Naši dopisi. I/ kranjskega okrajn. (Konferencija.) Dne 26. malega srpana t. 1. se je zbralo ueiteljstvo kranjskega okraja k letošnji svoji uradni konfersnciji v raestni hiši v Kranji. Točno ob 9. uri otvori picdsednik konferencije, okrajni šolski nadzornik A. Ž uin er zborovanje, prijazno pnzdravi navzofne ueilolje in uriteljice ter imenuje svojim namestnikom g. nad učitelja A. Kmeta, a zapisnikarjema sta bila izbrana gdfi. Rnoss in g. J. Petkovšek. V tein pru-astil je zborovanje prei'-. g. A. Mežnarec, doknn v Kranji. G. nadzornik ga v lepib besedah pozdravi ter učiteljstvu predstavi, zravcu pa še štiri gg. kalehete, kateri so s tem pokazali, da se zanimajo za ufiteljstvo in da hočejo ž njim složno delovati. Na to prebere g. predsednik imena navzočriih ufiteljev in učiteljie, onib, koji so na dopustu in koji so opravičili svnjo odsotnost; oinenja preraembe, koje so sc takom leta vršile pri šolskih oblastvih, pri šolah in med učiteljskim osobjem. Posebno se spominja preblagoiodnega gosp. barona Winkler.ja, deželnega predsudnika in predsednika dež. šolskega sveta na Kranjskein, kateri je letos šel v pokoj, na njegovo mesto pa imenovan preblagorodni g. baron V. Hein. Gospod predsednik opomni na lep napredek, kojega je šola v tein letu storila v našeni okraji. Ustanovila, oziroma dovolila se je jednoraziednica v Kovorji. V Šmartnem se je razširila šola v dvorazrednico. V Škofji Loki se je ustanovil posebni oddelek za oddaljene. Zidajo, ozivoma popravljajo se pa letos šole: pri Sv. Ani, v Preddvoru, Št. Lenartu, Predosljih in Retečah. / Ko nain še g. predsednik več ukazov višjih oblastev prečita in raztolmači, (koje je uže tudi ,Učit. T." razglasil), preide k svojeinu poročilu. Učiteljstvo si v obče prizadeva pouk in vzgojo povišati, s čimur je tudi doseglo, da se sme reči, da je učiteljstvo kranjskega okraja v pravem tiru in stanje dobro. Glede poslopij in ueil je še tu pa tam mnogo nedostatkov, a zboljšuje se vender polagoma. Najslabše je glede šolskih klopij. Pri nekaterib šolah manjka še veliko učil. Naj se gleda pri proračunib na to, da se potrebna učila napravijo. Prav potrebna za učila je šolska omara. Solske table naj bi se vsako leto na novo poernile. V nekaterih šolah je prav lep red v omari, to ugodno vpliva na opazovalca. Hvalevredno je tudi, da se učitelji na večrazrednicah lepo razumejo med sabo in z g. kateheti. To dobro vpliva na vzgojo šolske mladine. Glede šolskih dnij, katere ima pravico krajni šolski svet proste dati, je omeniti, da se ne sine tak dan prosto dati, da bi se počitnice podaljšale s ten). Spoved pri ponavljancih se ne sme na četrtek napravljati, ker je za te druzih prostih dnij dosti. Dnevi kot n. pr. 19. listopada i. t. d. kot god presv. cesarice naj se slavi s sveto mašo, pri kateri naj je učiteljstvo navzočno. V nekaterib šolskib sobab se premalo kuri. Naj se ta nedostatek odpravi. Uradni spisi so povsod v lepem redu. Zapisnik lokalnih konferencij naj se vselej zaznamenuje z datuinom in številom. Na jedni dvorazrednici je bilo 8 konferencij. To dobro vpliva na jednotno postopanje pri pouku. Spisek onib otrok, ki so bili posvarjeni ali kaznovani, naj se natančno izpolnjuje, sosebno zdaj, ko bodo nove iskovinc prišle. Glede izpustnic bode visoki c. kr. deželni šolski svet v kratkem izdal ukaz. Kronika se šp vedno različno piše. Osobnosti ne spadajo v kroniko. Matrika se na nekaterib šolah preinalo natančno sestavlja. Tednik je večinoma v prav lepem redu. Na jednoiazrednicali naj se tednik tako uredi, da bo irnela vsaka skupina svojo stran. Katalogi so doforo spisani. Razrednice so tudi v redu. V inventar naj se vse vpiše, vsako leto posebej, kar dobi šola na novo. Ce gre otrok kain drugain v drugo šolsko občino, naj se vse zapiše, kdaj je vstopil v šolo in kdaj je šel proe. Vložni zapisnik naj se iina v redu. Vložni zapisnik naj ima toliko številk, kolikor je aktov v fasciklu. Knjižnicam pripisujejo oblastva veliko važnost. V nekaterih krajih imajo knjižnice lepo vezane knjige, v mnozih pa še tega ni. Zato naj se gleda, kolikor mogoče na to, da imajo knjižnice vse knjige vezane in zaznamovane z imenom onega učitelja, koji je knjigo prej prebral. Vzgoja inladine je prav hvalevredna. Otroci se lepo vedo, so zaupljivi, pobožni, uljudni, redni in snažni. Z mladino naj se le prijazno postopa in ne preostro. Na uljudnost otrok vplivaj ueitelj tudi zunaj šole. Učitelja naj ljudstvo pozdravlja vedno zunaj šole, toliko spoštovanja si mora učitelj s svojim postopanjern pridobiti. Deklice naj so v šoli razkrite. To gotovo vpliva na snago deklic. Žganjepitje pojenjuje rnočno. Ptičarjev in tobakarjev je bilo le še nekaj slučajev. Vse hvalevredno pa je, da se otroci vadijo varčni biti. Dokaz za to je, da irna na 9 šolah že 230 otrok čez tisoč gld. v poštni hranilnici. Iz vedenja učiteljstva se razvidi, da ve skoraj brez izjeme ceniti svoj stan in da gleda na svoj ugled. Od učiteljstva se mora zahtevati taktno postopanje tudi zunaj šole v socijalneai kakor verskem oziru. Kar se tiče pouka v obče, bil je ta sicer uspešen, nonnalni pa uspehi vender niso, ker so razsajale letos otroške bolezni. 19 šol je bilo radi boleznij zaprtih, nekatere celo po več mesecev. V šoli naj se gleda na vse otroke. Otrok naj več govori, kot učitelj, posebno v gorskih krajih, kjer so bolj bojazljivi. Brez učnili knjig ne sme biti nuben otrok, tu pa tam še manjka učnih knjig. (Konec prili.) Iz novomeškeg-a okraja. Ker je vaš cenjeni list prinesel v zadnji številki dnevni red naše učiteljske konferencije, torej danes nekoliko o isti. — Letos sino zborovali prvikrat v Žužemberku, da smo si tudi ta kraj ogledali, kak.šen je. Zbranih nas je bilo 34 učiteljskih inočij iz okraja in g. Saje iz Št. Jerneja. Zboruvanje je otvoril c. kr. okr. šolski nadzornik g. Andrej Senekovič, ravnatelj višje gimnazije v Ljubljani, ter si volil svojim namestnikom gosp. J. Franketa iz St. Petra. Po nasvetu g. Zavrla sta bila izvoljena z vsklikom za zapisnikarja gdč. Sedlak in g. Matko. Za tein je g. nadzornik došle srono pozdravil, ter posebno onim, kateri so prvo leto v tera okraji ali pa prvo leto službujejo, želel obilrai uspeh. G. predsednik omeni, da hoče svoje poročilo kolikor inožno skrčiti, ker se zelu strinja z onim lanskega leta in ker je že itak vsakega posameznega pri inspieiianji opozoril na nedostatke ter tudi pobvalil, kar je bilo bvalevrednega; pa tudi zatu, ker iinaiiio na dnevnem redu štiii važne točke, za katere boderno gotovo mnogo t-asa poiabili. Na to omenja o preincmbah pri šolah in ut-iteljstvu ter o nekaterih važnejšili ukazili. Številke statislienih izk;izov so s hiumaričnimi podalki v prinieri druga proti drugi take kot vlani, le število otrok se je nekoliko zvekšalo. Tudi uradne knjige so slične lanskim, le na jedni šoli je ta spreineinba, da še zapisnika ni bilo. Če otrok umrje, ga je treba takoj izbrisati, ne pa Łe dalje klasiflcirati. Glede uspehov smo malune na isti stopinji kot vlani. Branje je najboljše; v slovnici se ne pride daleč; spisje naj se boljše goji. Pri spisji je treba na stavljena vprašanja pismeno odgovarjati; se iz knjige kralko povest ali kak odstavek navaditi, ter potein napisati in tudi prosto pisati. Za realiie smo učne načrte lansko leto sestavili. Te je c. kr. deželni šolski svet potrdil. C. kr. okrajni šolski svet jih bode šolara razposlal, da se po njih držimo, ali jih pa o priliki drugih skupščin popravimo. S teni zaključi g. nadzornik svoje poročilo. Gdf. L. Sajovic nam prečita dobro sestavljeno poroeilo o ženskih roč-nib delih, kolike važnosti so ista in kako naj se poučujejo. Po končanem poročilu pravi g. Kuiet, da bi bilo pri tem tudi dobro omeniti, na kak način bi bilo preskrbeti tvarino za pouk v ročnih delih, ker so otroci večjidel brez vse priprave. G. nadzornik mu pojasni, da naj kiajni šolski sveti stavijo potrebne svote v proračun za ročna dela, v čeinur snio že lansko leto gdvorili. Ker se nihče drugi ne oglasi, vzanie se to poročilo pohvalno na znanje. Za tem nani poroča g. F. Kalinger u gojitvi umetnega petja med učitelji. Petje, ki je že itak velike važnosti, guji naj se nied učiteljstvom za razvedrilo duba, za vzgled drugim, tudi zato da se javnu pokaže; torej naj se učitelj ne straši truda in stroškov in naj redno obiskuje pevske vaje, katere naj se večkrat prirejajo, saj: ^Dolžan ni samo kar veleva mu stan . . .*. (Lepe besede, katere so slične onim našega sl. pesnika. ki pravi: ,Ne plaši se znoja, ne straši se boja" in ,Odpri srce, odpri roke" a bojim se, da še celo isti, ki nas silijo k teniu, te pesnikove besede le preradi pozabijo, kar pa je labko umevno, ker nam naša malenkostna plača tega vselej ne ptipusti.) G. nadzornik piipoinni sklepčno, da naj se tudi v šoli goji umetno petje, kjer je to mogoče. Potem se vzauie tudi lo poročilo pobvalno na znanje. (Konec prib.) Iz Škocijana pri Turjaku. (Blagoslovljenje šolske zas tav e. Sv. Abcadan. Sola.) Malo je šol na Kranjskem, katere ne bi iiuele iastne šolske zastave. Saj je pa tudi tako ganljivo, videti nežno mladino zbirati se o svečanih prilikah krog svoje zastave. Slednje napotilo je šolsko voditeljstvo, da je jelo nal)irali darovu in blagi šolski prijatelji so se odzvali tej prošnji prav velikodušno. Zastava je gotova in dne 23. mal. srpana jo je domači g. župnik slovesno blagoslovil. Pred cerkvijo je stal slavolok z napisom ter z venci in narodnimi zastavami ovenčan. Nad cerkvenimi vrati je visela cesarska zastava, raz zvonik pa je ponosno vibrala velika narodna trobojnica ter Ijudstvu oznunjevala slavnostni dan. Med prijnzuiin potrkavanjeiu zvonov in gromovitim streloni topičev so se podali šolarji v sprevodu v cerkev, deklice v belih oblačilih z venci na glavah, dečki s šopki na prsih; pred njiini pa je korakal zastavonosec. V res krasnem cerkvenem govoru je č. g. župnik Kosec govoril o pričetku zastav v katotiški cerkvi, o njihovem ponienu ter slednjič nekoliko o življenji Marijinein in sv. Alojzija, kojih podobi sta na zastavi. Po sv. inaši pa je dotične molitve pojofi slovesno blagoslovil zastavo. Na to so zapeli otroci pred oltarjem pesein o ,,Mariji" in ,sv. Alojziji", na kar se je vse ljudstvo po cerkvi solziln. Ljudstva je bilo tako ogroinno število, da ga toliko v Škocijanu še nisem videl. Otroke smo pogostili s kruhom in vinom ter jim bode izvestnu ta dan ostal v trajnem spominu. Bodi teni potem še jedenkrat izrečena zahvala vsem onin , ki so izvolili kaj darovati ali za zastavo ali pa za pogoščenje solarjev. Zastava ,je krasno delo tvrdke Deiller na Dunaji. Izdelena je iz belega svilnega daniasla s zlatimi franžami, kvastami ter s imenovaninia podobama. Pri tej priliki bodi ob jednem omenjeno, da smo se tudi spominjali sicer skrornno, toda vender primerno zniage pri Sisku in hrabrega Andreja Turjaškega. V šoli se je otroknm opisala toli pomenljiva bitka pri Hisku ter se jim podal životo- in življenjepis Andreja Turjaškega. Na dan sv. Ahea pak so se zbrali šularji na ,Gori" (tako iinenuje ljudstvo hrib sv. Ahca) ter bili s svojim g. učiteljem pri sv. maši, kojo je služil 6. g. župnik Kosec. Mogočen strel je naznanjal daleč na okrog zmagoslavni tristoletni dnn. Našo šolo je poliajalo v pretekleni šolskein letu 150 otrok. Solsko poslopje se je leta 1892 večinorna prenovilu in popravilo. V spomin gospe Josipine Hučevar-jevc v Krškem, ki je pokrila stroške preziduvanja, vzidala se je na šolskem pročelji mraiuoinala plošča z napisom: Haec doctrinae sedes auxiliis Jain mortui scholarum Maecenatis honorati domini Maitini Hotschewar Pudlogensis anno MDCCCXCI1 Renovata est. Tu sein všolani olroci iz Rašice in Podloga puhajajo šolo v Vel. Laščah. Naso solo pa obiskujejo nikarnor všolani otroci iz Turjaka in Podtuijaka. V zadnjein času pa je jelo nekaj vreti. Jedni hočejo jednorazrednico v Turjaku, drugi zopet, da se jednorazrednica v Škocijanu razširi v dvorazrednico, kojo nai potem pohajajo tudi všolani otroci iz Rašice in Podloga, otroci iz Turjaka in Podturjaka pa naj se tu seni všolajo. Kdo zinaga, nas pouči bodočnost. 1. Cerar.