Številka 325
Trst, v ponedeljek 26. novembra 1906.
Tečaj XXXP.
Iikaja *sa':t dan
u\ a icdUM ir c5 5. m. rt jcutoHii o? 9. ni siiiiai.
Potarcične ?t«TiIke yrodajr.jo po 3 nvč (6 Hotinki r voogih tohafcr.rn*h v Trstu in okolici. Ljubljani. Oorici 5raniti. Petro, Sežani. Nabrežiri.	Luciji, Tolrr.inu.
AjdovSčini. Postojni. Dombergu. .roifcanu itd. Cene ojImot se Točunajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke t'/m mm); za trgovinske »» obrtre oglase po 20 »tot. ; •a osmrtnice, rubvale. pcaianice. ogiREe denarnih zavodov po »0 »tat. Za oelase v tekstu liata do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna Trata K ti. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 4» §fot. — Oglase sprejema inaeratni oddelek uprav? dteoat". — Ha čuje se izključno le uprevi „Edinosti*'.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko
3aroftataa znaft*
s» vse leio :I4 K. poi isu 12 £, 3 ue*ece 6 K. — N»
naročbe brez iiopo?!ane naročnine «e uprava ne ostra Vii dopisi naj ne on&ljajo na uredni&t7o lista. Nefrankovsaa
pisma se no sprejemajo In rokoplal se ne vnčajo. Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati tiu upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Glorglo Oalattl IS. (Xar;>đnl <!om». Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik i »nsoTcij lista „Edinost''. — Natisnila tiskarna konzorcija iista Edinost" v Trstu, ulica Oiorgiu Ctalatti It. 18.
Pofitno-hranUničnl račun Št. ftfl 1.6*2. ^t^ccor
V edinosti Je mod!
TELErol itn*. U&7.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Brzojavne vesti. Otvoritev delegacij.
BUDIMPEŠTA 25. Danes sta bili otvorjeni delegaciji. Predsednik avstrijske delegacije je v toplih besedah pozdravil novega ministra za unanje stvari barona Aehrenthala ter je izrazil željo, da se mu posreći, ne le da ohrani ugled monarhije, marveč da ga se poviša. Nato je predsednik v prisrčnih besedah pozdravil novega vojnega ministra Schonaicha. Proračunske predloge bile so izročene prora čunskemu odseku.
BUDIMPEŠTA 25 V ogrski delegaciji jc izjavil del. Kollo. da, čeravno spoštuje predpravice krone, je vendar vsprejem delegacij od strani cesarja v protislovju z značajem delegacije, ki je le komisija državnega zbora. Neodvisna stranka se vzlic temu udeleži vsprejema v kraljevem dvorcu.
BUDIMPEŠTA 23. Popoludne se je v kraljevem dvorcu vršil vsprejem obeh delegacij. Na pozdravna govora predsednikov je cesar odgovoril nastopno : Zadovoljstvom in odkritosrčno hvalo vspre-jemam zagotovljenja Vaše zveste udanosti. V zadnjih mesecih, ki so minuli od zadnjega zasedanja delegacij, ni bilo v političnem položaju nikakih bistvenih sprememb. Kakor doslej, bomo tudi v bodoče v intimnih odnošijih z našimi zavezniki, sporazumno z rusko državo bomo delovali v stvareh bližnjega vztoka ter gojili povsem prijateljske razmere do vseh drŽav. Pri tem nam je vedno pred očmi, da ohranimo mir skrbno varovaje interese monarhije. Tekoča potrebščina vojne uprave pokazuje povišanje r nasprotju z minolim letom, kar se zdi opravičeno vsled nastale dra ginje na vseh poljih. V izrednih kreditih zahteva pa nasprotno vojna uprava manjše zneske, tako da znatno zaostaja skupna potrebščina vojne uprave za ono minolega leta. Uprava okupacijskega ozemlja si bo tudi nadalje prizadevala, da uvede v obeh pokrajinah celo vrsto temeljitih reform za kulturelni napredek teh pokrajin, v kolikor bodo to dopuščala sredstva. Bosna in Hercegovina bosta tudi leta 1907 v položaju, ^a bosta svoje potrebščine pokrivali iz lastnih dohodkov. V nadi da boste z običajno patrijotično vnemo izvrševali svoje naloge, vas prisrčno pozdravljam.
BUDIMPEŠTA 25. Minister za unanje stvari baron Aehrenthal je delegacijama predložil obširno rudečo knjigo o mednarodni konferenci v Atgecirasu, ki obsega izlasti izmenjavo not med bivšim francoskim ministrom za unanje stvari Rou-vierom in nemškim poslanikom v Parizu, Radolinom. Nadalje izmenjavo not med Goluchovvskem in avstro ogrskem poslanikom v Madridu Welsersheimbom,
PODLISTEK.
Zakaj ?
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
Prevel M. C—č.
— Ah — a vsemu je konec — kako naj jaz nesrečnež še mislim na to ! — se je obupno prekinil v opojnem čustvovanju, ko ga je naenkrat začel mučiti suhi kašelj. In ob misii, da zanj ni več tega blaženstva, da je smrt jedina, ki mu nudi svoj naročaj — se je zjokal kakor malo dete. Se bolj ga je bolela ta misel, ko se je spominjal, da niti ni nikdar okusil sreče, o kateri je sanjal ravnokar. Le kupljeni poljubi so imeli gasiti njegovo žejo. A ta žeja je bila v njem silneja in močneja, nego v malo katerem urugem. Že kakor mal dečko se je bil nekoč tako
cer med Golucho\vskem in nemškim poslanikom grofom Wedelom. Rudeča knjiga obsega nadalje zapisnike o konferencah v Algesirasu. Druga rudeča knjiga obsega diplomatične akte o reformni akciji v Ma kedoniji. Delegacijama predložena rjava knjiga obsega izmenjavo not, in akte o pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe s Srbijo.
BUDIMPEŠTA 25. Skupni proračun, za 1907,, ki je bil danes predložen delegacijam pokazuje čiste potrebščine Kron 367,677.273, za Kron 20,956.611 več nego leta 1906. Redni stroški vojne 291,100.000 so za 5,400.000 K veči nego v minolem letu, izredni stroški 13,700000 so za 487.000 kron veči. Redni stroški za vojno mornarico znašajo K 42,800.000, za K 13,200.000 več nego v minolem letu ; izredni stroški so za 1,200.000 vefi nego v minolem letu. Carinski prebitki za leto 1907. so proračunjeni okroglo na 129.500.000 za 13 milijonov več nego v minolem letu. Okupacijski kredit za 1907. znaša 500.000 milijonov.

Drobne politične vesti.
Poziv za učenje slovenščine. V veži graškega vseučilišča in veliki mestni bolnišnici je že nekoliko dni nabit poziv graške skupine društva nemških zdravnikov v Avstriji, v katerem se nemški me-dicinci poživljajo, naj se tekom svojih študij priuče drugemu deželnemu jeziku, to je slovenskemu.
Francoski poslanik v Parizuje, kakor poroča „Echo de Pariš", prosil ministra unanjih stvari, da ga si. janu-varjem 1907 umirovijo.

Domače vesti.
f Simon Gregorčič. — Zadnji dnevi pesnika. Pred dobrimi 8 dnevi je prišla iz Gorice vest, da je pesnika Simona Gregorčiča zadela kap. . Nekaj časa je bilo upati, da še okreva. V petek se mu je pa zdravje poslabšalo. Zavest se mu je le včasih vračala. Lotila se ga je pljučnica, in njegova zlatenica je nastopila zopet v hujši meri. Bolezen se je v noči med petkom in soboto silno poslabšala. Vsak čas je bilo pričakovati smrti. Zadnje trenotke pred smrtjo, ki je nastopila v soboto ob 10. uri 10 minut dopoludne, je bil pesnik pri popolni zavesti. Neposredni vzrok smrti je bilo otrpnenje srca. Ob mrtvaški postelji so bili navzoči njegov brat župnik, njegova služabnica, njegov prijatelj in iz-povednik kapucin o. Lin ter dr. Brecelj.
Pogreb pokojnega pesnika se vrši danes ob 8. uri zjutraj v Gorici. Sprevod
zaljubil v neko nemško dekletce, hčerko doseljenega geometra, da je po njenem odhodu pal v hudo bolezen, čeprav se ni nikdar hotela igrati žnjim in ga je vedno nazivala: »Du garstiger Junge !« — Pozneje, kakor mladenič je žarko in resnično ljubil neko dekle, s katerim ni nikdar govoril — ni pa govoril, ker mu je prvikrat, ko je prvikrat povzdignil svoje oči do nje, obrnila hrbet in je rekla o njem na pol glasno nekako neumno ali žaljivo besedo. In tako je minila v njem doba prvega mladeništva, ne da bi bil doživel niti najnedolžnejega romana ljubavnega. Ta zlati čas, ki skoro vsakemu donaša vsaj kako tako lirično epizodo, šel je mimo njega, da ga ni niti opazil. Pa — - njegova v celem nelepa vnanjost, nj- jovo suho — suho telo z visoko zategnenimi pleči in z upaiimi prsami, po čemer vsem se je toli rano izdavala usodna bolezen sušice od
pojde z Goriščeka (Katarinijev trg, hšt. 4)	Inž. L o r e n z u t t i je pojasnil, da je
do župne cerkve sv. Ignacija na Travniku, ta svota namenjena za nektere poprave in kjer se opravijo obredne molitve. Potem za razširjenje nekterih cest. V tem oziru se truplo prepelje na Libušnje, v rojstno se je že mnogo storilo.
vas pesnikovo.	j Svet. dr. D ep i era je dejal, da ker
se letos ne bo	v Škorklji, bi
se moralo pustili trošek za to postavko v Tržaški mestni svet. Podrobna razprava svotir ki jo je predlagal magistrat, namreč proračuna. (Zvršetek). Kakor smo povedali ' go 600 K, v svrho, da se podaljša orač-že včeraj, se je bila vnela jako živahna njcnj kiancc v Škorklji. Stavil je v tem debata pri postavki »Tlakovanje«.	j smislu svoj predlog. Temu predlogu seje
Poročevalec finančnega odseka svet. j pa protivil svet. Mayer in dejal j \ da bi M a y e r je tu poročal, da se je finančni i ta trošek na vsaki način spadal mej iz-odsek bavil z vprašanjem o prispevku ob- j recjne, na kar je svet. dr. D e p i e r a iz-čine za tlakovanje nove openske ceste j javil, da si pridržuje pravico staviti pred-(ulice Fabio Severo) do kamenolomov De j iQge v razpravi o izrednem delu proračuna. Rin. Finančni odsek je prišel do zaključka,	^a to je prišla na vrsto panoga „Bo-
da predlaga mestnemu svetu v odobritev: gočastje in slavnosti". lu se je oglasil triletni prispevek po 7500 K vsako leto, j SVet. dr. M r a c h. Dejal je približno tako-to je skupnih 22.500 K, kar bi znašalo ie: wTi troški se imajo deliti v dve vrsti.
5 °/o vsega troška za izvršitev tega tlakovanja, ki znaša 450 000 K.
Svet. dr. Mrach je izjavit, da bo glasoval proti predlaganemu prispevku.
Svet. Morpurgo je dejal, da bo tlakovanje koristno od zdravstvene strani. Ne sme se namreč pozabiti, da bo stala v bližini iste ceste nova norišnica. S tlakovanjem iste ceste se bo doseglo, da bo cesta manj prašna.
Svet. Mayer je i on potrdil, da bo to delo koristno v zdravstvenem pogledu. Finančni odsek je predlagal ta mali prispevek, da pokaže mestni svet svojo dobro voljo prispevati k državnim delom.
Vladni zastopnik vi. sv. Lasci a k je izjavil, da vlada nima dolžnosti tlakovati one ceste. Ce to stori, stori le iz zdravstvenih ozirov, a zdravstvena skrb pripuda občini.
Svet. dr. Mrach je izjavil, da ni rekel da je dolžnost vlade, da tlakuje ono cesto, a prepričan je, da če je vlada >kle-nila ono cesto tlakovati, ni storila tega iz ljubezni do tržačanov, marveč zato, ker stoji ob isti cesti vojaška bolnišnica,
Vladni zastopnik Lasciak je na to odvrnil, da je cesta do vojaške bolnišnice že tlakovana.
Sv. dr. Ry bar je predlagal, naj se ta trošek prenese mej izredne. Župan je takoj dal ta predlog na glasovanje, a ni bil vsprejet.
Pri postavki »Ceste v okolici« je tajnik Gabrielli poročal, da je bil magistrat določil za to postavko svoto 80.600 K, a da je potem finančni odsek črtal 40.000 K. katera svota je bila namenjena za podaljšanje klanca v Škorklji se stare openske ceste do postaje open-skega električnega tram\vaya.
Inž. Lorenzutti je pojašnjeval, da bi bilo podaljšanje tega klanca jako koristno.
Svet. P o 1 a c c o je izjavil, da se mu
V |prvo vrsto spadajo redna službovanja, stanarina doliovnikov, remuneracije, i. t. d, v drugo vrsto spadajo pa troški za cerkvene takozvane meščanske sl-evnosti. Ce bi hotel slediti svojim čut-stvom, bi predlagal črtanje vse te panoge, a hoče le, da se da izraza laičnemu značaju občine. Na to je predlagal resolucijo, sklepajočo črtanje vseh troškov za cerkvene slavnosti, v kolikor niso obvezni, ter nalagajočo eksekutivi. naj skrbi, da se ne bodo ponovile obveznosti, iz katerih izhajajo troški, ki jih sedaj ni možno črtati. Ponovil je še enkrat, da ga pri tem ne vodijo strankarska čutstva in da noče motiti verskega prepričanja nikoga. Hoče le da se izrazi lajičnost občine. Cerkev naj vrši svoje slavnosti v cerkvah na svoje troške, a občina, kadar ima opraviti kako slavnost, naj jo opravi civilno.
Župan je stavil predlog dia. Mracha na glasovanje, a ker se ni moglo konsta-tovati, je li bil predlog vsprejet ali odklonjen, je nekdo predlagal, naj se vrši poimensko glasovanje. Predlog je bil vsprejet z 22 proti 21 glasom (ne 21 proti 20, kakor jsmo, po pomoti, poročali včeraj). Dva svetovalca sta se vzdržala glasovanja. Naši zastopniki so glasovali proti temu predlogu. Čudno je pa. da so proti temu predlogu glasovali vsi židje izven dveh, namreč Samaja iu dr. D' Osmo. Ostali, kakor dr. Venezian, Mayer, Morpurgo, Polacco in drugi so glasovali proti.
Ko je na to poroievalcc hotel čitati postavko »Cappella civica« (cerkveni orkester), ga je župan opozoril, da ta postavka odpade ; ostane v njej le kapel ni -kova plača. Rekel je: „Kapelnik ostane, a nima več kapele*.
Pri postavki »Dotacija gledališču Verdi« panoge »Umetnost in slavnosti« se je oglasil svet. dr. Mrach rekši, da, čeravno smatra ta trošek brezkoristnim, vendar noče predlagati, naj se ga črta.
zdi svota 40 600 K premala za ceste v j niti, naj se prenese mej izredne troške. okolici, ki da so jako slabe.	j Hoče pa, da se priznanje in odobritev
podedovanih tuberkul — vse to ni moglo j očaravati. On sam je dobro vedel to. j Morda bi bil mogel pridobiti kako srce, j ker je bil umen in dobrega, plemenitega srca ; ali, zavedajoči se, da ni lep in da je bolan — je bil plah in nespreten pred ženskami. To plahost pa je iz ponosa skrival v nekako divjaštvo in nepristop-nost. Delal se je takega tudi v hipih, ko mu je duša najmočneje gorela od želje, da bi bil ljubljen in da bi si privil k prsam dekle, po katerem vzdihuje. Seveda — ko je bil zopet sam, tedaj se je prepuščal valovom čutstvovanja in je vzdihal — jokal — preklinjal sebe in svojo narav in nelepoto ter jc tožil radi neumnosti prirode, ki slepo in brez izbire stavlja v isti pojav toli slabo telo in toliko silno potrebo ljubezni. To željo, da bi bil ljubljen, in tisto veličajno umevanje ljubezni ni izginilo tudi potem, ko je stopil v prak-
tično življenje in mu tega ni moglo vzeti niti moderno, racijonalno, skoro materialistično pojmovanje srca in njegovih tajnosti. Še sedaj ga je mogla čudežno ganiti vsaka lepa okolica, vsaki cvet — vsaka pesem ptice ali človeka — in vse to je razvnemalo v njem silen ogenj, da je občutil neodoljivo potrebo, da bi kaj pritisnil na svoja prsa in da se tnu jc izvila želja, da bi našel in vračal ljubezen. Gledajoči kako lepo ženo ali dekle je ostajal čist v mislih, ali vendar se jc ves tresel od duševne in telesne strasti in žejno je pil va-se vso prikazen. Vsako čarobno linijo nje telesa, vsako dražestno kretnjo — vsaki nabor obleke njene si je zapomnil in užival podobno umetniku, a potem je vsakokrat zapadal v melanholičen obup, ker mu je neusmiljeno zaprto vse to veliko kraljestvo ženske lepote.
(Pride še)
lega troška m- smatra za obvezo, da je »lotacija temu gledišču rcliiu potreben Irošek.
Svet. P o 1 a e c o je pa prcdlag-al, naj se ta trošek prenese mej izredne, a ta predlog" ni bil vsprejet.
S tem je končala razprava o rednem delu proračunn. V nocojšnji seji pride v razpravo izredni del.
Naše gledališče. Včerajšnja repriza »Kinematografa« se je — kakor smo pričakovali — izvrstno posrečila. Z gladkim, čilim tempom, z izpopolnjeno opremo in zaokroženim igranjem je celo prekosila premijeru. Med igralci je vladalo jako živahno razpoloženje, vesela razigranost, objestna razposajenot in dobre njihove volje ni nič motila — napol prazna dvorana ! Žal da je bila predstava tako slabo obiskana ; a kriv je tukaj nebeško lepi dan, ki je zvabil večino našega občinstva ven v naravo, in potem je bil čas predstave nesrečno izvoljen ! Morala bi se- vršiti ali uro pozneje ali pa še bolje, zvečer, in bre/dvomno bi bilo gledališče polno. Res škoda lepe igre! No, praznovala je svoj veliki moralni uspeh. Podrobno včerajšnje reprize ne bomo ocenjali, to se je zgodilo že ob premijeri, in odveč bi bilo, k stari hvali dodajati novo. Naj zado-stuje, da vsem igralcem iskreno čestitamo na včerajšnjem izbornem igranju, in da jim izkažemo čast s tem, da beležimo tukaj tudi to pot njih imena. Proizvajali so moške uloge, gospodje Stoka, Pohar, Cotič, Podkrajšek, Gulič in Gombač, ženske vloge pa gospa Germekova in gospodične Janova, Odinalova in Puceljnova.
V nedeljo uprizori »Dram. društvot zopet noviteto in sicer slavno in veleza-bavno veseloigro »Ugrabljene Sabinke«.
t Janko Grahor. V četrtek je umrl v Zagrebu Janko Grahor veleindustrijalec in dolgoletni predsednik zagrebške trgovske in ^obrtne zbornice, v starosti 79 let. - $ Nov slovenski list. Prejeli smo list nNaša zveza44, glasilo društva „Naša zveza14, ki bo izhajal v Ljubljani v prostih obrokih; 12 številk bo stalo 2 K,
Trgovsko-izobraževalnega društva posredovalni odsek javlja, da ima na razpolago več mladeničev in učencev, ter išče mladeniča ki mora imeti popolno prakso v prodajalnici kolonijalnega in jestvinskega blaga, vstopi pa lahko takoj. — Trgovci! poslužujte se edino tega odseka. Za vsako premembo, informacijo i t. d. obrnite se edino na gosp. Vekoslava Plesničar. Via Giulia 29, ki Vam da vsa pojasnila.
Zlato poroko bosta jutri dne 26. t. m. obhajala v Selah pri Kostanjevici na Krasu Jernej in Polona Pahor iz dobro znane rodbine iz Trsta.
Najmanjša učenka na Kranjskem je 7
letna Alojzija Kralj, ki je vstopila letos v šolo v Šmarju pod Ljubljano. Velika je le 88 cm, sicer je povsem normalno razvita in zdrava.
Prijet ponarejalec menic. Trgovca z vinom Kaiserja iz Ptuja, ki je ponarejal men ce in čegar pasiva znašajo 1,200.000 kr*n, so prijeli v Nevv Yorku. Pripeljejo ga v Ptuj.
Telefonska zveza sv. Lucija-Tolmin se s 1. januarjem 1907. preda javnemu prometu. Triminutni pogovor med obema krajema bo stal 20 stot.
Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne 30. novembra t. I ob 8. uri zvečer v dvorani „Zum Weingarten~, Getreid« markt, „umetniško-zabavni večer".
Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi si je na svojem V. občnem zboru dne 14. listop. 1906. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: jur. Lenart Lotrič; predpredsed-nik : jur. Adolf Lenart; tajnik: jur. Rado Jerman ; blagajnik: telin. Viljem Kukec ; knjižničar: tehn. Alfonz Hrovatin : gospodar: tehn. Svetko Martelanc; arhivar: tehn. Vekos-av Lušin; Preglednika : fil. Zvonimir Bernot in tehn. Peter Brelih. ^ Tujci v Opatiji. Od 1. sept. do 21. nov. 1906. je prišlo v Opatijo 6175 oseb. Od 15. do 21. novembra 1906. je priraslo 214 oseb. Dne 21. nevembra 1906. je bilo navzočih 962 oseb.

Razne vesti.
*	Stolnica sv. Pavla v Londonu v nsvar-
norsti. Iz Londona poročajo od 21. t. m.: Že dlje časa se govori, da je stolnica sv. Pavla v nevarnosti, da se zruši ker je vsled mnogih podzemskih železnic zemlja pod stolnico zrahljana. Bojazen se je povečala, ker.se je danes seznalo, da se je južnozapadni zvonik že nagnil proti jugu za 13 palcev. Nameravali so ravno pod zvonikom zgraditi veliki kanal, kar so morali sedaj opustiti.
Cerkev sv. Pavla je največa, najlepša in poleg ^vestminsterske opatije najimenitnejša cerkev londonska, Zgradjena je bila od leta 1675 do 1700. Notranja olepšava je bila dovršena še le leta 1848. Cerkev je zgradjena v podobi križa ter ima kupulo v premeri 33 metrov ter je križem vred visoka 111 metrev. Cerkev ima dva zvonika, v enem je največi zvon Anglije.
*	Geto za Kitajce in Korejce v Vladivo stoku Ruska upravna oblastnija v Vladi-
vostoku je sklenila zgraditi za Kitajce in Korejce, ki bivajo v Vladivostoku, geto ter jim odzeti pra\ leo do svobodnega stanovanja. Kitajski trgovski agent so jo temu sklepu ruskih oblastnij uprl ter rekel, da se bo z Rusi, ki bivajo na Kitajskem, istotako postopalo.
*	100.000 mark za en rokopis. Izak, sin
Abrahama, višega duhovnika židovske samaritanske lobčine je ponudil london-; skemu britanskemu muzeju na prodaj neki ' rokopis. Izak se nahaja v veliki bedi ter . zahteva za rokopis 100.060 mark. Ta ro-j kopis je prepis glasovitoga 4700 let sta rega izvirnega prevoda pentaterlia iz he-j brejskega na samaritanski jezik, ki je bil napravljen pred 1000 leti Rokopis je dolg I okolu 7 metrov v malih poglavjih in pisan j s samaritanskimi čerkami. Rokopis je shranjen v dragoceni škatlji.
*	Ruska polarna ekspedicija. Rusija
deluje mnogo na polju zemljepisja in pri-rodopisja. V zadnjem času se ruska vlada intenzivno bavi s preiskovanjem polarni h pokrajin. Tako so ruske znanstvene ekspedicije več ali manje že preiskale Spic berg, Medvedje otočje, Novajo Zemljo in Novo Sibirijo. Sedaj pripravlja rusko mi-nisterstvo vojne mornarice ekspedicijo v ledeno morje, ki je bila po načrtu A. G. Kilkickega sklenjena že leta 1903. Potrebna denarna sredstva za ekspedicijo preskrbijo carska akademija znanosti, geo-grafično društvo ter ministerstva za uk in vojno mornarico. Ekspedicija bo imela povsem znanstvene svrhe ter se bo bavila z opazovanjem solnčne radijative, polarizacije ozračja, toka oblakov, z opazovanjem elementov zemeljskega magnetizma in električne struje v ledenem morju ter analiziranje kemiške sestave ozračja in morske vode. Ekspedicijo bo vodil podpolkovnik Sergejev. V začetku je bil za to ekspedicijo namenjen admiral Makarov, ki je našel tragično smrt na oklopnjači „Petro-pavlovsk" pred Port Arturjem
*	Beda književnikov na Španskem. — Španski pisatelji se nahajajo v malo za-vidnem stanju; navadni honorarji za romane so na Španskem tako mali, da ni možno razumeti, kako da morajo romanopisci od tega živeti. Dočim je n. pr. v Parizu des^t romanopiscev, ki zaslužijo 11a leto 100 000 in še več frankov, se na Španskem honorira dolge romane s 50 franki, in za romane, ki obsegajo po dva zvezka, dobi pisatelj malo več nad 250 trankov.
*	Igralec Henri Irving in njegova tašča.
»Gaulois« je priobčil zanimivo črtico i/, življenja velikega angleškega igralca Hen-rija Irvinga. Umrla mu je žena, a njen pogreb se imel vršiti v Dublinu. Po običaju se je imel zet peljati na pogreb svoje žene vedno na istem vozu s taščo. Ko so Irvingu rekli, naj sede na voz s taščo, je rekel, da tega nikdar ne stori. Toda nje govi prijatelji so ga nujno prosili, naj to stori, ker bi ljudje sicer rekli, da 111 ljubil svoje pokojne žene. Slednjič se je dal pregovoriti in ko je šel iz sobe, da stopi v koč-jo, je rekel prijateljem : Dobro, jaz storim to radi pokojnice 111 ker vi to hočete, toda vedite, da ste mi pokvarili ves dan.
*	Grozilna pisma papežu. »Daily Ex-press* poroča iz Rima, da so anarhisti poslali papežu grozilna pisma, v katerih mu naznanjajo, da mora nx vsaki način postati žrtev atentata. Sodi se, da nameravajo izvršiti v Vatikanu atentat z bombo, vsled česat so straže pomnožene.

črna gora.
Crna gora zavzema prostor 9080 kvadratnih kilometrov in ima okolu 350.000 prebivalcev ter se deli na pravo Črno goro in na Brda (radi 7 gorskih vrhuncev). Črna gora zavzema zapadni del kneževine, Brda vztočni. Kneževina se deli v nahaje in sicer stan* in nove. Stare so: Rečka (mestice Rieka) ; 2. Crnička ; 3. Lješanska ; 4. Bielopavlići; 5. Katunska; 6. Piperi in 7. Kuci. Nove nahaje so : (irahovska (Grahovo glavni kraj); 9. Moračka-Bovačka (od glavne reke Morače); 10. Banjani; 11. Vasojevići (gornji) in 12. Kolašin in Drob-njak (Drobnjaci).
Največi kraji (mesteca, trgi) so : Pod-gorica 7000 prebivalcev, Niksič 4000, Ucinj (Dulcigno) .5000, Bar (Antivari) na Jadranjskem morju 3000, Rieka 2000, Danilov grad 1000, Kolašič 1000, Spuž 1000, Grahovo 2000, Virbazar 1000 in prestolnica kneževine Cetinje 4000 preb. Crna-gora nima še železnic, izvozna in uvozna trgovina znaša na luto samo okolo 5 mil. kron. Kneževina more za slučaj vojne postaviti na noge do 50.000 mož.
V zgodovini je bila Ćrnagora za časa Rimljanov del Ilirije. Samo na vztočni strani so stalno prebivali ljudje, a ta stran se je zvala Ager Labeatis, kjer je bilo mesto
IDioklea (Duklja), odkoder je bil doma rimski cesar Diokles ali Dioklecijan (Du-kljanin). Za časa selitve narodov se je najprej naselilo hrvatsko pleme, potem pa srbsko, ki je imelo malo kneževino Zento, Zetsko (po reki Zeti, pritoku Morače), kjer je bil prvim znatnijim gospodarjem Vuk, sin velikega župana Stepana Nemanje, Ko so Nemaniči izumrli (1367), odcepila se je Zetska od srbske carevine pod rojakom Nemaničev, Balšom, ki je utemeljil vla-
darsko hišo Bulšičev (1367-1^21). Pozneje je Stepan Jurašević, po imenu Crni, po dolgih bojih utrdil svoje vladarstvo in po njem se je potem dinastija imenovala Ćrnoevičev (1423—1516) dežela pa Črna gora. Z Jurjem Ornoevičem, ki je imel za ženo hčer beneškega doža Marija Mocc-niga, ki je njej za voljo odšel i z Crnogore. Tedaj leta 1*516 je prenehala \ladarska hiša Ćrnoevičev in od tedaj so doleta 1697 vladali razni vladike. Ko je letu 1697 umrl vladika Lev, so izbrali vladarjem vladiko Danila Petroviča iz plemena Xje-guš in od tedaj do danes vlada dinastija iz tega roda ali plemena, najprej kakor vladike od 1697 do 1851, od tega leta naprej pa kakor svetovni knezi. Leta 1860 je nastopil vlado sedanji knez Nikola z naslovom kraljevsko visočanstvo.
Kako se je Ćrnagora razvijala v prosveti vzlic vsemu siromastvu in raznim neprilikam ?
V prosveti ni mogla Ćrnagora do naj-novejega časa napredovati, ker je morala biti vedno pod puško na obrambi pred Turki in Albanci. Na berolinskem kongresu leta 1878 je bila Ćrnagora proglašena neodvisno kneževino in tedaj se je pod sedanjim knezom Nikolo začelo tudi razvijati ter ustanovljati šole. Danes je Ćrnagora ustavna država. Vladika in duhovni vladar Peter Sveti (1782—1830)je uvel neko vrst osnovne šole v cetinjskem samostanu, v katerem je sam bil učiteljem ter je poučeval kandidate za svečeniški stan. Še le leta 1833 je vladika Rade (Peter 1830—1S51), slavni pesnik »Gorskoga vienca. osnoval v Crnigori prvo in pravo osnovno šolo, a poleg" nje tudi si-rotišče, ter so se dijaki v cetinjskem samostanu učili in hranili. Do vlade kneza Danila (1851) je imela Ćrnagora samo eno osnovno šolo, a ta vladika jih je ustanovil osem. No, to so bili samo početki. Sedanji knez Nikola je pričel energično uvajati šolstvo in prosveto ter sodstvo. Leta 1863 je osnoval bogoslovno semenišče na Ceti-nju. Ta šola ni dala Crnigori le dobrih svečenikov, ampak tudi dobrih učiteljev. Leta 1870 je bilo ustanovljenih 30 ljudskih šol.
ANTON SKERL
md'iasik. s-jprlsižen! zvečlonac.
Ctst - Car! > Gol do ni j t v trg n. - Trs t
\ Zastopnik tovarne koles in liiotoioles „Fucli"
Napeljava, in zaloga električnih zvončkov, lju 1*i in prodaja gramofonov, znnofonov in Tonognifov Znlo-ja priprav za to,-iti pivo. L:ista:i mehaniC-ni delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles inotokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON štej. 1731.
8SP" Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodolce in zasebnike sploh so „&ALI OGLAS!'* v „Edinosti4 -.ps

Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite
đilje (sfoi)
v zalogi
BART. BIDOLI - TRST
uliea SS. Martiri štev. 19
Razpošilja se tudi na deželo.
V bc5.-;?cj zalogi phistva !
Ei?ž, Ehrerdrsundj
(prej Joai)
dn NunYH 2'i (jjpitilćjo)
dajft	in ralljcno pohif.ivo po
j kosik rondiJih	v L^isrn. j
V dobroznani prodajalnici jestvin in kolonija!
Patra Pesermel
v ulioi Giulia štev. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor: kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, tnrščno i 11 belo moko, naravno maslo, sveče milo, jetlilno olje prve vrste. — Blago vedno sveže.
Fa SPerlO! urar
TBST - r!. F<.*tc unove Ai. 9 ! priporoča vtiik" izbor ur: Ornata, I Scfisffhause, Lontjlnes, Tsvanc3 itd. kakor tudi zlalc, srebrne in kovinske ure za tjosre. Izbor ur 51 b'nao. Sprejela popravljanje £0 .lizkih cena h
lv
s - - - • - . ■	"
^Iberic ledesehi
TRST
Corsošt.4
III. nad.
=:r ALBERT 8H03GH
Trst ul. Sv. Antona g. Trst.
Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta
Velika zaloga Kožuiioviii in kap u vojake in civiliste
Izvršuje poprave hitro irs za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo provzroČeno jio moljih in po požaru.
I	i";--.
? loj 2
T o v j« 1 m

o? ciH .	>	»i
!l . • - - : • Vfj^ I ~	"• pVIHM j
T
-| siks T«ssj Šiv 52. fi (listo« teSa).
i	ZALOGA:
P>mzzn KOSF.filO (šolsko ?©žlQpjo}. j?
C©-.cf ela K9 rti if&r: »1 s?t• n-1 Kan5iur»no«. rj ? 3projaB2?,jc rs n ko v 1 str del* VjJ! po

r
»acrliii. rc^uicOd _
1 c T7:T iT i . 1 '•>;.
_& _
1O1IC1 t ^


Dunajska prodajalnica slanine =
<;iOlt«jlO HUTTER
se je otvorila v soboto 10. t. m. v ulici della Oaserma 19
Palača Vianello poleg Kinematografa EDISON, Prodaja prekajenega in svežega mesa, vsukc vrste salamov iz Modcne, liobjiijc, \'eron<: in Ogrskih. — Klobase Nenstiklter in Kranjske.
Velika zaloga svežih konserv in
konserv v iškatljah. omake in- sir vsake vrste. Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red in higijena natančna.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROfi
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO S.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Kdor se želi elegantno obleči ^
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
ALL' UNIVERSO
mr Crg Carlo Goldoni št. 1 'ms
kjer najde največo ugodnost v cenah in veiik izber za zimsko dobo