Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lin ekspedielja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. TO. V Ljubljani, v sredo 3. aprila 1895. Letnik XXIII. Liberalizmu klenka? Nekaj veselega z Dunaja! Liberalna večina mestnega zastopa je — vničena. Dne 1. aprila je bil Vidov dan gospodujočemu liberalizmu. V drugem razredu, ki so ga tako radi imenovali liberalci raz-red »razumništva", je zmagala krščanska stranka. Dobila je trinajst novih mest in ohranila si prejšnjh sedem. Pri osmerih ožjih volitvah, ki so danes dne 3. t. m. ji je skoraj že zagotovljena zmaga v 5. ali 6. slučajih. Novi mestni zastop bo imel potemtakem petinšestdeset protilibaralcev in 73 liberalcev. Mej temi jih je pa mnogo, ki se nagibljejo k kršč. socijalni stranki. Zato se ne more več govoriti o kaki liberalni večini v dunajski mestni hiši. Židovski liberalizem je poparjen. Njegova trobila nimajo več sape. A v nesreči se pokažejo še jasneje, kakšna so. Podlo branjevstvo jih označuje. Kolikrat so preje rujoveli o „volji narodov" o »absolutni svetosti javnega narodnega izraza', — sedaj molče o vsem tem. Žepu, železnim blagajnam, v katere se je doslej mirno stekalo po goljufnih špekulacijah dobljeno zlato in srebro, preti nevarnost. Kaj so mar židovskemu liberalizmu kaka načela, kaj se briga za boj proti krščanstvu z versko šolo vred, če bi mu to ne — neslo. Zveneča kovina mu je jedini vzor. Samo s tega stališča razmotrava tudi sedanji svoj propad. Čujmo Židinjo »N. Pr. Pr.", kako odkrito priznava: »Fakošna bo sedaj kreditna politika v mestu! Občina bo morala za svoja velika dela iskati na posodo. Katera banka se bo dogovarjala z županom in s stranko, kateri se že pojem „Geschaft-a" studi, kiblati in sramoti vse finančne zavode, ki zahteva, naj se premoženje zapleni, ki smatrapremakljivoimetje za rop in goljufijo. — — Bogastvo se bo izgnalo, industrija odpodila, priložnost za delo zmanjšala, gmotno blagostanje s sovražnostmi pokončalo." Ta strašna prihodnjost izzivlje iz dna špekula-cijske duše temu listu trditev, da mora sedaj vlada poseči vmes. Kaj bo sicer s koalicijo, kaj z liberalizmom? „Ce se potrdi, da vlada ne najde poguma, vsaj zadnji postaviti jez razdira-jočemu valovju, potem tudi v državnem zboruniveč dvomn» usoda liberalne stranke in potem bodo vedeli politični soboritelji gospoda Plenerja na Dunaja grozilna znamenja hudega poraza. Liberalna stranka cele Avstrije j e v n e v a r n o s t i in samo slepec ne vidi bližnje usode." To je pomen zadnjih dunajskih mestnih volitev iz nasprotnikovih ust. Vsaj sedaj naj bi izpoznali takozvani »konservativci" v svojih glasilih, za kaj se gre, če tako hočejo, tudi brez njih, tudi preko njih. Na Dunaju je zmagal iznova križ nad turško silo nove dobe, ki je nevarnejša, nego je bila pred 200 leti in obetajo se časi, ko bo svobodno kraljevalo rešilno znamenje raz sv. Štefana stolp nad Dunajem in nad celo Avstrijo. Dela bo še treba obilo. M i s i j o n i in shodi so zmagovali dosedaj. Dunaju se polnijo cerkve, pa tudi volišča zavednih krščanskih mož. Skrivnost njihovih zmag izraža kratka besedica: krščanska organizacija. Liberalci se jeze pene, da ima tudi duhovska suknja pri organizaciji krščanskega ljudstva svoje častno mesto. Spominjajo se, kaj so vse storili, da bi jo cblatili, da bi pretrgali vsako zvezo mej du-hovstvom in ljudstvom. 2e so mislili, da so zmagali. Toda njihova misel jih je varala. Ljudstvo je v divjem plesu proti cerkvi in duhovekemu stanu izpoznalo svoje liberalne godce in se je z zaničevanjem odvrnilo od njih. Godli so mu pesmi sovraštva, pesmi nevere in nenravnosti; da so je tem ložje izsesavali. Izpoznalo je, da je duhovnik iz ljudstva za ljudstvo in kot svojega ljubega prijatelja in svetovalca ga je vsprejelo v svojo sredo. Gibanje dunajskega ljudstva nam potrjuje staro, tudi za nas važno resnico: Čim odpadejo predsodki, ki se jih je v liberalni vihri nasrkalo javno mnenje glede cerkve in duhovnikov, takoj odklenka — liberalnemu nasilstvu. Odgovor na interpelacijo? V seji poslanske zborn;ce dne 17. decembra minulega leta stavili so poslanci K u š a r in tovariši do ministra notranjih del naslednjo interpelacijo: „V trški občini Tržič v političnem okraju Kranjskem se že dlje časa vrše volitve v obč. zastop. Prva volitev, ki se je vršila, se je razveljavila. Tudi proti drugi volitvi, ki se je vršila 30. oktobra 1894. 1. so se podale pritožbe in najbrž se bo tudi ta volitev razveljavila. Kakor se je javno pisalo (»Slovenec" št. 261) je c. kr. okr. glavar Kranjski, gospod dr. Gstettenhofer sebi podrejenima uradnikoma, katera sta volila zoper stranko, katero on favorizuje, prepovedal udeležbo pri volitvi s svarilom : „Pričakujem, da se prihodnje volitve ne boste udeležili, če bi pa to vender storili, skrbel bodem, da boste to čutili", — in jednemu uradniku, ki je sopodpisal pritožbo, je rekel: »Ogorčen sem bil, ko sem Vaš podpis čital v rekurzu." LISTEK Pomladni glasi posvečeni slovenski mladini. Uredil in založil Frančišek S. P i n ž g a r. V Ljubljani, 1895. Tiskala »Katoliška tiskarna-" 5. zvezek. Cena broš. 25 kr., kart. 35 kr. »Slovenec" je pred par dnevi že naznanil to knjižico. Kakor pomlad, ki se vrača v deželo, pozdravljamo s srčnim veseljem, prav tako tudi te mile nam »Pomladne glasove", ki že p e t i č hite iz ljubljanskega bogoslovnega semenišča učit in vedrit pomlad našega naroda, slovensko mladino. Vesela jih bode teh »Glasov" mladina, vesel pa tudi vsak, ki ljubi mladino in jej hoče narediti pravo, nedolžno veselje. Na 144 straneh je razvrščenih 11 spisov, pesniških in prozajiških, od sedmero pisateljev-bogo-slovcev (5 ljubljauskih, jednega goriškega, jednega mariborskega). »Sv. Hijeronim" (str. 1—26) je uzoren življenjepis; čitajoč ga se mora mlado srce uneti, da ga posnema. Zlasti zanimivo je to, da sv. Hijeronim sam pripoveduje, kako se je učil v mladosti, kako napredoval v svetosti i. t. d., kajti spis je, kakor mozajik, sestavljen iz raznih mest Hijeronimovih pisem. Stavim, da se tudi marsika-kemu bogoslovno izobraženemu čitatelju vzbudi po tem spisu želja, natančneje poznati tega tak6 zanimivega svetnika. Tako naj se piše za mladino ! — »Gospod Lovro" (str. 50—89) je sedaj že pokojen župnik, kateri je zbiral okrog sebe mladino tam v brezniški župniji na Gorenjskem ter jo učil sadjereje, opozarjal jo o raznih prilikah na zdravilne cvetlice, grme in drevesa, kakor rožmarin, bezeg, vijolico, lipo, koprivo, smereko in dr. To je nekak Kneipp za otroke v zelo ljubeznjivi, mični obliki. Prepričani smo, da obrodi veliko sadu p;i mladini, pa tudi marsikateremu odgojitelju se porodi kakšna nova misel, kaj naj stori, da bodo še leta in leta po smrti njegovi hvaležni učenci blagoslavljali njegov spomin. Tudi ta spis po svoje kaže, kako naj se piše za mladino. — »Indijski siroti". Igrokaz v treh dejanjih. Dejanje se vrši v Prednji Indiji pred kakimi 20 leti, blizu mesta Bombaja. Dve poganski deklici sestrici, Ajina in Ganči izgubita očeta in mater. Ajino odpelje vražarica, da jej služi kot plesalka, ter neusmiljeno ravna ž njo. Ganči jo išče vsa žalostna. Slednjič prideta obe v varno zavetje otroške sirotišnice v Baudovi, k usmiljenim sestram. Dejanje je zelo zanimivo. Vsakemu čitatelju, zlasti pa še nežni mladini se mora vzbuditi sočutje z ubogimi poganskimi otroki, ki toliko trpe. Boljšega vabila za »Dejanje sv. detinstva" ni treba. V kakem dekliškem zavodu se bode igrokaz prav lahko predstavljal. Značaj Zite vražarice je izvrstno narisan, dasi v malem okviru. Jezik pesuišk, in vender lahek. Kaj lepo se čitajo peterostopni jambi, n. pr. večkrat ponavljani : „Saj pravim, da je Žita glava zvita." Na ta igrokaz zlasti meri »Naročilo" v začetku knjige, ko pravi, da letošnji pomladni glasi: „Pojo radost otrok in bolečine, Pojo nesrečo ptuje domovine." »Božja roka" (str. 28—48) je zanimiva povestica, v kateri se kaže, kako prečudno je vodila roka božja dečka Tineta, da je postal mašnik, če tudi je bil ubožnih starišev sin, in mu je oče umrl prav predno ga je mislil poslati v šolo, in ga je mladostni prijatelj Milan bil skoro do cela pridobil za vojaški stan. Posamezni značaji, zlasti sestre Tinetove, Anice, so slikani s pravim, gorkirn čustvom in bodo tudi tako uplivali. Seve izpremembe so se vršile v srcu Tinetovem tako velike, da je bilo v mali povesti premalo prostora, natančneje jih utemeljiti. — »Materin pogled" (str. 92—111) je druga kaj zanimiva povest, ki nas stavi v čase cesarja Nerona, pregan-javca kristijanov ter dokazuje, koliko moč ima do sina materni pogled, kajti Anton je bil postal odpadnik iu cesarjev služabnik, a videč mater in sestro, obe pripravljeni umreti za Kristusovo vero, in zlasti, ko se mu pogled ujame z materinim pogledom, tedaj se skesa in postane tudi on mučenik. Povesti iz prvih časov krščanstva se sploh rade čitajo, in tako se bode tudi ta. Naj nam g. pisatelj napiše kedaj še kako daljšo za širši krog! — Pesmica »Ave Marija" (str. 27) srčno pozdravlja Marijo, to najboljšo zaščitnico nedolžne mladine. Pesem »Na- Ker se bo volitev najbrž še jedenkrat, tretjič vršila, vprašajo pudpisanci Nj. ekscelenco gosp. ministra notranjih del: »Misli li Nj. ekscelenca ukreniti kartreba,da se uradnikom, podreje nim c. kr. okr. glavarju v Kranju zavaruje svobodna volilna pravica?" Ustavnega odgovora na to interpelacijo do danes še ni bilo, če prav je baje že dokončana ali bi vsaj že lahko končana bila preiskava o tem, so li rebnične trditve gospodov interpelantov. V teh trditvah je obsežena pritožba, katera se mora rešiti čira preje glede na to, da gre tu za najvažnejšo temeljno državljansko pravico, za volilno pravico in svobodo. Dokler pa ni stvarne rešitve, tako dolgo naj bi se vender nič ne zgodilo, kar bi preiskavo in sodbo občinstva o pravičnem postopanji preiskovateljev motiti in kaliti utegnilo ! Ali kaj se je zgodilo ? Jeden izmej prizadetih uradnikov, katera ima interpelacija v mislih, gospod davčni kontrolor Fran Predalič v Tržiču, dobil je te dni dekret, da je uradoma in na državne s t o š k e premeščen iz Tržiča v — Črnomelj. Zgodilo se je torej ravno tisto, čemur bi se moralo izogibati, ako se noče obuditi sum, katerega smo ravnokar označili. Pospod Predalič je proti svoji volji premeščen v času, ko zaradi ujega visi parlamentarna pritožba zoper postopanje ujemu nadrejenega okrajnega glavarja. Premeščen je v Črnomelj — nazaj, kajti pred kakimi šestimi leti je bil odtod na svojo prošnjo in na svoje stroške premeščen v Ljubljano, ker oziri na zdravje njegove rodbine niso dopuščali bivanja v Črnomlju. Ali ni potem umljivo, da javno mnenje smatra to za kazen, da javno mnenje to premeščenje spravlja v dotiko z interpelacijo? Ali naj je to posledica interpelacijske pravice poslancev? Ce je interpelacija opravičena, zakaj ni nanjo odgovora? Tako se moramo povpraševati vsi, ki imamo še vero v pravico I Pa je še druga okolnost, katera obuja pomisleke in sili na odgovor. V Tržiču je res tudi druga občinska volitev, katere omenja interpelacija, razveljavljena bila, in res se bode v kratkem vršila tretjič volitev, ker so volilski imeniki že na razpregled postavljeni. Pri tej volitvi se bije jako vroč boj mej obema strankama. Vsaka šteje svoje može, vsaka pazi na vsak glas. Osobito v prvem volilnem razredu visi večina jedne ali druge stranke na jednem lasu. Gospod Predalič, volilec prvega razreda, je pri prvi volitvi glasoval s stranko, katere, kakor trdi interpelacija, okrajni glavar dr. Gstettenhofer ne fa-vorizuje. Sedaj je pa mej volilnimi pripravami premeščen g. Predalič, in ravnokar omenjena stranka izgubi torej tudi jeden glas. Ali potem ne bi bilo umljivo, če bi ta stranka zopet tožila zaradi morebitne neobjektivnosti vladnega organa in zaradi mogočih direktnih manevrov proti njej? zaretska cvetlica" (str. 89—91) pa predstavlja Jjv prijetni obliki mladini najlepši uzor, dečka Jezusa v Nazaretu, sklepajoč z željo: „Rasti. oj rasti, dete ti zalo, Lepa cvetlica tam sredi polja! O, da po tebi vedno ravnalo Vsako bi dete se vsega sveta! Radost bi bilo ljudij in iioga." Trikitična pesem »Najlepša stvar" podaja lepo misel, da »v mladnem svetu" je najlepša stvar »n e-dolžno dete". — Ljubka pesmica »Dobre volje" (str. 49) kliče mladini, naj bo vesela sedaj pomladi in dobre volje. »Listi" (str. 112) dajejo štiri jedrnate nauke za življenje. Tako udarjajo letošnji »Pomladni glasi" na vse strune mladega srca, dvigajo ga k najvzvišenejšim uzorom, podajejo razumu primernih resnic in znanja; vzbujajo najplemenitejša čustva: sočutje s tujo nesrečo, veselje nad naravo in Stvarnikom in dr. Kdo jih ne bi bil vesel? Po vsej pravici nosijo na čelu Salomonov rek: »Drži se pouka in ne odstopi od njeg.a, ohrani ga, ker on je tvoje življenje." Nauki bodo mladi duši življenje. Mladina jim gotovo rada odpre srce, kakor kliče »Naročilo" : Odpri srce, mladina, slušaj speve! Vedri naj srce nadepolno tvoje, Uče naj dušo biti trde boje, Bodočnosti znane ti lepše dneve! Samo mladina mora dobili knjiiico v roke. Mladi pisatelji so storili svoje; mi pa jim hočemo biti hvaležni in knjižici odpreti pot do mladih src, vsak v svojem krogu. J. D. Ta stvar nas sili, da javno zahtevamo pojasnila glede tega premeščenja. Poslanci, ki so inter-pelovali zastran tega, kako se okr. glavar Kranjski umešava v občinske volitve Tržiške, da celo uradnikom prepoveduje zvrševanje volilne pravice, in ki sedaj zvedo, kaj se je zgodilo, oni so s svojo častjo zavezani, da izposlujejo pri ministerstvu zadostilen odgovor. Politični pregled. V L j u bi j a n i, 3. aprila. Bi8marckovanje. Letošnji prvi april je zmešal glave vsem germanskim šovinistom. Šumna veselice so se prirejale v čast Bismarcku tudi po avstrijskih mestih. O Lincu smo že poročali. Danes nam naznanja brzojav, da so ga tudi v Opavi slavili dne 31. marca. Ker so se prebirali pozdravi, ki niso bili na programu, je gosposka slovesnost raz-gnala. V Ljubnem (Leoben) se je srečnejše izvršila. Napijalo se je posebno zvezi mej Avstrijo in Nemčijo. Triindvajset levičarskih državnih poslancev je z Dunaja brzojavilo svoje čestitke v Friedrichsruhe. Bismarck se jim je zahvalil. V »Hotel National" v Budimpešti je napravilo Bismarckovo večerjo 143 nemških državljanov in mnogo erdeljskih Sasov. — Hujše je bilo seveda še na Nemškem. Berolin je bil včeraj ves v zastavah. V šolah, po glediščih — povsod se je pela slava Bismarcku. — V Friedrichsruhe je slavljenec cel dan vsprejemal in — odgovarjal odposlanstva raznih mest (Hamburga, Bremna itd.) in raznih stanov. Odgovori Bismarckovi so zanimivi. Profesorjem je n. pr. dejal, da ni žalosten, ker ga razne stranke napadajo. Cas je tak, da se moramo bojevati. Ker me toliko napadajo, vidim, da so moje misli zdrave. — Dijakom, katerih je prišlo s 30 raznih vseučilišč v petih posebnih vlakih, je dejal: »Vseučiliščniki me pozdravljate zavoljo moje prošlosti. Vaš pozdrav mi je porok za bodočnost. Nemec nikdar ne opusti popolnoma v starosti, za kar se je v mladosti ogreval. Tudi izseljenci ohranijo narodnostno čuvstvo, kar spričujejo stotisoči Nemcev v Kapokem, v Ameriki in v Avstraliji. Vojska leta 1866 je bil potreben spor. Po Sadovi je vsak videl že naprej vojsko s Francozi. Jaz sem jo skušal preprečiti. Ko se je domača hiša sezidala, sem bil vedno prijatelj mirti. Ohraniti hočemo, kar smo dobili. Največ so žrtvovali za državo nemški knezi, tudi pruski kralj. Moj gospod se je dolgo pomišljal. Bodimo hvaležni knezom itd." — Tako je minol 1. april. Zanimivo je še to, da smo bili gledč vse te komedije katoličani in Slovani je-dini s socijalnimi demokrati. Francija. Ako zbornica sprejme vladni nasvet, bodo verske družbe morale doplačati 10 milijonov davka. »Figaro" našteva svote, določene raznim družbam. Ko bi vse nepremično premoženje tako obdačili, kakor verskih družb, imela bi država do 12 milijard letnih dohodkov. To dokazuje, da država s silo pobira za reveže naberačenega denarja, a na drugi strani knežje plačuje razne svoje pristaše, ki nimajo v resnici nobenega posla. Republika je v resnici preskrbovališče za razne osebe dvomljive preteklosti. Ni čuda, da so socijalisti vedno glasnejši in drznejši, videč korupcijo na višjih mestih. — Znani Pavel Deroulede se je zopet oglasil ter naznanja v svojem listu, da hoče oživiti ligo francoskih patrijotov kot odgovor vladi, ki p šlje oddelek brodovja k nemški slavnosti v Kiel. Sploh so radikalni listi pričeli ostro pisati proti inozemstvu, očitajoč vladi slabost iu popustljivost. JJelavski prijatelj Leo Harmel v Rimu. Leo Harmel, oče francoskih delavcev imenovan, biva nekaj dnij sem v Rimu in je imel 28. m. m. pri 00. Auguštincih, imenovanih »od Marijinega vnebovzetja", prekrasen govor. Prostorna dvorana bila je prenapolnjena imenitnih in plemenitih poslušalcev, (med njimi tudi kardinali: Schonborn, Vaughan in Marcchi). Razpravljal je g. govornik o svojem delovanju v preteklem letu, katero je izvrševal v prid trpečemu delavskemu stanu po načelih sv. Očeta. Govoril je tako navdušeno in zanimivo, da so ga navzoči celi dve uri z največjo pazlivostjo poslušali. Mej drugim pokazal je, da poudarjajo sv. Oče v svojih nasvetih glede delavskega stanu posebno tri točke. 1. Priporočajo trdno zvezo katoliških delavcev z duhovščino, da se reši socijalno vprašanje iu pospešuje delovanje, katero ono zahteva. 2. Krepko razširjanje 3. reda sv. Frančiška, da se napolni delavski stan s pravim duhom sv. Evangelija. 3. Žele sv. Oče močne in trdne organizacije katoliških delavcev, da se po tej pridobi tudi oni del trpečega ljudstva, ki je do sedaj še žrtva socijalne utopije in da nad to slavi zmago krščanski socijalizem. Pokazal je slednjič govornik, z neovrgljivimi statističnimi podatki, da so nasveti sv. Očeta obrodili nebrojnih sadov. Nemčija. Dne 1. aprila je cesar napravil »častnemu kancelarju" na čast obed, h kateremu je bilo povabljeno tudi novo predsedstvo državnega zbora. Prvi podpredsednik, prostomišljak Schmidt se je izgovoril, da je zadržan. Predsednik B u o 1 in drugi podpredsednik S p a h n sta prišla, a bila od cesarja prav mrzlo sprejeta; govoril je o nalogi in delih državnega zbora. Pri obedu, h kateremu je bilo povabljenih 140 oseb, je cesar edini s kratkimi besedami napil na Bismarcka. Isti dan je bilo v Friedrichsruhe jako živahno; deputacije so prihajale in odhajale. Opoldne je nastopilo 4000 vi-sokošolcev iz cele Nemčije. Sedaj bo menda enkrat konec komedije. Belgija. V zbornici je socijalist Anseele in-terpeloval vlado glede krvavih nemirov med delavci. Ministerski predsednik Burlet je odgovoril, da nemiri nimajo političnega značaja in da treba preje rešiti občinski volilni red. Vse ulice do zbornice so zastavili vojaki. Vlada se preveč zanaša na armado, kajti sila izzivlja silo, zato bi morala mirnim potom narediti mir med delavci in delodajalci, dokler ni ogenj v štreni. — Med delavci so po vsej deželi ustaji podobni nemiri. V Gentu je na tisoče delavcev po ulicah klicalo: Živela republika in splošna volilna pravica I V Renaix-u so bili v soboto in nedeljo mej delavci in orožniki krvavi pretepi; na obeh straneh je več ranjenih. Orožnikom sta prihitela na pomoč dva eskadrona ulancev. V Charleroi in okolici so vsi steklarski delavci ustavili delo. Ce zapro plavže, utegne delo stati do jeseni. Sitih takorekoč oblegajo vojaki braneč lastnike rudnikov pred delavci. Španija. Novejša poročila trdijo, da so bile med vstaši na Kubi in vladno armado prav krvave praske; vstaši so zmagali dvakrat. Pomenljivo in za španjske razmere značilno je, da je mnogo vojakov od vladne armade ubežalo k vstašem. Vlada je hitro odposlala pomoči. Cerkveni letopis. Okrožnica svetega očeta Leona XIII. škofom v Zveznih državah severne Amerike. (Dalje). Kaj je apostolski poslanec? Baltimorski cerkveni zbor je po mislih svetega očeta velikega pomena za Ameriko. Disciplina se je utrdila, gorečnost v srcih duhovščine na novo vsplamtela. Zlasti škofje so si pridobili velike zasluge, ker so modre sklepe cerkvenega zbora marljivo po svojih močeh uvajali v življenje. Toda po baltimorskem cerkvenem zboru — nadaljujejo sveti oče v pismu — je manjkalo še pristojnega in primernega sklepa. Mislili smo, da ne moremo koristnejšega ukreniti, kakor da osnuje apostolska stolica redno poslanstvo za Ameriko. S tem smo hoteli pokazati, kakor smo že prej izjavili, da Ameriko prav tako cenimo in smo ji prav tako naklonjeni, kakor drugim, posebno velikim in mogočnim državam. Pred očmi smo tudi imeli tesnejšo zvezo med Vami in toliko tisoč katoličani ter apostolsko Stolico. Velika večina katoličanov je tudi spoznala, kakega pomena je naš ukrep; čutila je, da ji je v blagor, pa spoznala tudi, da se vjema z nazori, katere so imeli Naši predniki na apostolskem Sedežu. Rimski papeži so namreč od najstarejših časov k daljnim krščanskim narodom pošiljali poslance, ker imajo vrhovno vodstvo vsega krščanstva; zakaj »rimski papež, kateremu je izročil Kristus redno in neposredno oblast nad vsemi cerkvami vkup in nad vsako posebej ter nad vsemi pastirji in verniki vkup in vsakim posebej (Cone. Vat. sess. IV., c. 3), mora včasih, ker rau ni mogoče osebno prepotovati posameznih dežel in oskrbovati pastirstva pri izročeni čredi, pošiljati, kadar mu nalaga dolžnost in se kažejo težave, svoje poslance na razne dele sveta, da popravljajo namesto njega zmote, razpore poravnavajo in sebi izročena ljudstva vodijo do večje blaženosti." (Cap. m. Estrav. Comm. De Con-sult. 1. I.) Popolnoma neopravičeno in napačno pa bi bilo, kdaj sumiti, da poslancem izročena oblast omejuje škofovsko. Sveta, kakor nikomur bolj, je Nam oblast onih, katere je postavil sveti Duh, da vladajo Cerkev božjo; posebno zato, ker je dostojanstvo posa- mezuih škofov že po naravi v tako tesni zvezi z do stojanstvom rimskega papeža, da neizogibno čuva drugo, koinur je jedna na srcu. „Moja čast je čast vesoljne cerkve. Moja čast je trdno stališče mojih bratov. Tedaj mene v resnici častite, ako nikomur ne odrekate dolžne časti." (S. Greg. Epist. ad Eulog. Aleksandr. 1. 8. ep. 30) Naj ima torej apostolski poslanec še take pravice, ker je njegova naloga in delokrog, da izvršuje ukaze papeža, ki ga je poslal, in izpolnjuje njegovo voljo, ne more ne le redni oblasti škofovski nikakor škodovati, marveč jo še utrjuje in krepi. Zakaj njegova veljava ne bode malo vplivala, da se ohrani pokorščina pri muožici ljudstva, discipl-na in škofom dolžno spoštovanje pri duhovščini, medsebojna ljubezen in skupnost v mišljenju med škofi. Ker obstoji ta tako koristna in zaželena skupnost, zlasti v tem, da vlada v Vaš. m mišljenju in ravnanju edinstvo, provzročila bode, da se bode vsakdo izmed Vas vestno bavil z lastnimi škofijskimi zadevami, nikdo sodruga ne bode oviral v vodstvu škofije, nikdo izpraševal sodruga po njegovih namerah in dejanjih; poravnali pa boste raz-pore, medseboj se spoštovali in z združenimi močmi pospeševali čast in občni blagor ameriške Cerkve. Jedva je mogoče z besedo izreči, kako dobre nasledke bode imelo to edinstvo škofov ne le za nas, marveč kako mogočno bode vplivalo tudi na druge; zakaj prav iz tega znamenja bodo spoznali, da so katoliški škofje v resnici dediči božjega apostolstva. Še nekaj drugega je pri tem kaj dobro pomisliti. Vsi razumni možje se vjemajo v tem, da je Amerika za kaj višjega odločena, kakor smo tudi Mi že prej in sicer radi opomnili. Želimo pa, da bode katoliška Cerkev to bodoče velikosti deležna, in naj za njo sodeluje. Zakaj po Naših mislih se Cerkev sme in mora posluževati raznih oblik, ki jih prinaša čas, da si hkrati z državo prizadeva za večjo popolnost; tudi naj izkuša s svojo oblastjo in s svojimi sredstvi kar najbolj mogoče podpirati napredek države. Oboje pa bode mogoče trm lažje in obilneje doseči, čim bolje organizovano bode našla prihodnjost sveto Cerkev. Kak namen pa ima poslanstvo, o katerem govorimo, ako ne tega, da uvede v Cerkev močnejšo organizacijo iu krepkejšo disciplino ? (Dalje slčdi) Dnevne novice. V Ljubljani, 8. aprila. (Holienwart zoper petakarje.) Sinočni „Narod" objavlja članek z naslovom : „Hoheuwart zoper pe-ttkarje", v katerem omenja, da grof Hohenvvart v konservativnem klubu ni hotel podpisati Dipauli-jevega predloga za ohranitev volilne pravice peta-karjev po davčui volilni reformi v sedanjih kurijah ter nadaljuje: „Prav resno se pa moramo obračati do naše katoliške ljudske stranke, kaj misli storiti, ako se potrdi, da je grof IIohenwart zares to storil, kakor se je nam poročalo." — Na to odgovarjamo, da odločno obsojamo postopanje grofa Hohenwarta, ako je res, da je nasproten omenjenemu Dipauli-jevemu predlogu, kajti ako smo za razširjenje volilne pravice, smo tembolj proti temu, da bi se celo sedanja omejevala. (Iz Trsta) se nam poroča 2. aprila: Tržaški Lahoni so v mestnem zboru vsprejeli nasvet, po katerem naj se v mestni hiši napravi spominska piošča, ki naj priča poznim rodovom, da so se dne 2. novembra 1894 tukaj zbrali laški župani iz cele Istre, da branijo pravice italijanske narodnosti, katerih seveda ni nikdo napadal. Ta sklep ima svojo strupeno ost obrnjeno proti Slovencem. Politična oblast pa je skalila Lahonom to nedolžno veselje ter razveljavila omenjeni sklep mestnega zbora tržaškega. Zadnji čas je pač, da vlada jedenkrat za vselej zabrani neprestano izzivanje, s katerim neodrešeni Lahi dražijo državi vedno zveste Slovence. (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali na korist opernemu zboru izvirno opero „U r h, grof Celjski". Predstavo je vodil osobno skladatelj g. Viktor Parma, ki se je pokazal tudi izbor-nega in sigurnega kapelnika. Občinstvo ga je burno pozdravilo in ga odlikovalo z lepim lavorovim vencem. O glasbi smo že govorili, le ponavljati moramo veselje, da se je domač umetnik lotil težavne naloge ter jo izborno tudi rešil, ter izražati nado, da mladi in nadarjeni skladatelj ne bode ostal zadovoljen s tem velikim vspehom, temveč obogatil domaČo umut-nost še z novimi plodovi svojega duha. Od osobja je bila izredno odlikovana gospica Leščinska; kar dežili so duhteči šopki na oder, ko je nastopila umetnica v drugem dejanji. Nam se to odlikovanje ne zdi le umestno, trmveč tudi povsem zasluženo. Tudi g. Vaši če k, ki je izboren pevec in igralec, je dobil lep venec. Gospod No 11 i in zbor sta bila izvrstna. Gledališče je bilo razprodano in občinstvo „prav židane volje". (Goriški župan iu slovenski dclavci.) h Gorice se nam piše: Dne 31, marca je goriški župan dr. Venuti odslovil iz službe osemuajst slovi nskih mestnih delavcev. Ta korak županov je obudil mej tukajšnjimi Slovenci splošno in opravičeno nevoljo, kajti skazalo se je, da jo delavce župan izpustil samo zato, ker so Slovenci po rodu. Tako postopanje od strani Lahov pač ne bo pripomoglo, da bi se v deželi moglo vršiti ono mirno delovanje obeh narodnostij, kakor se je kazalo sedaj nekaj let. Slovenski poslanci bodo že poskrbeli, da se take stvari zvedo na pristojnem mestu, ter da se tudi ondi izreče odločilna beseda. Vzlasti ima v tem oziru naš deželni glavar lepo priliko, da pokaže, kako so mu obe narodnosti jednako pri srcu. (Shod volilcev v Hrušici) vršil se je m nolo nedeljo zelo sijajno. Poslanca S p i n č i č a in bivša poslanca M a n d i č a in Jenka, pričakoval je narod ua glavni cesti pod Hrušico z zastavo ter jih pozdravljal burnimi živio-klici. Shoda se je udeležilo nenavadno veliko oseb. Shodu je predsedoval veleč, gosp. dekan Anton Rogač, vlado pa je zastopal g. okrajni glavar Fabiani. Prvi je poročal o svojem delovanju bivši poslanec Jenko, s posebnim ozirom na sodni okraj podgrajski; o splošnem delovanju lirvatsko - slovenskih poslancev v deželnem zboru istrskem je poročal na to bi\ši poslanec Matko M a n d i č ; zadnji je govoril državni iu bivši deželni poslanec profesor S p i n-č i č o dogodkih v deželnem in državnem zboru. Vsem trem govornikom je občinstvo živahno pritrjevalo mej govori. Slednjič je vsprejel shod soglasno 10 resolucij, zadevajočih duševne iu gmotne koristi tega okraja. Zborovanje se je vršilo v najlepšim redu, kajti ni bilo blizu onih spletkarjev, ki v jed-nemer črnč tamošnje naše prvake. Razprava je trajala tri ure. (Iz celovške škofije.) Stolnim kanonikom je imenoval mil. g. kuezoškof vč. g. Ferd. Wappis-a, mestnega župnika pri sv. Ilju v Celovcu. — Na župnijo Železna Kaplja je prezentovan vč. g. Fr. Lene, provizor v Kazazah. — Mil. g. knezoškof dr. Josip Kahn je dne 1. aprila odpotoval na Dunaj, kjer ostane do cvetne nedelje. (Umrl) je dne 29. marca v St. Danijelu nad Pliberkom (Koroško) tamešnji č. g. župnik Jožef R a k e b, star 62 let. Porodil se je 14. marca 1833 v Pliberku, bil v mašnika posvečen 9. junija 1859. N. p. v m.I (Koroške novice.) V Trbižu se je ustrelil nad-gozdar I. Martin. Zmešalo se mu je. — V Žili našli so vtopljenega 65letnega Liha Mat. P a s a n o, ki je bil zginil dne 24. novembra 1894. leta. — Vzorno delujoče nemško katoliško-politično društvo je imelo dnč 24. in 25. marca štiri zelo dobro obiskane in prav sijajne shode v raznih krajih nemškega dela ziljske doline, namreč v St. Lorencu, St. Danijelu, Rižah iu Kiihvvegu. Na vseh shodih je ua občno zadovoljuost poročal drž. posl. Peitler. Tako je prav! Naj bi se delalo tako vztrajno tudi drugod ! — V Grebinju je padel 70ktui J. Rosen-z o p f raz neke strmine in obltžal mrtev. — Novo pošto otvorili so dne 1. aprila v Kotmari vasi cb Celovcu. — „Mir" je sprožil misel, naj se zida v Celovcu „Slovenski dom". (Promet na progi (Irosuplje-Straža), osebni iu tovorni je zopet odprt vže od sabote zjutraj in je bila toraj jako zakasnela ponedeljska novica našega poročevalca, ki se je pred tednom tam vozil. (Semenj v Rovtah) nad Logatcem, 1. dan aprila t. 1. bil je dobro obiskau. Živine se je prignalo, vkljub skrajno ueugodnemu vremenu toliko in tako lepe da kaj tacega ne pomnimo vže 15 let sem. Živina je imela visoko ceno. Prodalo se je pa tudi toliko, da ni nihče pričakoval. Kupca zanjo bilo je obilo iz Trsta, Gorice, Vipave in drugod. Rovtarski sejmi so pa tudi sploh prvi v celej Notranjski, to se je še vselej pokazalo. — Snega imamo še dosti. Spomlad bo kasna. Ožimo žito bo slabo. (Občinski svet ljubljanski) ima danes sredo, 3. dan aprila t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani zopet sejo z nastopnim dnevnim redom: I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega od seka poročilo o sprejetju Josip Mayerholdove usta- nove za revne št. Jakobske fare v Ljubljani. III. Fi-nančmga in stAvbinskega odseka poročilo o graduji novega augmentacijskega 'sklad sča za 17. pešpolk in 7. lovski bataljon. IV. Finančnega odseka poročilo a) o prispevku k stroškom za odstranitev stopnic pred tukaišnjim preiskovalnim sodiščem ; b) o mestne hranilnice ljubljanske nčunskem zaključku za 1894 leto. V. Poročilo odseka za olepšavo mesta glede premestitve botaniškega vrta. Zatem tajna seja. (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca marca letos pričele so izvrševati v Ljubljani obrte naslednje stranke: Luka Vilhar v Vodnikovi ulici 4, malo trgovino s šivalnimi stroji; Josip Bostjančič v Kolodvorski ulici 25, gostilničarski in krčmar.ski obrt; Jakobina Kastner, Dvorni trg 1, trgovino brez omejitve na gotovo blago; Trgovska družba Julij Elbert in Gustuv Kastner, na Dvornem trgu 1, trgovino brez omejitve na gotovo blago; Trgovska družba Julij Eibert iu Gustav Kastner, na Dvornem trgu 1, prodajo žsanih opojnih tekočin na drobno; Franc Koračiu, na Karlovski cesti 5, črevljarski obrt; Jakob Vidmar, na Karolinški zemlji 4, gostilničarski iu krčmarski obit: Janez Lenarčič, na Židovski stezi 4, prodajo moke ; Josip Lehner, na Tržaški cesti 8, tesarski obrt; Vaso Petričič, Ključarske ulice 1, prodajo molitvenikov in koledarjev; Janez Jaiuschigg v Gradišču 16, vodovodno instalacijo; Vipavska vinarska zadruga v Vipavi, krčmarski obrt na Turjaškem trgu 8, Franc Gorše, v Kolezijskih ulicah 10, mizarski obrt. — Odpovedali pa so v imenovanem mesecu svoje obrte sledeče stranke: Jakobina Kastner, trgovino s špecerijskim in barvnim blagom Ur železuino ; Henrik odnosno Ana Schvvings-hakel, vodovodno instalacijo; Franc Briški, črevljarski obrt; Jakob Milavec, gostiluičarski in krčmarski obrt; Josip Lužar, prodaja klobt-sic; Katra Maligoj, branjerijo; Teodor Elze, poučevanje v godbi; Matija Ravnikar, branjerijo; Fran Vidic in Janez Ogorelec, trgovsko agencijo in trgovino s komisijon-skim blagom. (Zdravje v Ljubljani) od 24,—30. aprila. Novorojencev jih je bilo 17, mrtvorojen je bil 1, umrlo jih je 17, med njimi za jetiko 5, za vnetjrm so-pilnih organov 2, za želodčnim katarom 1, za starostne oslabelosti 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 7; med njimi je tujcev 7, iz zavodov 10; za infekcijoznimi boleznimi jih je obolelo sedem, in sicer: za škarlatico 6, za vratico 1. (Ljubljanica) je od pondeljka večer do torka v jutro pri št. jakobskem drogu pod mostom pala za 12 palcev. To daje upanje, da se polagoma po-vodenj zniža. Društva. (Katoškemu društvu za delavke) sta darovala: p.n. g. stolni prost, dr. Leon. Klofutar 20 kron; veleč. g. župnik, Fr. Kregar 4 krone. — V imenu bolnih delavk, katerim mora društvo že sedaj deliti izvanreduo bolniško podporo, izreka predseduištvo blagima dobrotnikoma iskreno zahvalo. Bog obudi še mnogo dobrotnikov prepotrebnemu društvu! (Slovensko planinsko društvo) naznanja, da je prva Številka ^Planinskega Vestnika" pošla in je druga izdaja te številke v tisku in bode po Veliki noči izšla. Člani Radovljiške podružnice in oni pozneje pristopli člani, dobili bodo prvo iu drugo številko „Planinskega Vestnika" tedaj po Veliki mči takoj. (Za slovensko šolo v V e 1 i k o v c u) so od 1—15. marca darovali: SI. bran. in posojilno društvo v Celovcu po preč. g. ravnatelju župniku I. Wieserju 100 kron; si. podružnica za Tolsti Vrh in okolico po g. D. Kotniku 12 gld. 94 kr., nabrane dne 25ega febr. t. I.; vč. g. Jožef Laznik, župnik v Polhovem Gradcu 15 kron, ki jib je darovala četvcrica v č. gospodov duhovnikov, katerim je pri srcu versko-na-rodna šola; vč. g. J. Virant, župnik v Mokronogu, 11 kron, ki je zložila vesela družba; g. Apolonija Grajzar 8 kron, ki jih je nabrala v veselem domačem krogu v Vodicah. — Z geslom: rPubegni skoro dan grozsin, Ko bil je v grudo pokopan. — Slovenski Korotiin!" nam je poslal č. g. P. Gregorc, ka-pelan v Trbovljah, 78 k., nabranih v tamošnji dolini. Darovali so: Preč. g. Peter Erjavec, župnik in duhovni svetnik, čč. gg. kapelana Ant. Veternik in P. Gregorc, g. župan Ferdo Roš po 10 k.; g. obč. odbornik F. Polak 4 kr.; gg. A. Volaršek, obč. svetnik, F. Kalan, obč. svetnik. A. Pintar, obč. odbornik, A. Gradišnik, učitelj. L. Sah, učitelj, J. Moli, trgovec, J. Forte, trgovec, J. Goroprošek, krčmar, J. Ho-kček. žel. uradnik po 2 k.; gg. J. Sorčan, naduči-telj, S. Močuik, črevljar, J Urbajs, kmet po 1 k.; gospa Ana Dimnik 6 kr., g. Tereza Polak 2 kroni, g. Roza Plavšah 1 krono ; gdč. Matilda Irgl, Justina Pust, Uršula Frankovič in gospa Marija Alešovecpo 1 krono. — SI. uredništvo „Slovtnca" nam je izročilo 233 kron, ki so jih darovali: Preč. g. Matija Erjavec, dekau v Vipavi 5 krou, vč. gg. I. Skvnrča, župuik v Budanj&h, 5 krou, M. Arko, žopuik v Sturi-jah, 5 kron, V. Klobus, kurat ua Slapu. 5 kron, K. Tekster, kurat ua Colu, 5 krču, J. Mikš, župuik na Planini, 5 kron, zlatomašnik in duhovni svetnik, J. Nakus JO kron, kapelan Fr. Raičevič, 5 kron, Neimenovan ti krou , 5 vč. gg. župnikov iz Črnega grabna 10 kr., vč. g. Valentin Aljančič, župuik na Dobravi pri Kropi 10 kron, čč. gg. ljubljanski bogo-slovci namesto venca ua grob umrlega tovariša gospoda Mediča 24 kron, g. Livro Aljančič star. v Bistrici pri Tržiču, namesto venca na grob nepozabnih vnukov 10 krou; č. rodbina Pogačnikova na Dobravi pri Kropi namesto venca na grob ljubih otrok 10 kron ; »veseli prijatelji zbrani v Konjiški kapelaniji" 12 krou; \č. gosp. župnik Fr. Jarc na Mirni 10 krou ; vesela družba v župnišču na Sliv-uici pri Mariboru 29 kron; vč. g. M. Prijatelj, žup liik v Strugah, v isti namen 6 k.; po vč. g. župniku K. Miklavčiču gostje sbrani 24. t 1. pri Klemšinu pri Sv. Križu pri Litiji 11 k. iu s'cer gg. A. K., F. M., po 2 k., gg. M. B., A. St., P. K. in gdč. G. G., M. M. po l k. ; o priliki podružnične veselice v Cerkuici so darovali : Preč. g. Fr. Kunstelj, dekan č. g. Fr. Pešec, kapelan, č. g. A. Lavrenčič. kapelan po 2 k., č. g. Fr. Kušar, kurat v Begunjah 1 k., gg. A. Bonač iz Begunj, J. Justin, c. kr. kaueelist, J. Porent, J. Petrovčič iz Dolenje vasi, M. Mrzlikar po 1 k. in gdč. J. Kunstelj 2 k. — Iskreno se zahvaljujemo vsem blagim darov&teljem. Naj bi lepa vrsla danes imenovanih domoljubkiuj in domoljubov nagnila slehernega zaveduega Slovenca, da daruje skromen dar za slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu. Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda. Harodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslanec Fr. Povše.) Znano je čitateljem našega lista, da se ima letos vršiti pregledovanje ali revizija zemljišnega davčnega katastra. Deželni zbori so že izbirali svoje zastopnike, ki bodo v deželnih komisijah imeli vršiti ta posel. Vsled raznih zaprek je davčni odsek še le te dni pričel razpravo o tem zakonu, katerega je ces. vlada izročila v razpravo državnemu zboru. Bavna se za veliko, da se po preteku 15 let popravijo krivice, katere so se prigodile pri ocenitvi pred 15 leti. Paragraf 41. zakona iz 1. 1869., veljajočega za uravnavo zemljišnega davka veleva, da po preteku 15 let ima se zopet pregledati zemljišni-davčui kataster. Na podlagi ocenitve zemljišč se je razdelil zemljišni skupni davek v letu 1881. torej poteče 15 letna doba z letom 1896. Odveč bi bilo, ko bi hotel obširno govoriti o tem, da je zemljišni davek previsok, dovolj da navajam, da je zemljišni davek v Avstriji u a j v i š j i v celi Evropi. Ta davek je pa toliko bolj neopravičen, ker se je v kmetijstvu vse ua slabše obrnilo. Ko so se ocenjevala zemljišča iu na podlagi te ocenitve odmeril davek zemljišni, veljalo je žito vsaj za 50% več in posli so tudi dražji postali. Ni čuda tedaj, da so si kmetovalci želeli že dobo, v kateri se ima po § 41. zakona iz 1. 1869. zopet pregledati zemljišni davek, da se jim hudo davčno breme primerno olajša in pravično odmeri in tudi poslauiški krogi sami so bili radovedni, kako namerava finančna državna uprava ta pregled izvršiti, kajti v navedenem zakonu ni druzega reče-nega, kakor da se ima vsakih 15 let revizija zem ljišnega davčnega katastra vršiti, ne pa po kakih načelih. I. Oglejmo si tedaj ta zakonski načrt, kakeršnega je državnemu zboru finančno ministerstvo predložilo. Zakon določuje v § 1., kaj je namen revizije, in pravi: a) da se imajo zabilježiti in poizvedeti vse trajue spremembe v zemljiščuih paicelah; b) da se odpravijo očividne krivične razmere v tarifnih nastavkih čistega tarifnega prenosa, in sicer za posamezne vcenitveue in za posamezne kulture v meji vcenitvenega okraja; c) da se pomote ali krivične uvrstitve v posamezne bonitetne razrede odpravijo ter da se pri tem ozira na trajne premembe v kakovosti posameznih parcel pa tudi celih krajev. V § 2. določuje zakon, da imajo evidenčni geo-metri te trajne premembe v kulturah v katastru vrediti. § 3. pa določuje, da imajo posebne deželne komisije razsoditi, kar določuje § 1. Važen je v tem zakonu § 7., ki do!očuje, kako ima biti sestavljena osrednja ali državna komisija, kajti ta ima po §21. razsojevati o sklepih iu predlogih posameznih deželnih komisij. Cenlralua komisija ima biti sestavljena iz 48 članov iu prav toliko namestnikov. Od teh 48 članov zbere gosposka zbornica 12, državni zbor 24 in finančni minister ostalih 12. Člani deželnih komisij ne morejo biti ob jednem člani centralne komisije, § 9. razklada, kako se ima vršiti postopanje glede trajnih prememb v kulturah in veleva, da v to služiti imajo poizvedbe evidenčnih uradov potom ovadbe ali zalasitve posameznih zemljiščuih posestnikov. Po § 11. bo od leta 1897 pričenši vsakateri posestnik primoran, vse kulturne premembe, n. pr. da je spremenil pašnik v vinograd ali njivo ali vinograd opustil iu za gozd predelal, naznaniti pri evi-deučuem uradu, ki ima na podlagi dotičnega zakona iz leta 1883, drž. zak. št. 83., vrediti in skrbeti za to, da se, ako je n. pr. vinograd se opustil, od davčnega urada primerno odmeri davek ali zviš:>, oziroma zniža. Znan je čitateljem »Slovenca" § 13., o katerem sem pred Božičnimi prazniki govoril in ki veli, da zamiTrejo o priliki revizije zahtevati posestuiki, da se po pomoti vpisane parcele v prejšnjo kulturno vrsto povrnejo, n. pr. za gozd vpisan pašnik, da se zopet povrne in vpiše za pašnik itd. Nadaljni paragrafi 14. itd. dohčujejo, kako imajo delovati deželne komisije in osobito §. 15. je, ki kliče v spomin ter nekako zabičeva komisiji, da se v svrho revizije po § 1. nikakor ne more iu ne sme misliti na kakšno novo vcenjevanje zemljišč na licu kraja. Deželna komisija ima torej preudariti, ali so gospodarske razmere v posameznih vcenitvenih okrajih dotične dežele vsled trajnih spremenjenih nevgodnih odnošajev se res v toliko poslabšale, da bi svojedobno (torej pred 15 leti) določeni bonitetni razredi posamnih kultur in po teh izračuneni ta-rifui nistavki čistega prinosa očividuo sedaj dokazali neenakomernoat torej krivično obdačenje. Ako so očividne te neenakomemosti v posameznih slučajih vsled jasnih krivičnih vcenitev v obstoječih tarifnih nastavkih prouzročene, ima deželna komisija te slučaje vpoštevati. Ona ima torej določiti, za katere klasifikacijske okraje, oziroma za katere kulture in bonitetne razrede in v koliki meri ona smatra, da se sedajni tarifui nastavki ali znižati ozimna zvišati imajo. Po § 16. imajo se od deželne komisije skle-neue premembe v obstoječih tarifnih nastavkih v uradnih listih objaviti in proti tem sklepom deželne komisije smejo se podati prizivi — rekurzi in sicer od županstev, pa tudi od zemljiščnih posestnikov, ako ti v dotični občini vsaj šestino od vsega zemljišč nega davka plačujejo. Za manjše kmetovalce je skrbljeno s tem, da zamorejo skupuo potom župau-stva podati svoje ugovore oziroma pritožbe proti sklepom deželne komisije. Po § 17. bodo deželne komisije dobile v svrho, da morejo presoditi in odločiti, v koliko naj se pomote in krivice prejšne vcenitve pri posameznih parcelah, vse v to služeče podatke od evidenčnih uradov in v svrho to smelo bodo deželne komisije tudi več bonitetnih razredov nastaviti. Sklepi deželnih komisij izroče se potem fiuau-čnemu ministerstvu z vsemi zapisniki in ugovori ali rekurzi proti premembam tarifov in ono skrbi, da o tem konečno sodi centralna komisija. Na podlagi revizije odmeril se bo zemljiščni davek za dobo nadaljnih 15 let iu po § 24. ima za sedaj določiti se, da znaša c loskupni zemljiščui davek (za vse dežele skupaj) 37*/■ milijonov gld. Konečno veleva § 24. da poČenši z I. 1898 ima se v vseh operatih tikajočih se zemljišnega katastra rabiti le metriško merilo._(Dalje sledi.) Telegrami. Dunaj, 2. aprila. Naučili minister je izdal vsem dež. šol. svetom odlok, kako naj se skrbi za telesno vzgojo na srednjih šolah. Vodjem se nalaga, naj vedno skrbe, da bodo šolske sobe dosti svitle, da bo prava toplota v njih, da se bodo pridno zračile, da se bodo učenci prav držali pri branju, da se bo skrbelo za snažnost, za zdravniška preiskovanja, in da se ure tako razdele, da se učenci preveč ne obkladajo. Dunaj, 3. aprila. Danes dopoludne sešel so je škofovski odbor. Predsedoval mu je kardinal Schonborn, navzoči pa so bili kne-zonadškofa: Gruscha in Haller, knezoškofje iz Ljubljane in Gradca in škofje iz Brna, Linca in St. Polten-a. Dunaj, 3. aprila. V proračunskem odseku sta izražala poslanca dr. Gregorčič in baron Morsey svoje pomisleke proti podržav-ljenju južne železnice. — Poslanec Schwegel je govoril za železnico čez Ture. — Minister grof Wurmbrand je razvijal svoje nazore glede podržavljenja železnic. Glede južne železnice je rekel, da se sedaj zopet lahko prično razprave o podržavljenju z Ogersko. Kar se tiče železnic čez Ture ali Karavanke, čudi se minister, kako da se sedaj poslanci iz alpinskih dežela, ko se bliža izpolnitev njih mnogoletnih želja glede podržavljenja južne železnice, najedenkrat ogrevajo za grajenje konkurenčnih železničnih črt. Trst, 3. aprila. Okrajno glavarstvo v Kopru je zaplenilo volilni oklic, katerega je izdala „Societa politica Istriana" povodom bližnjih deželnozborskih volitev. Celje, 2. aprila. Včeraj zvečer vršila se je Bismarckova slavnost, katere se je vdele-žilo okrog 160 oseb; slavnostni govor imel je učitelj Kirsch. Proslavljanje imelo je zasebni značaj. Celje, 3. aprila. Občinske volitve v Teharjih, kjer so dosedaj gospodarili Nemci, so se sedaj ugodno izvršile za Slovence. Chrudim, 2. aprila. Zaradi pogreznjenega nasipa je proga Skuč-Chrast, severozahodne železnice prometu zaprta. Budimpešta, 3. aprila. Vsi listi brez razločka obsojajo poskušeni napad Hentzi-jevega spominka in ga imenujejo delo norcev ali nedoraslih pobalinov. Monakovo, 2. marca. Danes dopoludne je otvoril tajni svetnik Zienssen 13. shod za notranjo medicino. Udeležencev je 300. Za častnega predsednika je izvoljen prino Ludvik Ferdinand, za podpredsednika profesor Leyden-Widerhofer (Berolin) in dr. Dol-linger (Monakovo). Heubrer (Berolin) poroča o svojih izkušnjah s Heilserum-om proti da-vici. Sedaj jih mnogo manj umrje; nevarnih pojavov se pri rabi nič no pokaže. Z lahko vestjo se priporoča to sredstvo. Dosedanji vspehi opravičujejo zaupanje vanje. Petrograd, 2. aprila. Glede dogovarjanja o miru in zahtevah Japoncev, kakor tudi glede mnenja, da se moro o izidu pogajanja mej Kino in Japonom že kaj gotovega poročati, opomni „Journal de St. Petersbourg", da se sedaj glede dogovora še ne more nič gotovega poročati. Petrograd, 2. aprila. Ruskemu brzojavnemu uradu poročajo iz kitajskih virov, da obtožuje vojsko slabo vreme, bolezen mej japonskimi vojaki in povodenj in da vse to povspešuje pogajanja miru. Mir bi bila sicer posebno zadržala japonska zahteva, naj se jim izplača 700 milijonov jenov vojne odškodnine, naj se jim odstopi del Mandžurije in naj za toliko časa zasedejo Peking, da se jim izplača imenovana svota. Pariz, 2. aprila. Kraljica Natalija poda se po Veliki noči v Srbijo, kjer namerava 6 tednov ostati. Kopenhagen, 2. aprila. Državni zbor se je danes zaključil._ Umrli ko: 30. marca. Anton Požlep, delavčev sin, 3 leta, Dunajska cesta 36, catarrhus intestinalis. 31. marca. Alojzij Židan, delavčev sin, 11 mesecev, Tesarske ulice 3, božjast. 1. aprila. Herman Trojer, sprevodnikov Bin, 7 mesecev, Poljske ulice 38, splošna oslabelost. 2. aprila. Antonija Gestrin, posestnica, 56 let, Kongresni trg 5, vsled raka. — Rozalija Oerar, izvoščeka hči, 4 leta, na Bregu 14, rachitis. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, V bolnišnici: 31. maroa. Uria Škodo, gostija, 76 let, vsled raka — Blaž Pernus, gostač, 71 let, emphysema pulm. V hiralnici: 31. marca. Marija Medved, gostija, 85 let, ostarelost. Vremenako »poročilo. a ct a Cas Stanje Veter Vreme > a s 'C e opazovanja srnkomera t mm toplomer* po Celiiju 8 a « a 2 7. u zjut 2. a pop. 9. ». zveč. 727-1 727-2 727 6 3-4 7-7 50 brezv. si. svzh. si. zap. dež oblačno n 08 dež Srednja temperatura 5-4 za 2-4° pod normalom. Zahvala. Slavni deželni odbor je nakazal društvu „N;irodna Šola" vsled sklepa vis. deželnega zbora z dne 16. februvarija 1895 za tekoče šolsko leto 200 gld. podpore. Odbor „Niirodne Šole" si šteje v prijetno dolžnost slavno-istemu tem potom izreči najtoplejšo zahvalo in liog plati. Ljubljana, dne 31. marca 1895. Načelništvo. Trgovski pomočnik z dobrim spričalom, vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen jezika slovenskega in nemškega v govoru in pismu, išče službe v pošteni trgovski h<ši na deželi. — Naslov ponudnika pove upravništvo „Slovenea". 214 3—1 Gosje perje pol klg. le 60 kr. Razpošiljam le popolno novo perje od sivih goslj, z roko skubljeno, pol klg. le 60 kr., boljše kakovosti 70 kr., v poskusnih zabojčkib 5 klg. težkih proti povzetju. Zamemba dovoljena. 210 1—1 trgovina s posteljnim perjem v Pragi, 620—1. 1 ■Sli P©g§itf@ "w ■•«» IJ 9 pri ISo ■-«» ■■ i «» ■ se proda iz proste roke. Pogoje po\e lastnica Marija Borštnik v Ljubljani. 212 3-1 provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni K a i ^ e jt 3 e -v i kolobarčki u poprove mete (Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do jedij, proti pokvarjenemu in oslabelemu želodcu. 595 12—10 V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevi . pri zlatem jelenu" v Ljubljani. V Bavarsko črno pivo IU o p Sk *fe a. 3T- (Spatenbrau) 205 5—6 posebno tečno ter bolehnim priporočljivo, iz prve pivovarne Sedlmayr-jeve v Monakovem (Miinchen), vrček po 12 kr., taborno Koslerjevo pivo po 10 kr. in Izvrstna vina toplo priporoča Kranjska vinarna v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Cenik vsakemu na razpolago. Praktikant. Pri podpisanem generalnem zastopu sprejme se slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma vešč praktikant. Prednost imajo prosilci z lepo pisavo in tisti, ki so dovršili trgovsko šolo. Pismene prošnjo vložiti je do 15. aprila t. 1. osebno. Ljubljana, dne 1. aprila 1855. 208 3—2 C. kr. priv. zavarovalno društvo AVSTRIJSKI PHOENIX na Dunaju. Generalni zastop v Ljubljani. Pri poročen od pollkllniške dir ekc1 j e. Uporablja se proti duiljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 35 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. ;KKK«xkkh3 Proti hripl (influenci) izkazali so se Moratha Mi teti kalebarčki kot najboljše sliz razkrajajoče sredstvo pri kašlju in hripavosti (tudi zastarelosti); želodcu so povsem ne-ŠKodlji\i pač pa prebavljanje pospešujoči. 13 0-4 Gosp. mag. fam. Teod. Morath-u v Gradcu. Vposlane mi pšenaste kolobarčke uporabljal sem proti kašlju, hripavosti, kronični afektaciji gol-tanca in sapnika tako pii otrocih kakor odraščeoih z najboljšim vspehom. Celo pri pljučni tuberkulozi višje stopinje dosegel sem ž njimi olajšanjp. Prosim torej, pošljite mi še tri dvanajstoriee škatljic. Velespoštovanjein Tri faiah, 2. febr. 1895. Dr. Viljem Ehrllcli. Škatljice po 10 kr. dobivajo se v vseh lekarnah, prodajalnicab drotiij in trgovcih ; kjer ni zaloge, vpo-šilja, jih izdelovatel T. Miirath, med droguist v Gradcu. 5 škatljic franko. ako se pošlje krona vnaprej. Zalaga-telje iščem — Paziti je na Miirathov podpis. Glavno zalogo v Ljubljani ima Svobode naslednik, lekarna ,pri zlatem orlu' na Prešernovem trgu. :KHKXKXKKKH: 'i »t; žt< ;t; jt; ;t; ;Tj t« ffi ffi ffi. # V .Katol. TVkarni" je izšla 52 strani v 12° obsegajoča knjižica: Večna luč. Novela. Angleški spisal kardinal Wiseman. Iz nemščine prevel V. Steska. Dobiva se v „Katol. Bukvami" broš. izvod po 10 kr., kartou. po 12 kr. Po deset izvodov skupaj razpošilja poštnine prosto za I gld. tudi V. Steska, kapelan v Kočev|u. _______ 195 5-3 Začetka aprila t. I. izidejo nove sestavil jih je V. Steska. Konjski cvet (pomnoženi vesti tuoljski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrp nelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapoluem delu. za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 7 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. Razprodaja knjig raznoterega obsežka. mej temi „Arohiv fiir Heimatskunde Kralns" mesto 16 gld., samo 1 gld. 50 kr.; Letopisi „Matice" po 15 kr. itd. Razprodaja je v Soteskinih ulicah št. 10, II. nadstropje, 2. vrata. 209 3—2 Vizltniče priporoča Katol. Tis fflas Zajamčeno pristne sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino m* «» «9. sa j -a ALOJZIJ BADER lastnik vosčarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko. Cenike pošilja brezplačno. "•H 170 12-7 wm Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove ^ i iad a<) j > o < 1 ii i j e Štefanije. * mm ijasne ■ I Kapljice za zobe I odlikovane g lekarne Piccoli ,pri angelju' 1 v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 Kapljioe kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj A olajšajo bolečine. 588 50—21 W Stckleničioa 3 O k r. ---— ---------v------ > ii ii a J k a borz a. Dn6 3. aprila. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogersiia zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini Dnč 2. aprila. . 101 gld. 75 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 152 gld. — kr. 80 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 164 n 50 n . 123 60 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 197 — n . 101 40 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 n 50 n . 123 75 Tišine srečke 4%, 100 gld....... 151 50 n . 99 30 Dunavske vravnavne srečke 6% ... . 133 75 n . 1078 — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 n 25 n . 411 n 70 Posojilo goriškega mesta....... 111 n 25 n . 122 15 4% kranjsko deželno posojilo..... 99 n 2o n . 59 72' Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankc4% 99 n 90 n . 11 93 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 n 50 „ C71 „ , južne železnice 3% . 175 n 25 rt 20 n južne železnice 5% . 133 n 50 n n 74 ti „ „ dolenjskih železnic 4% 98 50 « Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 150 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Sulmove srečke, 40 gld................71 St. Genčis srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 173 Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3650 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 569 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 82 Montanska družba avstr. plan.....87 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........131 25 kr. n 50 „ 50 „ n 25 „ n ' n 75 „ r 60 " 12 ','. 3BJT Nakup ln prodaja "£S F vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju J; najmanjšega dobitka. * Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E m C C SI" Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. aBdT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnilrstvareh, potem o kursnih vrednostih vseli ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti n a 1 o ž « n 1 h (flaTnic PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. i »v priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega rK S Ff P6LF1C blaga za moške in ženske o*>lel*e S »n * vzlasti dnmačena in brnskena sukna. razno volneno blaao za ženska oblačila, rumburško nlatno. cefir. tkanino, vsakovrstno hlače- fTi v Ljubljani, * I * Špitalske ulice vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasts --JLar». »»^»atm.« rz Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ^ Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 ■pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovaul ceniki so na razpolago. IVAN KREGAR } izdelovatelj oerkvenega orodja ln posode - v I.jubljuni, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cer-kvenim predstojništvom in dobrotnikom \ v najnatančnejše izdelovanje monštranc, / ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč-j nikov, lestencev, križev itd. iz najboljše \ kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni. X Fr. Breskvar pr. Šverljuga % ♦ kajigeveg 7 LJubljani J ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ ♦ se priporoča prečast. duhovščini in slav. J « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « ♦ Ysprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J dela; vse po najnižji ceni. J KX2EZXZ 3«E 2S 2C 2C 3S SS U IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M U v Ljubljani, Poljske ulice 4!) M " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- M K vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in |j stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. « ♦C : as as as ae a»s as as: asa" 8 t aS C D •O => o > a Tiskovine za hranilnice in posojilnice z neomejenim poroitvom priporoča in razpošilja ZSa-fcoližka TisJsarjaa v Ljubljani. BF Ceniki so na razpolago. | GABRIJEL OZELJ p $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ffi 5K činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko JK j, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, -t [i divanov, žimnatih in modrocevna peresih X W itd. ter jamči za trpei!ho, dobro delo po m najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ^ ^ ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- i tere tudi špalira. Osobito se priporoča za m. ^ delo na deželi. ^ f Josip Rebek 5 ključa vničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 . priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim J predstojništvom in p. n. občinstvu v vsako- J + vrstna stavbinska kltučarska dela y A Izdeluje trpežnoizdelanaštedilnaognjišča, i T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej T T še se priporoča v izdelovanje cerkvenih ^ X spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in X T napeljevanje hišnih telegrafovi»telefonov. T T I>elo trpežno in natančno, cene nizke. T V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri gSGST* Jakobu Zalazniku IglJE dobiva se vedno svež In ukusen kruh, fluo namizno in slaščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, 8vatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih._____ j?5HSH5HSE5'a5H#5H5H5H5BS,ESH,,a nI Prane Pavšner jfj krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji p] se priporoča prečast. duhovščini v izde- | Ifl lovanje vsakovrstne jxj Jt^- duhovniške obleke "in- m in si. občinstvu v naročila na izvrševanje [n civilne obleke po poljubnem kroju zago- tu tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno =1 postrežbo in kar možno nizko ceno. [n JHSHSH5a5S5*H5a5HSaSHSHSa FR. TOHEC pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 g; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S; činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del J in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, * križevih potov, podob svetnikov itd. za-3s gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. Zajamčeno pristne čebelno-voščene | sveče, voščene zvitke in med priporoča ~ preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC § svečar In lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-| pnje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek i in suho satovje. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, fimežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu iu n,i deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. HENRIK ZADNIKAK Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 17. ■ priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; [ cerkvene posode, svečnikov, leatenoev, ■ ■ svetilnio, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. ; ' Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pre- ; ; navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo ; kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in Jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvržene sedlarske in jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. IQQQ£3Q£3«OQ€l£3QQM Franjo Toman $ podobar in pozlatar, Sv. Petra cestai, Ljubljana i 7? se priporoča preč. duhovščini za izdelo- g vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- > 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 4 Karol Hinterlechner ♦ J čevljarski ir.ojster v Ljubljani ♦ T Francovo nabrežje št. 23 '* priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu T svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T V pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y 94 S ti i i Anton Belec-a delalnica kleparskih, ključarskih in kovino- Irv Specijalist tiskarskih del Specijalist P v Št. Vidu nad Ljubljano gk za kritje zvonikov in raznih streli; za izde- ® lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. |t Cerkvene svetilnice so na izbero v raz- r ličnih velikostih in oblikah. ■ Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petni cesta štev. 50 | priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. JERNEJ CERMELJ trgovma z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po na|nizu ceni. leliiii IMeeoli „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta rtajlbolf šib, x» © d i & e. ro.a xx "fc o -vr« Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. | Fsreua,© loažs,? | | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 g činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- Jg ?skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. J |l)rag. Matkovičf [1 brivec in vljasuljar ti v Ljubljani, Stolni trs Stev. 11 4I se priporoča v najtančtiejšo izvrševanje ll vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt ^ spadajočih del. Postrežba jc uljudna in jI vsestranski pozorna. HOOOOOO^OOOOOOH 0 Lorene Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 ^ X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno v )(-- zaloga galanterijskega blaga — J V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. ^ Hoooooo^ooooooa IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani ■ na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-liatančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. Mej dobrimi stvarmi najboljša A 11 |e kemično čisti zdravllstveni M a=j