Na prvi ekskurziji po Pokljuki so si udeleženci ogledali Kranjsko planino z ja­ lovo živino ter planino Javornik z mlečno živino. Naslednjega dne so si ogledali pla­ nine na Kobariškem in Tolminskem, kjer so spoznali na novo nastalo planino Hle- višče, mlečno planino Zaprikraj ter dolinsko hlevsko skupnost Volarje. Zadnji dan posveta je bil z ogledom Velike planine namenjen povezavi planšarstva in turizma. Na zaključni okrogli mizi na Bledu so strokovnjaki iz drugih alpskih držav zelo ugodno ocenili stanje planinskega gospodarstva pri nas. Razen izjem so naše razme­ re slabo poznali. G lede povezovanja našega planšarstva s turizmom, pa so njihove ocene zvenele morda celo preveč pohvalno. Edino pomanjkljivost posvetovanja je bila prem ajhno število referatov. Organizacijo posveta pa so odlično izpeljale kme­ tijske organizacije, in posamezniki, med njimi predvsem Tone R o b i č in Vlado S c h l a m b e r g e r z Zadružne zveze Slovenije. Jurij Senegačnik Simpozij o kraškem površju, Postojna, 12.— 14. 6. 1985 Srečanje je pripravil Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, v sodelovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije. Poudarek je bil na nastanku, funkciji in kar­ tiranju kraškega površja, saj se z intenzivnim razvojem krasoslovja, izkoriščanja in tudi varovanja krasa pojavljajo nova vprašanja, a tudi novi odgovori in rešitve, ki jih je treba preverjati v strokovnih krogih. Udeležencev je bilo okoli 40, takorekoč iz vse (kraške) Jugoslavije. V treh dneh se je v prostorih Inštituta zvrstilo 23 predavanj, 3 poldnevne ekskurzije pa po slovenskem dinarskem krasu med Cerknico in Lipico ter posebej pripravljeni razgo­ vor o morfogenezi in kartiranju kraškega površja. Morfogenezo, tipe in značilnosti krasa je obravnavalo 13 avtorjev, 7 jih je govorilo o geomorfološki karti in vpraša­ njih v zvezi s kartiranjem , 3 pa o izrabi in varstvu krasa. Terensko delo je bilo po­ svečeno pregledu površja na Zgornji Pivki, na Planinskem, Cerkniškem in Loškem polju ter matičnega Krasa med Škocjanom in Sežano. Slovensko kraško tematiko so obravnavali prispevki o geološkem razvoju No­ tranjskega in matičnega Krasa, o kontaktnem fluviokrasu, o fosilni fluvialni akumu­ laciji na krasu, o drobni tektoniki in oblikovanju kraškega površja, o korozijski intenziteti vertikalne cirkulacije, o transportu rečnih sedimentov in o trorazsežnostni predstavitvi udom ic ter njihovem volumnu. O dinarskem krasu v širšem smislu so govorili prispevki sledeče vsebine: reliefne oblike in morfogenetske enote, geotek- tonski okvir uravnav v krasu, primerjava morfogenetskih procesov na Južnem V ele­ bitu, morfologija in geneza udornic ter razvoj in starost izvira dalmatinske Krke. Prispevka o srbskem krasu sta obravnavala globoki kras (Bela Palanka, Beljanica), en prispevek pa je obravnaval model čistega krasa. O geomorfološkem kartiranju je bila predstavljena sledeča tematika: splošna geom orfološka karta Jugoslavije, geomorfološka karta Velike Paklenice, geomorfo­ loška karta Logaških Rovt ter problem atika kartiranja visokogorskega krasa. Z regionalnega vidika je v celoti največ prispevkov obravnavalo dinarski kras (16), po eden srbski in alpski kras, štirje prispevki pa so bili pretežno teoretičnega značaja. Slovenski kras je podrobneje obravnavalo 12 prispevkov. Med avtorji je bilo kar 8 sodelavcev Inštituta za raziskovanje krasa. Tako lahko štejemo srečanje tudi kot predstavitev inštitutskega raziskovalnega programa jugoslovanski strokovni javnosti. D a je bilo srečanje na ustrezni višini, tematika aktualna in vzdušje delavno, naj­ bolje kažejo vprašanja, pripombe in razpravljanja, ki so bila često daljša od samega prispevka. Tudi razlaga na terenu se je pogosto razvila v strokovno razpravo števil­ nih udeležencev, pri tem je večkrat prišlo tudi do križanja mnenj. Posebno živahno je bilo razpravljanje o morfogenezi, o tipologiji kraških oblik, o legendi geomorfo- loške karte, organizaciji ter poteku geomorfološkega kartiranja v Jugoslaviji. Z vidika varstva krasa je bil zanimiv predlog za ustanovitev Notranjskega regij­ skega parka ter skupno stališče, ki so ga zavzeli udeleženci — strokovnjaki s podro­ čja geomorfologije, kraške hidrologije in varstva narave — v prid zaščiti našega zna­ m enitega Cerkniškega polja. Razen predloga o Notranjskem regijskem parku sta bila še dva prispevka z naravovarstveno vsebino: spremembe v vrednotenju in izrabi kraškega površja ter turistična valorizacija naravnih pojavov v cerkniški občini. Izoblikovalo se je tudi več koristnih sklepov glede organizacije bodočega razis­ kovalnega dela, ki kažejo na to, da bi moral postojnski inštitut postati krasoslovno središče tudi z jugoslovanskega vidika, vendar je vprašanje, če so gmotno in kadrov­ sko za to sploh možnosti. G lede na to, da je skoraj pri vsaki problematiki primanjkovalo časa za pogovo­ re in strokovna razglabljanja, kaže, da so taka srečanja ne le potrebna in koristna, tem več tudi preredka. Andrej Kranjc Čovjek i krš ’85, Kupres, 7.— 9. junij 1985 Tradicionalno srečanje jugoslovanskih krasoslovcev in speleologov, ki ga prireja Speleološko društvo »Bosanskohercegovački krš« (v sodelovanju s Speleološko zve­ zo Jugoslavije in Zvezo speleologov BiH), in ki je poleg bolj redkih jugoslovanskih speleoloških kongresov edino tako jugoslovansko srečanje, je letos potekalo na enem najvišjih kraških polj v Jugoslaviji, na preko 1200 m visoko ležečem Kupreš- kem polju v Bosni. Udeleženci so v treh dneh predstavili 30 do 50 poslušalcem 28 prispevkov. Z izjemo M akedonije so bile zastopane vse republike, aktivno pa je prisostvoval tudi gost iz Moulisa (Francija). Ožja tem atika srečanja je obsegala kras in njegove značilnosti danes in nekdaj (v tej zvezi so bili prispevki o razprostranjenosti in starosti krasa v Jugoslaviji, o speleoloških objektin in potresih, o jamah v Orlovači pri Sarajevu, o krasu v okolici O lova, o snežnicah in ledenicah v Snežniku, o orjaških kamenicah in o pripravi bi­ bliografije dinarskega primorskega krasa), izkoriščanje kraškega sveta in posledice tega izkoriščanja (urbanizacija in industrializacija na kraških poljih, vpliv akumula­ cije Buško blato na razmere na Sinjskem polju, planiranje na krasu v Zagori, spe- leološke raziskave kot pomoč pri planiranju H E v Kolumbiji, vertikalno prenikanje odpadnih voda), ekološki problemi in zaščita krasa (kraška klima, klimatska kole­ banja v kasni predzgodovini, človek na hercegovskem krasu, poselitev visokega bo- sansko-hercegovskega krasa, paleontološke najdbe v Vjetrenici, mlajši paleolitik v Bosni, degradacija paleolitskih slik v jami Niaux— Pireneji, speleološki objekti— m esta onesnaževanja podzemlja, speleološki objekti okolice Banje Luke, jezera v okolici Kupresa, kvaliteta vode v Boračkem jezeru in v Tari), turistično izkoriščanje in zaščita speleoloških objektov (turistična ureditev jame v Orlovači, razvoj in turi­ stična ureditev Škocjanskih jam, zavarovani speleološki objekti v Sloveniji ter de­ strukcija in devastacija kapnikov). Slovencev je bilo na srečanju skupaj 11 (od tega 8 iz Postojne), z 8 prispevki, tako da sta bila slovensko krasoslovje in speleologija nadpovprečno močno zastopana. Vse prireditve so bile v prijetnem planinskem hotelu, v njem so vsi udeleženci tudi stanovali, tako je bilo mogoče tudi pozne večere izkoristiti za prikazovanja dia­ pozitivov in predavanja izven uradnega programa, en večer pa je bila tudi 1. konfe­ renca Speleološke zveze Jugoslavije, ki ima v tem mandatnem obdobju sedež v BiH. V hotelski veži je bila manjša razstava fotografij o kraškem površju in podzemlju. Na dveh popoldanskih ekskurzijah so si udeleženci pod simpatičnim vodstvom dr. B a s 1 e r j a ogledali kraške, prazgodovinske in zgodovinske znamenitosti Ku- preškega polja, Livna, akumulacijsko jezero Buško blato ter Duvanjsko polje.