J. E. Bogomil      Spomladi.
«iBy|jpladost in ponilad sta si sestri. Mladost polna ^InVvSK? življenja, pomlad ravnotako. Ali ne zahre-*mc?§*Sr peni mladina ravno spomladi po igrah? Vse živi, pa bi ravno mladina ne živela? Vse se giblje, pa bi se mladina ne gibala? Vsa narava hiti izpod trde zimske odeje vun na pomladno solnce, pa bi se naši otroci oklepali še zim&ke peči?
Pred Koparjevo hišo je dancs vse živo. Ravno je Ivanka na vrsti, da vrže žogo. Komu naj jo da? Vsak bi jo rad. Zato tudi vsevprek kriči: »Meni, meni! Ivanka, meni, no!« Ivanka pa še ugiblje, komu
Stran 54                 ANGELČEK                   Leto 26
bi jo dala. Reziki? Tončku? Mali Betki? Mogoče Francku, ki se tako malomarno drži? Lojzek jo bo dobil, lenuh nepozljivi; Ivanka že ve, zakaj, Zato, da jo bo še enkrat metala.
Pa bo šlo spet ad kraja, pa ne tako kakor prvič. To bi bilo predolgočasno. 0, drugič bo šlo vse drugače.
»Rezika!«                                                         J
Rezika se zgane, nastavi ročice, a zastonj,        I
»Francek! Lojzek!«                                            I
Vse zastonj, nobeden je ne dobi.                         ™
»Tonček!« zavpije Ivanka, vrže jo pa proti Re-ziki, ki niti ne pričakuje več, da jo dobi. To ti }e premetenka, ta Ivanka, kaj?
Zopet jo meče Ivanka, ker nihčc ni žoge ujel. Seveda spet drugače, sicer bi vsak vedel, kdaj mu prileti žoga v naročje. »Francek!«
Naenkrat zavpije Ivanka in vrže obenem žogo proti Francku, ki se seveda kaj takega ni nadejal. Pa je res križ dobiti žogo od Ivanke!
Zopet jo bo Ivanka metala. Lahko bi še na-gajala, če bi hotela, pa ne mara.
<        Betki gre že na jok. Zakaj ji vendar Ivanka ne
da žoge? No, pa naj jo ima!
Betka še ne zna te igre, ima pa pri sebi dobro učiteljico Marico. To bo zopet žuborenja in cvrčanja in vpitja, preden bo kdo žogo ujel. Marica pa zna to umetnost, umetnost metanja in nagajanja, še bolj kot Ivanka. Če vidi, da so vsi pripravljeni, nalašč vrže žogo proti Rezikini punčki, ki leži med igro zraven otrok in čaka, kedaj bo ona dobila žogo. Ta jo pa prav gotovo nikoli ne bo ujela.
Tu je pa že malo goljufi}e zraven, kajne? Zato je pa tudi vpitje takrat toliko večje, ko se užaljena igrajoča mladina čtiti prevarano. Zato pa pride ta-krat ponavadi Rezika na vrsto, in prepir je porav-nan, ker vsak ve, da bo sedaj prav lahko prišel na vrsto. Rczika namreč še ne zna te umetnosti tako kakor Ivanka in Marica,
Leto 26                    ANGELČEK                  Stran 55     ^M
Tudi Tonček igra pošteno; bolj navihana sta pa           1
Francck in Lojzek. Včasih morajo poseči vmes celo           I
ata in mama.                                                                    I
Ko je igra končana, je pa konec tudi vsakega           I
nagajanja in prepira. Pozabljena je sleherna krivica:           1
vse je odpuščeno in poravnano,                                     ^^H