f 93» Št, 5. fefo. Poštnina pavšaHrana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v Četrtek 24. avgusta 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno ISO D. inozemstvo: ffi«3eeno 20 a Letno 240 D. «n°stolpna mm vrsta za ■®w*t 50 para, večkrat popust JUGOSLAVIJA Uredništvo: Wolfova ulica 1/L Telefon 39» Uprava : Marijin trg S. Telefoa 4* Rokopisi se n« vračajo Vpriaanjem je priložit mmak za odgovor. Rudarska stavka v Slovenili. Sadarji sprejeli vladni predlog ^i-jubljana, 23. avgusta. (Izv.) Danes ^Polane so narodni nosianci Brandner, dr. ia iokan kot pooblaščenci strokov-organizacij trboveljskih radarjev jjosre-.*** Pokrajinskem namestniku g, Iv. j-J”81*® v zadevi redarske stavke, Sporo-so mu, da so rudarji pripravljeni stopi' v Pogajanja na bazi eksistenčnega minl-®na, kakor ga je pri zadnjih pogajanjih rb prem. družbo predložila vladna kotni* kot posredovalni predlog. G. pokrajin-namestnik je Izjavil, da se bo zavzel cia 7®®» Pristane na to ter se čimprej uve-Pogajanja. RUDARSKE MEZDE, _ Celokupna jugoslovanska javnost je stavki rudarskih delavcev tako gio* Oko zainteresirana, da je neobhodrro ^trebno. da se jo točno informira, da J^Tiore mirno in trezno presojati to Jezdno gibanje. Potrebno je to tudi skuša »Jutro*, glasilo bančnega *®vnatelia Praprotnika, profektorja in mecena mladodemokratov, ki je glavni ®*ci5onar Trboveljske družbe, varati ftvBo mnenje. Iz celokupnega mezdne- ga gibanja ne govori niti politična špekulacija, temveč edino trdi in kruti Žlad delavcev. Da svoje trditve tudi utemeljimo navajamo sledečo tabelo, sestavljeno na podlagi plačilnih listin rudarskega delavca: Kategorija a) dnine za šiht 52, os. doki. 27, nab, prispevek 6.94 skupaj 85.94 kron; b) 45, 27, 6.94, skupaj 78.94 kron; c) 37, 27, 6.94, skupaj 70.94 K; d) 28, 27, 6.94, skupaj 61.94 kron. To so faktične mezde za osemurni delavnik, razvrščene po štirih kategorijah. Ker pa delavec dela komaj mesečno 24 dni znaša njegova faktična dnina na en kaienderski dan: _ Kategorija a) dnevni zaslužek 68.75, tedn. zasl. 471.25, mesečni zaslužek 2062.56 kron b) 63.15, 442.05, mesečni zaslužek 1894.56 kron; c) 56.75, 97.25, mes. zaslužek 1702.56 K; d) 49.55, 46.85, mesečni zaslužek 1486.56 kron. javnost naj sama presodi ali je v stanju na podlagi teh plač živeti rudar z svojo družino. Zemljoradniška slabe Beograd, 23. avgusta. (Izv.) i-Trtbuna« "^IJa; Predsednik zemljoraarilškega kluba je v spremstvu nekaterih svojih strankarskih somišljenikov včeraj posetil mini-fks notranjih poslov Kpsta Timotijeviča ® mu izročil spomenico zemljoradniškega s prošnjo za podporo radi slabe Je- intervencija radi letine. tiae. Zemijoradniki zahtevajo, da vlada nabavi dovoli živil za gospodarske zadrnse ali slične konzumne organizacije. Dalje zahtevajo. da se vlada pobriga za potrtima prometna sredstva za prevoz živil v sotrve kraje. Zadnji rešilni poizkusi Avstrije. začasni izhod avstrije: lastni gospodarski ukrepi in PODPORE SOSEDOV. Madžarska popolnoma pripravljena na-daljnega razvoja stvari. Sicer je pa madžarska vlada zaprosila od avstrijske Vlade pojasnila o namenu potovanja, kakor hitro je izvedela o njem. Minister je Še dostavil, da se nahaja Madžarska radi agresivnosti nasledstvenih držav pred težkimi izkušnjami. Madžarska mora biti v teh težkih časih na straži, da bo mogla ob svojem času najti pravega izhoda. Kakor poroča »Pesti Naplo«, je zunanji minister izjavil, da veruje, da bo Italija pripravljena nuditi Avstriji zaprošeno pomoč, DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA DUNAJU. Dunaj, 23. avgusta. (Izv.) Danes je korakalo okrog 2500 brezposelnih pod vodstvom rediteljev od posameznih posredovalnic za delo pred parlament, kjer se je vršila od socjjalno-demokra-litičnega strankinega vodstva sklicana izredna konferenca v svrho posvetovanja o gospodarskem in političnem položaju. Brezposelni, ki so bili precej razburjeni radi neizpolnitve nekaterih zahtev, kakor tudi radi napačnih vesti o atentatu na posanca dr, Adlerja, kakor tudi radi1 vesti, da je bila omenjena konferenca prekinjena, 30 poskusih vdreti v parlament Pri tem poizkusu je prišlo do spopadov s policijo, ki je rabila orožje. Na obeh straneh je nekaj ranjencev. Demonstranti so deloma demolirali ograjo in dvignili iz okvirnega zidu nekaj kamenitih plošč. Posamezniki so tudi obmetavali policijo s kamenjem. Ob 13.15 se je posrečilo razgnati demonstrante, ki so se potem po večini podali zopet pred posredovalnice za delo. Ob 15. uri je vladal zopet min Berlin, 23. avgusta. (Izv.) Avstrijski *vezni kancelar dr. Seipel in v njego-Ve*n spremstvu se nahajajoči finančni filister Segur sta po končanem obisku državni vladi zapustila danes Ber-«n. Razgovori so dovedli do popolnega klasja o tem, da mora Avstrija do Reditve kreditnega vprašanja iskati ®hoda iz sedanjih težkoč v gospodar-*kih merah, pri čemer je seveda naveza na podporo sosedov, V zvezi s ton se je premotrivala vrsta posameznih vprašanj. Ob tej priliki se je poka-pripravljenost Nemčije, da v JJvirju lastne zmožnosti pomaga brat-•Kfcmu narodu. SESTANEK ITAL ZUNANJEGA MINI-Z AVSTRIJSKIM KANCLERJEM. Berlin, 23. avgusta, (izv.) Italijanski raster zunanjih poslov Schanzer je po-7®* italijanskega poslaništva v Berlinu. po-avstrijskega zveznega kancelarja dr. ®®»Pla na sestanek, ki naj se vrši v petek, 25. t a t Veroni Avstrijski zvsznl **®eeiar dr. Seipel in finančni minister Se-odpotujeta vzpričo tega povabila danes ^Berlina direktno v Verono, tako da se ^rneta na Dunaja kakor je pričakovati v nedeljo. Madžarska m avstrijska kriza. Budimpešta, 23. avgusta- (izv,) V r^ajšnji seji odbora za zunanje posle erpeliralo več poslancev zunanje-ministra o potovanju zveznega kan-®terja dr. Speipela. Odgovor ministra r^°r tudi debata o tem odgovoru je objavljena za zaupno. Kljub temu Ponašajo danes razni listi podrobnosti Po »Az Ujsagu« je izjavil mini-zunanjih poslov grof Banffy v od-°n’ na eno iz interpelacij, da čaka Hadiarski strah pred posvetovanjem v Praši. Budimpešta, 22_ avgusta. (Izv.) Na-Bel5^Vaua konferenca v Pragi je jako w*"]etno dimila oficijelne madžarske k Madžarska se boji, da bi fe ma-fcstai ai^a Po^taoma ne odrezala od e £vTope. Madžarsko časopisje Mata antanta ni proti Madžarski. t*J?eogr,ad’ Qvgasta (Izv.) V čašo da T,nw^e antante ie Wlo ugotovljeno, male antante nima ofenziv-« namenov proti Madžarski. Države a« antante, ki meje na Madžarsko žaT-X,Pnzadevaie voditi naPram IViad-čim vzdržnejšo politiko. Ker pa vlada aii ne more ali n°če _ aiti lojalne politike napram svojim sedom se mora mala antanta ozirati sriigih sredstva. Umljivo je tedaj* POGAJANJA Z ITALIJO PRICNO 1. SEPTEMBRA Reka, 23. avgusta. (Izv.) Vse vesti o prelomu pogajanj z Italijo so pretirane. V Opatiji se vrše priprave za sprejem jugoslovanskih in Italijanskih delegatov, ki se nemara sestanejo L septembra. Iz dobro pončenlh virov se doznava, da je Italija že Imenovala svoje delegate. Predsednik italijanske delegacije bo Salandra, Njegovo Imenovanje za predsednika delegacije se smatra za koncesijo fašistov, ki bodo za to opustili svojo kampanjo proti dogovora v St. MargerifL POSESTNIKI MLINOV PROTI POBIJANJU DRAGINJE. Beograd, 23. avgusta. »Tribuna« poroča: Sporazum med vlado in zastopniki posestnikov mlinov se na podlagi predlogov, katere so stavili zastopniki mlinov, ni dal doseči. Odbor za pobijanje draginje, ni mogel sprejeti nobenega predloga, kar so Tih predložili vladi zastopniki mlinske industrije. Radi tega je izdelala vlada včeraj gotove sklepe glede izvoza živil Iz države. Ministrski odbor za pobijanje draginje dva do tri dni ne bo posloval, ker sta odsotna dva člana omenjenega odbora, in sicer minister za socialno politiko ar. Žerjav ter minister za poljedelstvo in vode Pucelj. Na eni prihodnjih sej se bo razpravljalo o nabavi živa za pasivna ozemlja. BEOGRAJSKA OBČINA SE PRESKRBUJE Z ŽIVILI IN KURIVOM. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Te dni odpotujeta dva člana beograjskega občlnsk«-ga sveta v Vojvodino, da nabavita pogrebnih živil. Beograjska občina je začela resno delati na to, da preskrbi beograjsko prebivalstvo za zimo z živili in kurivom., PRISTOJNOST ODDELKA ZA IZVEDBO MEDNARODNIH POGODB. Beograd 23. avgusta. (Izv.) Glasom zakona preide od danes dalje oddelek za izvedbo mednarodnih pogodb iz kompetence ministrskega predsedni-štva v resort ministrstva zunanjih poslov. AGRARNA RAZSODIŠČA V DALMACIJI. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je Imel ministrski svet svojo sejo, tia kateri so reševali tekoče posle posameznih resortov. Podpisane so bile nekatere naredbe ministrstva za trgovino, ministrstva za pravosodje in ministrstva za pošto in brzojav. Nato se je bavila seja z agrarnimi razsodišči v Dalmaciji. FRED NOVIMI DRŽAVNIMI VOLITVAMI V BOLGARIJI Beograd, 23. avgusta. (Izv.) »Politika« javlja iz Sofije: Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je sklenil, da takoj po svojem povratku iz Ženeve, to je kopcem septembra, razpusti sobranje in razpiše nove volitve, ker upa, da najde v novem parlamentu zanesljivejše ljudi, kakor jih je imel do-sedaj. Sedaj ne zaupa dosti parlamentarcem svoj, stranke ter tudi ministrom samim, radi katerih je že več kot dva meseca odsoten iz Sofije. SEJA ZVEZE NARODOV 30. AVG, Pariz, 23. avgusta. (Izv.) »Matin« javlja iz Genove: Svet Zveze narodov bo otvorll svojo prihodnjo sezijo dne 30. avgusta. Zasedanje bo trajalo tri do štiri dni. Na dnevnem redu je med drugim uprava bivših nemških kolonij v jugozapadni Afriki in v tihem Oceanu in vprašanje meja med Avstrijo, Jugoslavijo In Madžarsko. napada zlasti Avstrijo radi potovanja, avstrijskih državnih funkcijonarjsv v češkoslovaško republiko. Časopisje obširno komentira pogodbo med Češkoslovaško in Romunijo, ki se bo na pogajanjih v Pragi še okrepila. razburjenje Madžarov radi praške konference. PAŠIČEV PRIHOD V MARIJANSKE LAZNL Marijanske Lažni, 23. avgusta. (Izv.) Včeraj opoldan je prispel semkaj jugoslovanski ministrski prdesednlk Pašič s približno dvajset oseb broječim uradniškim štabom. Borzna poročila. ZOPET INTERVENCIJA NARODNE BANKE NA BORZI. Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Danes je Narodna banka na borzi zopet intervenirala. Srednji zaključki so: Bukarešta 64, London 373, Berlin 7, New York 83.50, Curib 1585, Praga 270, Pariz 660, Solun 190, Budimpešta 5.40, Dunaj 0.10, Milan 375.50. Berlin, 23. avgusta. Dunaj 1.68, Budimpešta 84.89, Milan 64663)0, Praga 5068 05, Pariz 10435.65, London 6364.90, Newyork 1438.20, Curlh 27565.50. Dunaj, 23. avgusta. Devize: Zagreb 225.85—226.15, Beograd 903.40—904.60, Berlin 5.9.85—60.15, Budimpešta 47.96-48 0^ London 358.000-358.200, Milan 3582.r0— 3585.50, Nevrrork 799.65—800.15, Pariz OJS* —6340, Praga 2599—2601, Sofija 459.0')-- 460.50, Curih 15243—15257. Valute: ameriški dolar 795.90—796.90, bolgarski levi 429 —431, nemške marke 60—60.50, angleški fuuti 357.450—357.750, francoski franki 8280—8290, italijanske lire 354S—3557, dinarji 898—900, romunski leji 661-50—'562.50, švicarski tranki 15290—15210, čeikosV,vaške krone 2590.50—2593.50, madžarske kxv-te! 43.19—l&SL Resnica o nacionalizaciji TrMjske premogoteopne dražbe Škandalozno ozadje nastopa družbe proti delavstvu. Minister za isocfajgft politiko — član kapitalističnega sindikata. V sedanjem mezdnem boju v Trbovljah stoji vse slovensko časopisje in i njim tudi ogromna večina slovenske javnosti na strani izrabljenega, obup* nega delavstva. Izjemo dela ie *Jutro% glasilo ministra za socialno (čitaj? protisocialno) politiko„ Temu se ne smemo čuditi. Kdor pozna nežne vezi, ki vežejo >Jutro« na g. Praprotnika, »ženialnega nacionalizatorja« Trboveljske družbe in veledušnega podpiratelja »gospodarskih, kulturnih in političnih« stremljenj mladinskih državotvorcev, ta gotovo ni pričakoval ničesar druzega. Vendar je tudi najbolj poučene kroge osupnil cinizem, s katerim branijo »J utr ovci* interese svojega vsegamogočnega branitelja in hranitelja. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Zagreba, bo takoj za vsakogar jasno* zakaj zvišuje Trboveljska družba neprestano cene premogu; zakaj noče izboljšati žalostnega položaja svojih delavcev in zakaj glasilo ministra za socidim politiko to brani in opravičuje. Informacije so tako zanimive in značilne za mladinske državotvorce tn njihove pokrovitelje, da je le škoda, da niso bile prej objavljene. Upamo pa, da: pridejo še pravočasno, da odprejo beograjski vladi oči in jo poučijo, kaj se prt nas proglaša za nacionalizacijo in kako se dela socialna politika, O nacionalizaciji Trboveljske družbe se je govorilo že leta 1920. izvršil jv to prvo nacionalizacijo, kakor sedaj drugo, »ženinim jugoslovanski finančnik• Praprotnik, takrat še vsegarnogočen ravnatelj Jadranske banke. Ta nacionalizacija se je izvršila koncem leta 1920 na ta način, da je dunajska »Ldnderbank« od 240.000 delnic Trboveljske družbe (po nominale 200 K, to je 4SJJ00M0 K družbene glavnice) položila pri danajski podružnici Jadranske banke 30.000 delnic. Od celokupne družbine glavnice je imel torej le osmi del preiti v jugoslovansko last in to naj bi predstavljalo nacionalizacijo. V resnici pa niti ta osmina ni ostala v jugoslovanskih rokah. . ,/f Državotvorni nacionalizatorji so namreč od teh 30.000 delnic še v začetka leta 1921, torej en mesec po »nacionalizaciji«„ razprodali, večinoma s posredovanjem pokojnega Bele Max, mogočnega predsednika Trboveljske družbe, na, Dunaju nič manj nego 21250 delnic. Od ostalih 9750 delnic je prevzel 1200 delnic juiius Bellak, upravitelj Trboveljske družbe, 1000 delnic njegov sin Feiix tn} 5200 delnic Trboveljska družba sama, ne ve se, za čegav račun, ker družba ne kupuje'lastnih delnic. z v ■ 'H Od vseh 30.000 *•jugoslovanskih« delnic je ostalo torej v res jugoslovanskih rokah le 2350 delnic. To so skoraj izključno le mali delničarji po 25 in 50 delnic, kateri niso bili posvečeni v tajnosti famozne nacionalizacije in ki se jih ni pustilo participirati na doseženem dobičku. Gospodje namreč, ki so izvršili ta, prvo »nacionalizacijo«, so pri prodaji »jugoslovanskih« delnic vsled razlike med nabavno in prodajno ceno »zaradili« približno 9,000.000 K. Seveda ni ta dobiček šel v blagajne Jadr. banke, temveč v žepe ženialnih nacionalizatorjev, Ta sijajni uspeh državotvornega nacionaliziranja je vzbudil apetit na še večjo »zarado«. Trboveljska družba se je morala še enkrat nacionalizirati, kar se je zgodilo na sledeči način. Družba je morala povišati svojo glavnico od 48,000.000 K na 100,000.000 K„ torej za 52,000.000 K, kar odgovarja 260.000 delnicam po nom. vrednosti 200 K, Starim delničarjem se je priznala opcijska pravica na eno novo delnico za tri stare, torej na 80.000 novih delnic. Ostalih 180.000 je prevzela Praprotnikova »Slovenska banka« v Zagrebu. Tako se je vsaj glasilo oficielno obvestilo, m podlagi katerega je mladinsko časopisje proslavljalo to »nacionalizacijo* kot, čin neprecenljive važnosti za jugoslovansko narodm gospodarstvo. Da je že po teh oficielnih navedbah vsa »nacionalizacija% prav navaden bluit, pokazuje priprost račun, V tujih rokah je bilo starih delnic 237.650 kosov, h katerim je vsled opcija, prišio 79.217 novih, tako da je v tuji posesti 316.867 delnic. V jugoslovanskih rokah pa je starih delnic 2350; vsled opcije na te delnice 783 novih in onih 180.000 za *Slovensko banko«, vkup torej 183.133„ Četudi bi torej *Jutrovi< svoječasni slavospevi odgovarjali resnici, bile bi, tri petine družbine glavnice v tujih in le dve petini v jugoslovanskih rokah V resnici pa je stvar še mnogo hujša„ Od omenjenih 180MO novih delnic }e ostala v rokah skupine okolu »Slovenske banke« ie polovica i. j. 90.000 kosov.« Druga polovica pa je bila prepuščena danajski finančni skupini v zahvalo za »nacionalizacijok. Po vzoru prve nacionalizacije, tudi pri drugi ne razpolaga z onimi 90.000 »jugoslovanskimi« novimi delnicami banka, ki je baje »nacionalizacijo« izvršila. Temveč neki sindikat. Značilno je, da so člani majoritetnega sindikata delničarjev »Slovenske banke« naši start znanci Praprotnik, dr. fiavčnik, dr. Bre • zigar, dr. Lipold, Anton Kristan in — dulcis in fundo — minister za socialne Politiko dr. Žerjav. ? To pomen ja v navadnem govoru, da se je pod imenom »nacionalizacije* izdalo 260.000 novih delnic po subskripcijskem tečaju 350 K za delnico in da sta dunajska in jugoslovanska skupina pri tem, ker znaša resnična vrednost teh delnic približno 1000 K za delnico, »zaradili« neznatno svotico približno I60j000.000 K, oziroma jugoslovanska skupina sama okroglo 60,000.000 K. Ker je že pri prvi »nacionalizaciji« bilo dobička približno 9,000.000 K, znašu celokupna »zarada« okroglo I70fi00.000 K, ki padejo na breme Trboveljske družbe. Razume se namreč samo po sebi, da se morajo dohodki Trboveljske družbe tako povišati, da se bo obrestovala, in sicer mastno, ne samo povišana glavnica, temveč tudi navedena »zaradac 170JJOOMOO K, ki naj se v čim krajšem roku tudi amortizira. Po teh informacijah se vidi, da je družba slej ko prej ostala po ogromni večini v tujih rokah, da so pa pri tem tuji in domači špekulanti »zaradili* ogromne svote, ki jih bodo morali obrestovati in amortizirati jugoslovanski konzumenti s povišanimi cenami za premog, delavci pa z lakotnimi mezdami. Naša javnost, kadar prečita imena članov *jugoslovanskega* sindikata, pa bo takoj razumela, zakaj brani »Jutro*. Interese Trboveljske družbe. Tudi bo razumela, zakaj zahteva družba neprestano zvišanje cen za premog in zakaj .s# brani proti neobhodnemu zvišanju delavskih mezd, Obenem pa bo morala vlada odgovoriti na vprašanje, ali smatra take spekulacije res kot nacionalizacijo, koristno za naše narodno gospodarstvo in aii je res pripraven posredovalec med kapitalom in delavstvom minister, ki ie član sindikata banke, ki provaia take overadiA, Naše razmerje do Madžarske in ! Bolgarije. V Ženevi se bo nadalje razpravljalo tudi vprašanje sprejema Madžarske v Zvezo narodov. Svoje stališče v tem vprašanju bo mala antanta precizirala na sestanku v Pragi Kar se tiče politike Jugoslavije je dejal dr. Ninčič, da se usmerja v pravcu dobrega jugoslovansko-ma-džarskega sosedstva. Krivda, da ne zaznamujemo v tem oziru zadostnih uspehov, leži na madžarski strani. Madžarska inteligenca se še vedno ni otresla imperijalističnih sanj, uradniki in oficirji ustanavljajo tajne organizacije zoper našo državo, na meji imamo trajne konflikte. Nadejati pa se je, da se bodo madžarski oficijelni krogi iztreznili ter da se ustvarijo možnosti vzpostavitve dobrega sosedstva. Lojalno sosedstvo si želimo tudi z Bolgarijo. Ta je sicer naše poslednje predloge glede sporazuma v zadevi makedonskih četašev odklonila. Mi smo predlagali, da Bolgarija odstrani obmejno uredništvo, ki je podpiralo akcijo četašev ter da razpusti nekatera bolgarska »dobrodelna« društva. Taka odklonitev ni znak dobre volje na bolgarski strani. Naša vlada bo vendarle poizkusila rešiti z Bolgarijo vprašanje četašev čimprej po srednji poti. Nelojalni nastop bolgarske vlade proti nam je povzročil da se nas je Grška oklenila tesneje. Ta zveza se bo vsekakor utrdila. Za varano našili oMkov. Vedno bolj se množe pritožbe, da se razna obrtniška dela tudi od različnih javnih oblasti in društev oddajajo brez vsakega razpisa kar pod roko gotovim privilegiranim veleobrtni-kom tuje narodnosti. Tako na primer je postopal in še postopa mestni magistrat, tako postopajo tudi razna druga velenarodna društva, katerih za enkrat še ne imenu jemo. Kljub temu, da je nakazovanje dela od strani raznih javnih korporacij nedvomno nepravilno, bi stvari ne spravljali v javnost, če bi pri tem ne bili oškodovani obrtniki naše narodnosti in s tem naša narodna stvar kot taka, privilegirani pa tujci — Nemci, ki so si že itak pod protekcijo Avstrije napravili dovolj premoženja. Za danes se omejimo samo na en slučaj. V Ljubljani živi in dela neki Teodor Kom, ki je pred, posebno pa med vojno s pomočjo vojaških oblasti zaslužil težke stotisočake. Bil je celo vojno oproščen vojaške službe, ravno-tako tudi njegovi uslužbenci, medtem ko so morali naši domači obrtniki v vojaško suknjo. Ta mož si je sedaj Z bajoneti preti!©! Včerajšnje »Jutro« nasvetuje, da je potrebno zadostiti lačnim želodcem ru« menda stavil nalogo, da popolnom uniči naše domače obrtnike in naše javne korporacije mu pri izpolnitvi re naloge pomagajo na vse mogoče načine. Vsako večje delo dobi on. dasa je njegovo delo kvalitativno slabše od dela naših domačih obrtnikov. To kale že kritje glasbenega paviljona v Zvezdi, ki mu Je bilo dano v delo od mestnega magistrata brez natečaja kar pod roko. On je dobil tudi vsa dela na razstavnih poslopjih ljubljanskega velesejma, na sokolskem zletišču, na veseličnem prostoru itd. itd. Domačim obrtnikom pa pade v naročje le tu pa tam kaka »flikarija«. Pri vsem tem pa omenjenemu gospodu Kornu to še ne zadostuje in vsako mezdno gibanje porabi v to, da bi kolikor mogoče ote-škočil, če že ne popolnoma onemogočil konkurenco s strani domačih obrtnikov. V podrobnosti se danes ne bomo spuščali, naj zadostuje za danes samo to. Vse naše javne oblasti, korporacije in društva prosimo, da se pri oddajanju obrtniških del predvsem ozirajo na naše domače obrtnike slovenske narodnosti. darjev, je bil na dotičnern sestanku navzoč edino v informativne svrhe, da izve, pod kakimi pogoji je delavstvo pripravljeno stopiti zopet v delo, da bi Vprašanje stanarine je za enkr®* rešeno z uzakonjenjem uredbe o pr®' vedbi osobja na dinarske plače, v pro račun je za izplačilo zaostalih zneskom vnesenih 3 in pol milijona dinarje*-Stanarino bodo izplačali od onega časa dalje, ko je bil zakon objavljen * službenih novicah. Za nazaj do ko so jo protizakonito ukinili U. ’• 1921), pa bo Z. J. Z. nastopila pravno pot. brž ko dobimo upravno sodišče. Zaključil je z željo, naj bi uvide« vsi železničarji, da je odvisna uspešna rešitev gmotnih zadev in uveljavljenj® že davno potrebne edinstvene službene pragmatike za železničarje od sporazumnega dela vseh železničarjev n« glede na njih organizacijo in na njih politično pripadnost. Pozival je železni-čarje in vse javne nameščence, naj bi v krušnem vprašanju videli že vendaf enkrat potrebo skupnega nastopa. Oglasilo se je še več govornikov, od katerih sta zlasti g. Mohorko iz Maribora in g. Juh iz Zagorja rotila železničarje na skupno dela Nastopili so pa žal tudi nekateri de-magogi, ki jih ni nič sram, slepomišiti s praznim besedičenjem, ki pa so morali spričo razpoloženja v dvorani 9 I svojimi demagoškirai frazami kmalu j utihniti. Predsednik Z. J. 2. g. Korošec je ■ zaključil sijajno obiskan shod s pozivom, naj bi vsi železničarji, ko bodo poklicani, s treznim in samozavestnim delom nastopili v skupni fronti ZU skupne železničarske koristi. PoE!fišn@ vesti. Sporazum z Italijo. Z Italijo obstojajo še nekatera nerešena vprašanja, v prvi vrsti zadeva imenovanja učiteljev ria Italijanskih manjšinjskih šolah v Dalmaciji. Ko odstranimo to diferenco, bo postal sporazum z Italijo definitiven. Sporazumu bo sam od sebe Sledil podpis. Dr. Niničič je nadalje sporočil zastopnikom časopisja, da mu je italijanski odpravnik poslov v Beogradu dostavil sledečo izjavo ministra Schanzerja: Italija želi ostati v zelo tesnem stiku z državami male antante, csobito z Jugoslavijo in to tudi v slučaju, če je potreba storiti gotove ukrepe ali izvršiti kako politično akcijo, diktirano radi dogodkov, da se tako izognemo vsem komplikacijam, ki bi ogrožale mir v Srednji Evropi. To izjavo smatra dr. Niničič za dokaz, da v vprašanjih mednarodne politike niso med nami in Italijani razdvojena mišljenja in da je treba dobre volje, da se odno-šaji med obema sosednima državama urede na način prijateljskega sosedstva. Glede konsorcija, ki naj upravlja baroško luko pa je dr. Ninčič kategorično potrdil, da je naša vlada odbila vse kompromisne predloge glede upravnega konsorcija luke Baroša. Na koncu je omenil zboljšanje odnošajev z Albanijo, ki v poslednjem času kaže dobro voljo, živeti z nami v mirnem sosedstvu. Glede Vatikana pa stojimo pred sklepom ugodnega konkordata. To je v glavnem sporočilo, ki ga je zapustil naš zunanji minister naši javnosti, predno je odpotoval na sestanke v Prago in Marijanske Lažni. Želimo, da bi tem besedam sledila uspešna dejanja. Njegova glavna naloga naj bo, doseči za jugoslovansko državo na mednarodnem polju tisto odvažnost, ki pritiče njeni gospodarski, vojaški in politični moči. j žave. »Jutro« tukaj kakor po navadi za-j menjuje svoj žep z državo. Šest mesecev so skušali delavski zastopniki z največjo potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo doseči sporazum mirnim potom, toda šest mesecev niso mogli pri svoii najboljši volji spraviti stvari v tir. Dolžnost vlade je sedaj, da ona zgrabi stvar v svoje roke in ugodi delavskim zahtevam in na ta način pokaže,, da je ona na strani delavstva. Potem ne bo imelo delavstvo absolutno nobenega razloga, da bi 'bilo proti državi. »Jutro« pa ravno s svojim izzivanjem hujska, da bi postalo delavstvo anarhistično. Ali ni to zločin nad državo, ki ga uganjajo ti državotvorni elementi? „3utru" v odgovor. Včerajšnje »Jutro« pravi, da bi rudarji radi šli na dela ako bi jih ne teroriziral poslanec Brandner. Logična posledica takega pisanja je, da je treba pridobiti posL Brandnerja, pa bo konec stavke v trboveljskih revirjih. Poročilo o sestanku v Trbovljah v včerajšnjem »Jutru« bi bilo vsekakor bolj točno, ako bi mož, ki ga je »Jutro« poslalo na dotični sestanek pod firmo Samostojne delavske Unije mogel prisostvovati sestanku. Toda ta odposlanec je bil tako nespreten, da se ob svojem prihodu ni niti javil niti predstavil, kakor se spodobi v olikani družbi, s čimer bi vsaj nekoliko ublažil vtis, da je poslan od glasila trb. prem. družbe kot špijon. Hotel se je kar tako neopaženo vriniti. Delavci so tega čednega moža takoj spoznali in odslovili, torej tudi ni mogel ničesar resničnega poročati. O tej stvari pa imamo že mi točnejše poročilo. PosL Brandner, od strani delavskih organizacij naprošen, da posreduje v mezdnem sporu trboveljskih ru- z.am ogel sporazumno z ostalimi gg. poslano’ podvzeti potrebne korake, da se stavka čimprej dovrši. Kdor pa 3e danes upa trditi, da so redarji za to, da gredo tebi nič meni nič na delo in da jih od tega kdorkoli zadržuje, ta ne samo nima nobenega pojma o dejanskem stanju v trboveljskih revirjih, nego je — da rabimo besede dr Kukovca — celi predpotopni norec Javen shod ieležfiščasiev. I j Zveza jugoslovanskih železničarjev j 1e sklicala 22. t. m. v Mestnem domu v ; Ljubljani javen železničarski shod, na katerem je poročal burno pozdravljen od številno zbranih železničarjev narodni poslanec g. Ivan Deržič, ki se kot železničar z vsemi močmi bori za j pravice železničarjev, o sedanj, stanju j železničarskih zahtev v ministrstvu saobračaja, vladi in narodni skupščini. Orisal je težke boje, ki jih je vodil z ministrstvom financ, ki se opira vedno le na izgovor, da nima denarja. Obrazložil je nerazumevanje vlade za potrebe železničarjev in njih opravičene zahteve in povedal, da pri zlosluli redukciji uradništva, pomočnik ministrstva saobračajh in posamezni referenti sploh niso vedeli ne koliko je vseh žel. uslužbencev in še manj seveda, koliko je od teh nastavljencev in koliko delavcev. Konstatiral je, da je forsiral redukcijo le minister financ, ki je hotel s tem omogočiti kritje in zmanjšati izdatke. Povedal je, da je predlagal minister financ v rešitev vprašanja znanih 5 dinarjev neposrednjega davka, naj ostane ta meja za one, ki služijo manj kpt 5 let, še v veljavi; za one, ki služijo nad 5 let, pa naj bi se postavila meja za prejemanje rodbinskih doklad 30 dinarjev neposrednega davka. Poročal je o nabavi obleke in pozival železničarske organizacije naj for-sirajo rešitev tega vprašanja pri direkcijah. ,»3ytr©Yi“ citati. Včerajšnje »Jutro« citira londonski »Times«, o katerem pravi, da Je znani parižki list. To kaže, da dotičnik, ki je prinesel v uredništvo »Jutra« omenjeni citat, »Timesa« sploh v rokah ni imel temveč da je vest pobral po kakem dragem časopisu, če se hudo ne motimo po pražkem narodno-socialistič-nem glasilu »Češke Slovo«. In še pri tem namenoma potvarja citat. Dotični odstavek namreč glasi: »V srednji Evropi ni modrejšega in bolj umirjenega državnika, kakor je prezident Masarvk, katerega skupno delo z dr. Benešem je že večkrat dokazalo, kaj zmorejo za stvar vneti i ljudje v službi svojega naroda in svojih zaveznikov. Kralj Aleksander deli z njimi zrelo sktišenost in obzorje, katerega ne vežejo meje njegovega kraljestva in čeprav so nagnjenja njegovega ministrskega predsednika Pašiča preje balkanske, kakor pa evropske vrste, se bodo težko uveljavile v Marijanskih Lažnih tako, kot so se^ce-1 javile v slabo uspelih poskusih UEi-čeve administracije v provincah ujedi-njene Srbije.« Da je uredništvo »Jutra« kompliment Pašiču izpustilo, to mu ne zamerimo, da pa ne loči londonskega »Timesa« od pariškega »Tempsa«, je pa že malo huda. Morda bo zalege) pouk neukih ljudi. Gospodarstvo Triumfalni obhod projektirane železnice Kočevje — Vrbovško. Zadnjo soboto in nedeljo Je prebivalstvo ob projektovanl sedaj zagotovljeni novi železniški progi od Kočevja do Kolpe dalo duška svojemu veselju in globoki hvaležnosti do tfc stih, ki so progo priborili. M niji liter o n. položaji Pred svojim odhodom v Prago ta. Marijanske Lažni je naš zunanji minister dr. Ninčič povabil k sebi zastopnike celokupnega našega tiska ter jim podal obče poročilo o zunanjem položaju naše države. Minister je uvodoma naglasil, da se raduje, kako začenja zanimati našo javnost zunanja politika ter da je niegov namen, to javnost podučiti o glavnih cpi|h sestankov v Pragi in Marijanskih Lažnih. Ti sestanki so bili pravzaprav dogovorjeni že o priliki kraljeve poroke začetkom junija. Tedaj so bili v Beogradu vodilni državniki male antante, ki so vsi še stali pod neposrednim dojmom genovske konference in skupnega nastopa male antante v vprašanjih mednarodnega značaja. Zaključili so radi tega, da se bodo vršili v prcstolicah male antante redn’. perijodični sestanki o skupni taktiki in stališčih male antante v vseh vprašanjih srednjeevropske politike. Jugoslavija in mala antanta. O razmerju Jugoslavije in male antante se je gospod minister dr. Ninčič Izrazil nastopno: Naša država si z vstopom v malo antanto ni samo okrepila svojega mednarodnega položaja, jela je tudi sodelovati pri rešitvi vseh srednjeevropskih gospodarskih in političnih vprašanj. To izjavo našega zunanjega ministra moramo pozdravljati iz dvojnih 02irov: po eni strani razširja naša zunanja politika obseg svojega delokroga, po drugi strani se s tem začenja baviti s plošnim srednjeevropskim vprašanjem, ki se te dni pcjavlja pred evropsko diplomacijo vsled predstoječe politične in gospodarske katastrofe Nemške Avstrije. K tej zadevi se sedaj oglaša tudi ; Italija, Češka sprejema Nemško Avstrijo v svojo carinsko unijo, Itd, torej vprašanj bo dovolj, da se oglasi tudi Jugoslavija in da s sodelovanjem utrdi svoj mednarodni sloves in zaščiti svoje nove interese. Jugoslavija in dr. Beneševa politika. Minister je nato poročal, da bo mala antanta nastopila skupno tudi na predstoječi seji Zveze narodov v Ženevi koncem avgusta, na kateri se bo med drugim volil nov odbor. Na tej seji bodo države male antante nastopile kot ena državna skupina. Zahtevale bodo zase enega zastopnika. Vprašanje, kdo naj bo zastopnik male antante, pa ni v sedanjem trenct-ku poglavitno. Tozadevno bo najbrž obvladalo stališče, da naj malo antanto zastopa v posameznih razpravah pač zastopnik tiste države, ki bo na obravnavanih predmetih najbolj interesirana. Sicer pa bo zastopnik male antante nastopal v vseh zadevah po skupnih navodilih. Dr. Ninčič je zavrnil tudi pisavo nekega dela našega časopisja proti osebi dr. Beneša. Ta je bil vedno naš odkritosrčni prijatelj in svetovalec. Ponovno je izjavil, da se ne bo vmešaval v balkansko politiko ter da nam prepušča glede Bolgarije popolnoma svobodno roko. Ni torej res, da bi se bil dr. Beneš kakorkoli zavzel za sprejem Bolgarije v Zvezo narodov. Imamo njegovo striktno izjavo, da bo vedno podpiral ukrepe naše države, ki Jih bo le-ta smatrala za svojo balkansko politiko potrebne. Ing. arh. Kregar Rado: Sionska dna 1 sezoni 1921/22. (NadaljevanjeJ Umetniški nivo gledališča pa ni odvisen samo od igralcev in režiserjev, ampak od vseh sodelujočih umetnikov. V interesu napredka gledališke umetnosti je, da se pritegne čim večje število umetnikov, ki bodo dali z dramskimi deli z osnutki za scenerijo in kostume ono umetniško dovršenost, ki jo modema drama brezpogojno rabi. Poleg pisateljev :n igralcev so tu v prvi vrsti poklicani slikarji in arhitekti ki ustvarijo drami potrebno ozadje, milje in jo z dekoracijo soopolnijo. Uprizoritev moderne kot klasične drame, opere, posebno pa baleta je brez sodelovanja omenjenih umetnikov nepopolna, često nemogoča. Koliko originalnih idej, osnutkov bi se združilo na ta način v dosego edinega cilja, v izpopolnitev gledališke umetnosti Najbolj učinkovite naturalistične moderne drame so bile »Borba«, -Požar strasti« in »vražja ženska«. Uloge gospoda Rogoza v Borbi »David Roberds« v Požaru strasti »Gu-ža«, ter Lilionu »Fična« so sijajne. Gospod Rogoz je eden onih redkih igralcev, ki so universalni in odpovedo le v redkih slučajih. Nedosegljiv v Požaru sti asti je bil g.Gaber-šček kot »Ada«. Igral je z dušo, tako prepričevalno, tako živo, da je gledalca pretresala' groza Pred divjim strastnim človekom. Glavno ulogo »Žene« v »vražji ženski« je igrala gospa Juvanova in to nedosegljivo. Mnenja sem, da je bila to njena najboljša kreacija pro-šle sezone. S to ulogo je stopila v krog prvih slovenskih igralk. Tudi ona je zelo univerzalna igralka. Vsako ulogo vzame resno in jo tudi dobro igra. Zaslužila bi, da bi se ji malo bolj pogosto poverile kake večje uloge in ne samo one hišen, služkinj itd. Da je ta igra dobro uspela gre v prvi vrsti zasluga ga. Juvanovi. »Mož« g. Kralj je bil v govoru pre-zdrav, prekrepak. Boljši je bil gospod Gregorin kot »obmejni orožnik« le da je malo preveč spominjal na obmejne carinike, bil je malo preveč eleganten. Ostale naturalistične drame kot »Oče«, Mariša in »Roza Berndova« so bile igrane srednje dobro. V »očetu« »Jean« in »Mariši« »France« je igral g. Drenovec zelo dobro. Ako se spomnim na njegovo ulogo v »navadnem človeku« mi je nerazumljivo, zakaj tudi ravno ta igralec dobi tako redko kako boljšo ulogo, kjer bi mogel pokazati svoje zmožnosti. Kod energičen predsednik »udruženja« ima pač veliko nasprotnikov, ki ga ne puste do razmaha svojih sil. Na vsak način zasluži več upoštevanja. Kljub svoji veliki zaposlenosti v organizaciji je ustvaril v svojih ulogah tipe, polne moči In mladeniškega ognja. Glavno ulogo »Marije« je igrala gospa Rogozova in to dobro ali v narodni noši kot dekle, je bila nekoliko preobilna. V objemu Franceta je bila komična. Mnogo boljša je bila v isti ulogi kot žena. Zelo dobro je igrala svojo ulogo v »Golgati«. Za uloge mladih deklet pa je nemogoča. Skoro nobena druga panoga umetnosti ni tako ozko združena z osebo umetnika, kot ona igralca ali plesalke. Tu je lastno telo ono, katero umetnik preoblikuje, pretvarja in ustvarja človeka vedno drugega značaja, drugačne zunanjosti. In to bi morali naši igralci posebno pa igralke upoštevati, čisto gotovo vem, da se nekatere Igralke Čutijo užaljene, če dobe ulogo starejše Žene ali celo starke. Cesto se je zgodilo, da je igralka tako ulogo užaljena upravi vrnila. Ali mnenja sem, da pravi igralec in igralka, ki čuti v resnici v sebi Igralski poklic, tega ne sme storiti. Vsako ulogo pa naj bo še tako majhna in postranska bi moral enako temeljito naštudirati in igrati potem šele bode drama do zadnje malenkosti, do zadnjega detajla dovršeno umetniško delo. Bogato zastopana na slovehskem odru je bila komedija, posebno klasična. Igrali so dve Shakespearovi in sicer »Komedijo zmešnjav« ter »Sen kreme neči«. Obe dobro naštudirani in fino igrani. Posebno gospod Daneš »Dromio« Efežan in g. Plut »Dromio Sirukužan« sta z izbornim humorjem izzvala velik aplavz in obilo smeha. O gospodu Danešu pozneje. Izboren je bil v maski kot igri gospod Peček kot »Ščip«. Inscenacija pa je bila nekoliko predolgočas-na, kar je bilo z ozirom na hitri tempo igre ter brzo menjavanje scen nekoliko ublaženo. Bogata na slikah je bila komedija »Sen kresne noči« vendar je ta inscenacija ž ozirom na pravljično vsebino presiromašna često naravnost suhoparna. Tu se vidi, da ona enostavnost Shakespearovega odra, ki se je izborno obnesla v Hamletu, v tej komediji absolutno ne odgovarja. Bajna vsebina, kjer nastopajo kralji, vile, duhovi in čarovnice, zahteva bujno, fantazijepolno inscenacijo, drugače je pol zgubljenega. Tudi oder je bil z ozirom na veliko število ensembla premajhen za njegov popolen nastop in razvoj. Francoska komedija je bila zastopana v dveh deblih In sičer se je igralo »žlahtnega meščana« in »namišljenega bolnika«. »Žlahtnega meščana«, je režiral g. Putjata in igral tudi glavno ulogo. Kot režiser se je izkazal gospod Putjata za zelo zmožnega in ima posebno smisel za francosko ter rusko komedijo. Kot igralec je dober v komediji, slabši Pa v resni ulogi. Njegova uloga »Anatola« je bila v primeri z dogami v komedijah slaba. še eno napako ima, to je, da ne obvlada jezika. Dramski igralec pa, pa naj bo še tak talent, je brez popolnega obvladanja jezika v glavnih ulogah nemogoč. Kako mučno učinkuje na gledališče, če igralec v glavni ulogi jecla, lovi besede, dela slovnične napake in ima povsem napačen akcent. V komediji te napake toliko ne motijo, ker učinkujejo komično, kot karikatura, in se čutijo često kot premišljene, namenoma napravljene. Komedija »Žlahtni meščan« ta bi- la povsem na novo inscenirana, ter je imela deloma nove kostume, vendar ni učinkovala. Mogoče je vzrok temu to, da smo v današnjih resnih časih zgubili smisel za to lahko francosko komedijo. Vse skupaj je učinkovala bolj kot cirkus ali ma-škerada. Mnogo boljši je bil »namišljeni bolnik«. Glavno ulogo »Arga-na« je igral gospod Daneš in to res mojstersko. Vse delikatne momente je podal fino in ni žalil estetičnega čuta, kar je ravno v tej komediji ze> lo težka stvar, ko igrajo razna odvajalna sredstva in klistiri tako važno ulogo. Gospod Daneš je bil sigurno najboljši komik, ki pa je tudi resne uloge dobro igral. Žal da uprava ni znala ohraniti tega odličnega igralca. Tudi njega se je namenoma zapostavljalo, tako, da je bil primoran zapustiti gledališče in iskati službe drugje, kjer bode mogel v miru živeti. Izborna v svoji ulogi »Toinette« je bila ga. Juvanova, ki zna s svojim razposajenim smehom spraviti takoj vse občinstvo v dobro voljo. Slaba pa je bila inscenacija te komedije. Park v ozadju je zgubil v večeru popolnoma svojo plastičnost in globino. V sobi je bila premočna luč in je metala senco na nebo, ter tako pokvarila vso iluzijo zvezdnatega neba ter parka v mesečini. Najredkeje so po-godeni svetlobni efekti. Prepričan sem, da se temu dekorativnemu sredstvu posveča vse premalo pazljivosti, ter učinkuje luč često otroško naivno. (Dalje prihodnjič.) SOnTe u?eIežlli med drugi-fflbi£ iPucelj' kabinetni šel Majcen, okrajni inž 1 h ~lin 2 sospo soprogo, nornfc,, VaK tainik S’» r ^°^lni imeniki za volitve v narodno ^Stno skupščino. V zmislu člena 5. za-1922 ° vo*dnil1 imenikili z dne 30. mala (Uradni list št. 67 z dne 24. junija ja razglaša mestni magistrat ljubljanski rt), e stalni volilni imenik za volitve v na-^ 0 ter oblastno skupščino dogotovljen, Prvostopnega sodišča potrjen ter od 21. ^ sta 1922 nadalje pri mestnem magistratom.10631116111 popisovalnem uradu) ob obl-^ « uradnih urah, to je od 8. do 14. stal-vsakomur na vpogled. Pri na-fcj . volitvah smejo glasovati samo oni, pra^ Vpisani v volilni imenik. Vsakdo ima V0Ullli itnenik Pre8ledati, prepisati, „ “4Sltl In natisniti ter bodisi zase, bodi-Pg a ^ntega, zahtevati njegov popravek. VDl,lnega imenika se zahteva ne-rtmjj 0 Pismeno ali ustno od mestnega nega) pa od Prvostopnega (dežel- Zadrteva ^Ča’ toda od tega samo Pismeno. PotreKr.-11^0! ^Pravkom se morajo priložiti uto Poln °nZ'' Za katere morejo služiti sa-^veljavne listine. kj ,e . kontra Fakin. O poravnavi kaJSniim predvierajšiijexn pred tu- g. Ribnikarjem in tele »Jutro* {L ,“rednikorn’ Poroča včeraj-tUk Ja že od enciozno. Naš glavni ured-^irana d„o?cef niP°^ka. -iav„, da in- ^iena proti osebi g Rj.S “ai'nani Da' da Je z njo hotel i„ ,Kibn!karia, temveč, •Jutrovega« pisanja Vs\lTT STne5nost finega pristal na izjavo ?a8“ 1 na~ nt hotel žaliti in da obžaiuie f' R,bmKar]a r klnjtn n°aP.f s- l>oJ;r. namestnika ~ pre. ' ga mo svoje zadnje moči ter Varn pokažemo pot.« (Sledi 45 podpisov.) Cena sladkorju je v Celju: kristal 80, v kockah 90 K kg. Samomor. V sredo dopoldne se je v svojem zasilnem stanovanju na dvorišču mestnega magistrata v Celju obesil 60-let-nl Konrad Fiimdraht, ki }e opravljal na magistratu službo hišnika. Po vsem soditi, je reveža gnala v smrt beda. Obrtna razstava v Celju je bila zaključena v torek 22. L m. ob 7. uri zvečer. Včeraj, v sredo so pričeli s pospravljanjem na razstavišču. Ootovo bodo lepi dnevi prve obrtne razstave v Celju ostali vsem obiskovalcem posebno Celjanom, v ■.'vem OB. Pomanjkanje tobaka v Ptuju. Ko »o imeli zadnjič v Celju gL tobačni založniki Shod, so poslali vladi resolucijo, v kateri zahtevajo odstranitev nerednesti pr! nabav« Ijanju tobaka ter protest prot! zavlačevanja nakazila denarja od strani Narodne banke na monopolno upravo, oz. tovarno. Res, zakaj tud! to polževo reševanje? AH ni eno« stavnejše potom bank in posojilnic nakazati denar tovarni? Zakaj ta 10 do 12 dnevni ovinek? Strinjamo se s tem tudi ml tra* fikantje, kajti zadnji čas Je, da se odpo« more temu večnemu pomanjkanju tobaka, Vedno se naglaša, da je tobaka dovolj v Jugoslaviji, v Ptuju ga pa primanjkuje redno vsaki mesec, vsaj cigaret Razlog; tovarn* je to in to črtala. Vodstvo tovarne, zgani se, dajte, dajte da bodemo imeli dovolj, p* tudi finejših kvalitet. 6 odstotni dobiček pr! današnji draginji in posojenem denarja, od katerega so obresti tudi 6 odstotkov, |* prekleto malo, posebno še, če tobaka nL Monopolno upravo pa opozarjamo, ob tej priliki, da ne nasede gi. založnikom na to, da bi tralikantje dobavljal! samo po enkrat na mesec, ker mi ne razpolagamo * kapitalom. Smo sicer »vojnf dobičkarji«, * U drugem smislu. Tobaka naj bode vedno zadostna količina v zalogi za vsakokratno nabavo, če ga kateremu zmanjka. Skoda a« bode Imela monopolna uprava nlkake. Suša na Ptujskem polju je deloma 2* uničila koruzo, krompir, ajdo in repo. Ako ne bo kmalu Izdatnega dežja, se )» bati sjrtošnega pomanjkanja. " * ''1 -1"- 1 1 "«r- ' l 111 — Sokolstvo. Driiš*-o ra zeraP^o Sokolskega dvr*a v Šiški preloži všled tehničnih ovir sto}o nameravano *avno tombolo od 27. avgust* na 8. senteuil ra 1922. Šport in turlstlka. V nedeljo, dne 27. t m. ob 17. ari M vrši na novozgrajenem igrišču S. K. Pri« I morja na Dunajski cesti »zbirna tekma ** j sestavo podsavezne reprezentance, ki bo l igrala 10. septembra v Ljubljani proti rt-• prezcntatici Zagreba. Igrata dva teama A 1* B sestavljena Iz najboljših moči naših klubov ter sta približno enako n,vina kar obeta lepo in napeto borbo za zmago. Kot predtekma se vršf ob 15. uri prvenstvena tekma Svoboda Moste—Svoboda Ljubljana. Gledališče in glasba. Plesni večer Marje Ježkove tz Prage. Povodom slavnostnih dni I. jug. vsesokoL skega zleta je požrtvovalno ponudila svoje sodelovanje odlična češka umetnica plesalka Marja Ježkova Jz Prage. V svoji domovini je nastopala s presenetljivimi uspehi, na našem opernem odru smo mogli le občudovati eleganco njenih plesov, ki so tolmačili glasbo po večini čeških skladateljev. Nedvomno zaslugo na uspehu ima tudi g, prot Ruč, ki je vse točke zelo fino spremljal na klavirju. Na istem večeru je sodelovala tudi gdč. Ljubica Sflligojeva. Zapela Je nam več občutenih solospevov naravnost Izvrstno Ima krasen, lepodoneč glas in poje z globokim občutkom. Cujemo, da je letos angažirana na naši operi. Društvene vesti. »Strok, podporno društvo trgovskih ht podjetniških uslužbencev tn delavcev v Ljubljani ima ustanovno zborovanje v nedeljo, dne 27. avgusta J922 ob 10. url dopoldne v dvorani »Mestnega doma«, thievnl red: 1. Vpisovanje Članov. 3. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Društvo ima namen preskrbovati brezposeln'« začasna stanovanja, podpirati člane v bolezni in v slučaju onemoglosti. Vsi zavedni uslužbenci In delavci udeležite se zborovanja! Prodaja konj. V soboto dtae 26. t. m. In eventuelno v nedeljo 27. t. m. obakrat ob 10. url dopoldne se bodo v Nušako- vi vofašnlcl v Trnovem na favrd dražbi prodajali konji — 94 — prispel! na račun vojne odškodnine iz Nemčije, Pogoji na licu mesta. Uubliana, dne 23. avg. 1922. Komisija za prevzem in pi živine, dobljene h Nemčije, pn unur. tilavarstvu v Ljub Bani. I UP, Umil illISliiBillliiil 0ospoclinje, a(i zahtevate uri trgovcu kjer s>e strežete, testenine „PEKATETE?“ So najodličnejši in najboljši izdelek te vrste in zato zahtevajte jih povsod. lliliSSlilB M lavnffl nsBon i Marinom. V pefek zvečer se Je vršil v Narodnem Slomu izreden občni zbor lugoslovenskih Cržavnih uslužbencev in upokojencev v Ma-fiboru, ki je bil zelo dobro obiskan in se jo Pršil selo burno. Govorilo ie več govornikov, katerih alfa in omega sta bila neznosna draginja. Sprejete so 'bile sledeče resolucije: 1. takojšnje brzojavno in brezpogojno tlkinjenje maksimiranja rodbinskih doklad *a nižje državne uslužbence po členu 28. Sakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih -uslužbencev in upokojencev z dne 28. febr. 1922 ter zanesljivo »plačiio vseh zaostalih doklad od dneva Ukinitve t. J. s L majem 1S>22. Krivica, ki as godi nižjim državnim uslužbencem, vpije do neba po odpotnoči, ker se je tudi raaksi-SEbranje uvedlo brzojavno. 2. Državni uslužbenci in upokojenci ne taorejo pri sedanjih &3užb?»ih prejemkih niti daleko kriti najnujnejših življe&skih potrebščin; pod dnevno rastočo, neznosno draginjo vidno hirajo njihove rodbine, oso-bito nedolžna deca, rodbinskih očeiov pa se polašča obup, ki jahteva le pogostokrat že samomore. Ob 12. uri kU'.emo po nujni in izdatni ©dpomoči: odločno zahtevamo 100 odstotno zvišanje osebn a 'n rodbinskih draginj-skih doklad s pravoveljavnostjo 1. Juliji 1922. ter uvrstitev iVlaribora in na bližjih ©krliških občin: Studenci, Krčevina, Pobrežje in Tezno kit najdražjla krajev v dr-iavi v 1. drag. razred. V bodoče velia: načelo,