vsaki küpi oba dela. Ka je domača reč, se vidi iz vnogih pisem, ki jih vsaki den več prejemamo. Pišejo nam ništerni, da „Novine“ desetkrat pa ešče več prečtejo, ar drügoga nemajo. Mi bi v Novinaj radi povedali kem nájveč, eli ka. da so tak male! Murska Sobota — „Lendavska“ cesta. V Soboti so na ništerne hiže zabite table z napisi cest i vulic. Cesta proti Ledavi se sove na tabli »Lendavska" — radi bi znali, zakaj ? Či domači lüdje pačijo naša imena, je to že višek nerazumnosti! Opozarjamo merodajne činitele, naj te napis popravijo kem prle! Tüdi tisto táblico na ledavskom bregi bi trbelo bole poglednoti ! — Žela stanovnikov Kroške ceste i bližnje okolice je, da bi dobili poštni nabiralnik. Vüpamo, ka ga naskori dobimo. Slovenska krajina — Prosimo širitele, da Odzdaj naprej naj idejo po „Novine“ v trgovino I. Hahn, gde je dobijo. — Iz Bogojine v Gančane je takša pot, ka bi želeli, naj bi se kakši višiši gospod ednok po njoj pelali! Lekaj se občini Bogojina pa Ivanci svajüjeta, što je dužen pot popraviti. Mi smo si to ne zmislili, ar bi ovači bila pot v poštenejšem stani, či bi njim što povedao, čida je. Priporočamo ! — Svetešnji počinek. Ponovno se dogajajo slüčaji, ka niki lüdje na zapovedane svetke opravlajo težaška dela. Ka oblast to kaznüje, smo že ednok pisali. — Večéslavci. Naša ves se imenüje po Českom krali sv. Vaclavi, ki se je v starom českom jeziki zvao Večéslav (Venceslav). Letos obhajajo Čehi 1000-letnico smrti sv. Vaclava, zato se nam vredno vidi, da opozorimo na to zanimivo ime vesnice v jelenskoj fari. — Vojaški nabori so se vršili te dneve v Soboti i v Beltinci. Kak navadno, so bili dečki tiste dneve pred naborom dobre vole pri kletaj i v oštarijaj, ar so „dvajščeki“ pač viherni. — Blatonci. V toj vesi se poleg velkoga blata na cesti najde tüdi zdroblena glažovina. Pešci pa biciklisti ščejo prositi za blatončare po- hvalno pismo za to lepo delo. (Če što na mapi ne najde toga kraja, naj Pozvedi v uredništvi. Op. ur.) Stare knige čuvajte! Po naših hišah se najde v kakšem koti ali na podi ešče dosta starih knig, pisanih v domačem narečji. To so zvekšega biblije, abecedniki itd. Ar so takše knige velke vrednosti za znanost, prosti človek jih pa ne spoštüje, zato poiščite, če jih kaj imate, pa je izročite dühovnikom, starejšim dijakom ali uredništvi „Novin“, ki je dale dajo na pravo mesto. Ne dajte, da deca razčešejo stare knige ! — Doslednost. „Düševni list“ (6. num.) se brani pred pisanjom „Jütra“ i piše:.......naše evang. lüdstvo prav dobro razmi ete (Düševni) list; stanovito 99-krat bole, kak od „Jütra“ ponüjano „Domovino“ ... Mi smo pa tüdi ešče ne pozabili, ka je bio cajt, gda so z istoga ložiča hvalili i branili naše štampe . . . Lepa konzekventnost i lübezen istine !“ Mi smo se pa spomnili, da imajo Vnogi evang. vučitelje naročeno „Jutro“ i „Domovino“ ! Gde je pa tü „konzekventnost“ ?! Ka pravi Düševni list na to, da je „Domovina“ razširjena zlasti po luteranskih krajih v našoj krajini? Ali vam je to znano?! — Naši sezonski delavci. Do zdaj se je odpelalo iz naše krajine 7 transportov v Nemčijo i 5 transportov v Francijo. V Nemčijo jih šlo 630, v Francijo pa 400. — V Belje je šlo okoli 2500 delavcov. Okoli 700 jih je šlo na delo v Ljubljano, Zagreb i Tržič; v Prištino (Srbija) pa 300. V Nemčijo se vozijo 3 do 4 dni, v Francijo 4 do 5 dni. Včelarje ! Predavanje o boleznih včeo bo v Beltincih v nedelo 2. junija 1929. po večernicaj. Predavali bodo g. šolski upravitelj Antauer z Tišine. — Senje na Cankovi Živinsko i konjsko bo 27. maja. — Što najde potni list za Urugvaj, naj prinese v uredništvo ! Tjedenski glasi. — Hrvatje v Rimi. Na risalsko soboto so sv. Oča sprijali hrvatske romare, ki so prišli s svojimi püšpeki v Rim. Zagrebečki nadškof dr. Bauer je meo nagovor na Sv. Očo, v šterom je povdarjao vdanost jugoslovanskih katoličanov Kristušovomi namestniki. Potom so sv. Oča imeli nagovor na romare. — Velke povodnji v državi. V jüžnom deli naše države je bilo velko deževje. Nastopile so povodnji, tak da se je morao železniški promet iz Belgrada na jug staviti. — Ogromna nesreča v Clevelandi. Preminoči tjeden so se v bolnici v Clevelandi napravili strupeni plini (gazi), ar so razpokale razne čemérne Snovi. Lüdje so merali, kak je što bio: doktorje s svojim orodjom v roki, ravnotak sestre, betežniki po stocaj itd. Merali so v par sekundaj. Dozdaj je 118 mrtvih i vnogo ranjeníh. — Zverinski zločin. Iz Belgrada je bio poslani v Niš pak na ime, šteroga tam nega. Gda je pak začno vonjati, so ga odprli i najšli v njem človeče telo brez glave i nog. Zverine v človeškoj formi, ki je bujla toga človeka, so ešče ne zasledili. Razne novine. — Veliki ognji. Zadnji čas je nastanolo po Sloveniji vnogo grozni ognjov. Tak je v Kočevski reki zgorelo 23 hiš i gospodarskih hramov. V Žerovnici je strela vničila 16 hramov; perinje iz železniškoga mašina je vničilo deo vesi Gatina. Gorele so tüdi gošče. V vnogih slučajaj je vzrok nesreče pazlivost, gda deca ali kadila vužgejo. — Svet v številkaj. - Na sveti je 1700 milijonov lüdi. Med temi je 785 mil. poganov, 227 mil. mohamedan- cov, 15 mil. židovov, 212 mil. protestantov, 157 mil. pravoslavnih i 304 mil. katoličanov. — Bolgarija je proslavila 1000 letnico vladanja cara Simeona i 50 letnico osvobojenja Bolgarije. Pri toj priliki so vužgali „večni ogenj“ v čast tomi spomini. — V Ameriko slobodno idejo iz naše države letos samo žene i deca izseljenikov, ki so že. tam. — Zeppelin se zove zrakoplov, ki je te dni leto iz Nemčije v Sev. Ameriko. V Franciji ga je zajeo viher, spotrli so se motorje pa je duže morao krožiti nad zemljov, kama ga je viher neseo. Vojaštvi se je posrečilo, da so ga potegnili na zemlo. Zdaj ga popravlajo. Isti zrakoplov je lani preleto pot iz Nemčije v Ameriko v 70 vöraj. Čüt za lepoto. Vsakši düševno zdrav človek ima več ali menje razviti čüt za lepoto. Kak čütimo dobroto toploga sunčanoga dneva, tak tüdi čütimo lepoto, gde koli jo vidimo ali čüjemo. Človek za toga volo v redi i čistoči drži svoje telo, svoj obleč, svoj stan i vse, s kem ima kaj opraviti. V splošnom so naši lüdje nagnjeni k čistoči. To svedočijo naše snažne hiže, rože po oknaj, pa stara navada po ništernih vesnicaj, da po sobotaj večer ceste pometejo. Pazimo zato, naj bo vse na nas i okoli nas Čisto, lepo. To je tüdi zdravji na dobro, či gojimo čistočo. Človek, ki ostro razloči lepo i grdo, tüdi v svojem oponašanji ino guči pokaže svojo plemenitost. Iz njegovih vüst ne bodete čüli nedostojne reči, ne žaljive reči. On tüdi zavrne vsako nepošteno reč i oponašanje. Či bi naši rekrutje imeli več čüta za lepoto, se ne bi drli kak Vrane, gda idejo na nabor. Tüdi ne bi cest merili. Zdravo čüteči človek išče lepoto vsešerom. On rad spevle i poslüša spevanje pa igranje; on rad čte lepo knigo, se zamüdi pri lepom kepi (podobi, sliki) pri lepoj hiži ali cerkvi itd. Takši človek razširjavle svoje plemenito čütenje tüdi med drügimi lüdmi. Zlasti zahvalno delo imajo v tom pogledi vučitelje i starišje. Či mati od dečinskih let vzgaja svoje dete k čistoči i k redi, te de to dete sledi vsigdar čütilo v sebi potrebočo po lepom živlenji. Takši človek tüdi lepo žive : ne je zapravlivec, ne divji, pošteni je vsigdar i z vsakim. Matere i starejše dekle, ne pozabite na to svojo lepo dužnosti Pošilajte deco Čisto v šolo; obleč njim zakrpajte i osnažite, ar siromaštvo je ne sramota, grda je manjost i nečistoča ! Včite je pri vsakšoj priliki, naj pazijo na to ! Človeka, ki je reden, vsakši spoštüje. Či ga neznanec sreča, se razveseli, či tüdi ga ne pozna. Človek lepoga čütenja hodi z odpretimi očmi po sveti. Včasi opazi, ka je lepoga i se radüje. Či potüje po lepih krajih, nezmerno vživle i se rad spomina tiste poti. Tüdi takši lüdje bole mirno i radostno živejo, čitüdi so ne bogati, lepi i morebiti so ešče nesrečni. Naj bo po naših hišaj ešče lepši red, naj bodo lica naših vesnic prijazna ! Ženske, vaša dika je vaše nežno i lepo čütenje. Vzgajajte zato svojo deco, da bodo vidila v sveti lepoto ! Nagiblite svoje može i sinove, ki so včasi malo trdi, da odprejo svoje oči ino svoje srce za lepoto ! 4. NOVINE 26. maja 1929. Naši delavci pišejo Vsaki čas prihajajo pisma iz Nemčije i Francije. Ne so ešče pozabili na nas! Tak je Pisalo osem naših delavcov iz Francije, da jim je. dobro. Iz Nemčije piše Fr. Kerčmar, da slüžijo moški na vöro 23 pfenigov, ženske pa 20 pf. Naskori de pa valao bolši tarif. Želejo 9 „Novin“ — Tri dekle i dva dečka se tožijo, ka delajo 15 vör na den. Tüdi po nedelaj morejo delati. Plače dobijo 40 mark. Prosijo pomoč. — Veselo pišo Janči, Roza i Karek. Imajo „trnok“ dobroga gospoda, šteri ma več. sadovenoga drevja, kak Prosečka ves, gde so oni trije doma. Delajo 10 vör ne den. „Vorarbeiter“ (Prednji delavec) R. Vrečič iz Srdice naroča „Novine“ za svoje lüdi. — K. Vrečič pa prosi knige, da bi se nemški navčo. Vsi lübijo naše „Novine“ i „Marijin list“, ki so njim edina tolažba. Ne pozabimo tüdi mi na nje ! Prosimo, da pišete zlasti svoje naslove točno. To nam pri pošilanji Novin dela najvekše neprilike. Ne napišite naslov kraja i pošte pa gospodara tak, kak čüjete izgovarjati, liki napišite ga tak, kak ga pišejo Nemci. Če sami težko pišete, prosite kakšega tovariša, ki lepo piše, da mesto Vas napiše razločno naslov. Vsem, ki so naročili knigici „Nemščina brez učitelja“, sporočamo, da smo vsa naročila izročili Prosvetni zvezi v M. Soboti, ki Vam je knige taki odposlala. Peneze pošlite v rekomandiranom pismi na naslov: Ekspozitura Prosvetne zveze Murska Sobota SHS. — Što ešče žele to knigo, naj tüdi piše po njo na gornji naslov! Knigica je iz 2 delov, ki koštata s poštninov vred 20 din. Što je pa ešče doma i bi rad küpo to knigo, jo dobi pri sobočkoj borzi dela. Vsem, ki so nam poslali pozdrave, prisrčna zahvala! Vsakše pismo nam je v velko veselje! Što čüti količkaj zmožnosti za pripovedavanje, bi ga prosili, da napiše kaj več iz življenja naših delavcov za naše Novine. Radi bomo objavili. Vsakši de to čteo z veseljom i radovednostjov. Dijaško polje Marija z Brezij. Večerni mrak je padal na zemljo. Komaj slišno je dež pršil. V hrib so stopali naši študentje in študentke, telesno trudni, duševno sveži. V gozdu diha tista tajinstvena tem, ki človeku v pogovoru vzame besedo, da v tišini uživa car teme in šumenje dežja. Tedaj zadoni iz dalje ubrano brnenje in v študentovskih srcih odmeva : „Večerni zvon, o mili zvon, kak mnogo duš privede on“ — Besede se zlivajo v brnenje zvonov . . . Spesmijo se budi v srcih vroča molitev študentov iz Slovenske Krajine. Marija z Brezij! Vabiš nas, Mati naša! Prinašamo Ti svoja bolesti in težav polna srca . . . Ozri se, Usmiljena, na našo ubogo krajino in na nas, njeno upanje! Mi verujemo v Tvojo pomoč, o Mati! Usliši naše starše, sestre in brate, ki molijo k Tebi v Tvojem svetišču ... In nas usliši, Dobra, in preokreni naše življenje ! Daj nam vzgojiteljev, požrtvovalnih in vernih! Daj nam življenja in veselja ! Daj, da bomo kdaj ljubeče služili svojemu ljudstvu; mine naj vse grenko sovraštvo in sonce Tvoje ljubezni naj zasije pri nas. Izprosi, da bomo v pravi veri zdrüženi hvalili Tebe, o Mati! Cene Belice se držijo pri 90 paraj do 1 Din zna pa biti, da cene ešče spadnejo, ar prihajajo glasi iz Nemčije, da majo tam dosta toga blaga. Malo, belic je na Holandskom i Danskom, zato so tam cene tüdi jako črstve. Friške belice majo dobro ceno i se küpujejo v velki vnožinaj za magazine za zimo. Vino cene so se nikelko zdignole zavolo toga, ar se je mislilo, da je zima vnogo škodila vini. Küpüje se pa zdaj prilično malo vina, komi je kriv posebno novi trošarinski zakon, po šterom mora küpec pri küpüvanji včasi plačati vso trošarino. Silje cene so nikelko znova spadnole. Pšenice je ešče preci za odájo i je gotovo preci ostane do novoga zrnja. Živina: V Maribori: biki debeli 9 do 10 Din, napou krmleni: 8.50 do 9.50 Din, plemenske krave 7.50 do 8 Din, biki za klanje 7.50 do 9 50 živa vaga. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi, bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Barve, laki, firneži broci, pinzelni, olje i laki za bicikle i šivalne mašine dobite po fal ceni v specialnoj trgovini nasproti židovske cerkve Murski Soboti. MALO POSESTVO ki obstoji z 2 orala zemle, hiža z 2 sobi, 1 kühnja, 1 klet, gümla, štala, levovje, sadovnjak se takoj proda s celim kurentalom v SREDNJI PETANJCI. Hiža je na glavnoj cesti Štev. 66. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Original Francozk ECLAIR VERMOREL je najbogša šprickajca na sveti. Generalno zastopstvo: BARZEL D. D. SUBOTICA Iščite cenik! Dobi se povsod. 2 Sprejme se v večjo trgovino Pomočnik ki je izumen v mešani stroki in ki je zmožen slovenskega in magyarskega jezika. Podrobnejše se izve v trgovini HAHN M. Sobota. Krojaškega vajenca iz boljše hiše sprejme MENCIGAR FRANC, krojač Lipovci. Gramofoni i plošče proti takojšnjemi i dugoročnomi odplačili. Vaši naprilüblenejši umetniki i naše lüdske pesmi samo na ploššaj EDISON, BELL, PENKALA Zagreb, B-cesta 35., Kiipijte domače proizvode! Zahtevajte kšenki naše kataloge! Pozor! 2 Či ščete meti dobro koso, te küpite samo Acier de Svede K. M. koso iz pravoga švedskoga ocla. Edina razprodaja za Prekmurje in Medžimurje. Slamoreznice iz sombatelske tovarne Pohl i sinovi, so stalno v zalogi. Tivadar Franc, železna trgovina Dolnja Lendava. Umetnost Zdrava postanoti i ostanoti se posreči vsakšoj deklini, ženski i moškomi, če upotreblavle doli navedene preparate, šteri se proizvajajo po receptaj izkušenj skoz 32 let i so zavolo toga popunoma neškodlivi. Proti vsem kožnim napakam: Fellerova kaukaška Elsa pomada za obraz, čuva tüdi kožo, obnavla i pomlajüje hrapavo, razpokano i lüknjičavo kožo obraza šinjeka i rok. Odstranjüje sojedice, lišaje, njeno hitre delovanje proti sunčnim pegam naravnost iznenadi. Najbole očuva od Posledice vetra, vlage, praha i sopare. Eden lonček 12 Din. Mladeniško sveži i zdravi izgled davle Fellerovo Elsa lilijino mleko. Glažek 13 Din 20. Po pošti za probo 2 lončeka edne ali po eden lonček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštninov vred 40 Din, samo če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta Poštnina 10 Din več. Fellerove Elsa žajfe lepote i zdravja. Elsa lilijasta, žučakova, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za britje, za probo 5 falatov na izbiro 52 D. Naroči se točno na EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA CENTRALA 146, HRVATSKA. Za gojitev vlasi za ojačanje i pospeševanje bujnejše rasti vlasi, za sprečavanje lüskin, ízpadanja vlasi i prerane serosti se rabi Fellerova jaka Elsa pomada za rast vlasi (Tanohina pomada). Obdrži vlasé mehke i gibke. Eden lonček 12 Din, nadale Elsa žganje za vlase, krepi, osvežüje i prehranjüje vlase, 27 Din 50. Za pranja vlas i glave kušajte ednok Fellerov prijetno dišeči Elsa Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden zavojček 3 Din 30. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, Sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! INSERIRAJTE V „NOVINE“! Prvovrstno blago ! Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o.z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC. IVAN ŠEGA, m . Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine.