HO
možnih umetniških osebnostih (Andreju i/. Oltfnga, Jerneju iz Luke), kjer uviur stilistično odlično označi posa» me/ne mojstre, talcu da se \ Človeku nehote porodi misel ua monografske obdelave posameznih slikarjev.
Takti je v grobih potezah problematika. ki se nam odpre oh Steletovih knjigah. Menim pa, da Im ob ■ ■ j i 11 vsakemu jasno, ilii je tlaiujs srednjeveško slovensko slikarstvo ena najbolj osvetljen ill doli л celotnem razvoju naše .....etnosti.	Miku/ Stane.
Jože Karlo vlek; Slovenski orna meni. T.judski in obrtniški izdelki. Ljubljana 19>7. I/daln i druženje diplomiranih tehükov. Strani 109, od ten sliki- od 41, si rani naprej.
V svoji knjigi je avtor obljubil, d« bo v sledeči knjigi prikaizal. kako se dajo orna 111 en ti praktično uporabljati na snoveh t. j. auterijalu. V novi knjigi našteva avtor posamezne uporabne ljudske in cerkvene predmete in ornumentiko na njih. Knjiga je torej bolj nu rod opisnemu značaju in spada «lavna ocena v etnografsko revijo, venilur pu je tudi umetnostno zgodovinsko zanimiva, saj opisuje v njej predmete, /u katere se zanima in j i I' opisuje tudi dfbetnoMiia zgodovina.
Knjiga jc razdeljena na več. med seboj nevezanih poglavij. \ \>akem poglavju opisuje najprej dotični predmet in orna mentalne okrase »a njem. spušča se pa ludi v zgodovinski razvoj dotifinega predmeta in dela pri tem prtu hude napake. ^ teh poglavjih nam opisuje srednjeveške rokopise, lesene strope i cerkvah, rezljam- tzv, zlate oltarje, jinöi* skrinje, prestiee. mali kruhek, nadalje porabile ljudske predmete: pipe. panjske kuiieiiiee. ljudsko podoba rs t VO, kožuhe, prtičke in zopet cerkvene mašrie plnšee, nato tiskarsko umetnost, pirhe iu konča s stavbenimi okraski. Že sumu brezredn« zaporednost »aitetih poglavij kaže neurejenost iu nesistematično« t. na katerih irpi vse delo.
Avtor govori neprestano o slovenskem omame nt u, tudi za starejše dobe, ('oprav je iskanje iu prikazovanje slovenskega ornumenta pridobitev novejše romantične dobe narodnega prebujenja. Zato je n 11 j no potrebno pri nas lokali hirati posamezne iiriininente in jih prikazali kot take brez slovenskih potez. Tem pokrajinskim ormunentom hi bilo treba poiskati v zore drugod in pogledali po njih vplivih ter šele natu
poiskati skupne poteze tem orna men -toni; tako hi se mogoče našel neki skupen slovenski orliument, ki hi na bil ravno tako umetelna tvorb u. kakor so to avtorjevi m namen I i, s katerimi hoče uuš ornament poživiti in ustvarili za vso .Slovenijo enoten ornament. Aitor-jeva k u j i pa je torej večje važnosti za bodočnost. kakor pa zn preteklost. Naš! de kor a ter j i in omnme-ntatorji bodo \ navedeni knjigi našli bogato zbirko motivov iz raznih krajev naše domovine in bodo tako imeli neizčrpen vir za svoje delo in ustvarjanje. V tem pogledu samo leži važnost knjige, ni pa delo važno za pregled razvoja slovenske Oruauienlike. ker pri tem ui uspel. \ omenjeni knjigi ho vsak našel Imgastvo okraskov na posamezni It uporabnih i u umetnostnih predmetih, za našega obrtnika in rokodelca liri pričujoča knjiga nedvomno bogat vir novih k rušilnih možnosti. Bodočnost Im pokazala, v eein je ležala vrednost te knjige. V bogati izbiri nabranega materijah, v opisovanju uporabnosti posameznih motivov, v pregledu slovenske motivike, ne pu * pregledu razvoja slovenske o lian me u like <«1 najstarejših časov do danes, ne v tekstnem delu te knjige, ker jo pisano neznanatveno, brez potrebne metode in sisi.....alike.
F. K. EC os.
Kronika slovenskih mest. Ljubljana, letnik ! IV d »4—37).
Revijo je ustvarila mestna občina ljubljanska najprej za sebe, da bi v iijej prinašala s se, kar je v reduO, da ostane V spominu. Pisala bo zgodovino njenega prebivalstva, posameznih stanov. znamenitih oseb in važnih do godkov; pripovedovala bo povest njene industrije, trgovine, obrti: beležila bo njeno kulturno stremljenje, umetniški razvoj, S tem je hotela dati neizčrpen vir poznejšemu ljubljanskemu Zgodovinar ju. Četrtletna revija je knuibi dokazala svojo življenjsko potrebo in moč ter se je zato mogla že v tretji številki 1. leia spremeniti v splošno
kroniko slovenskih .....si, S tem se ji
je delokrog razširil in zajel vsLi slov. mesta, da morejo skupilo opazovati svoj razvoj in de morejo drug drugemu pokazati svoje probleme in iežave ter jih tako javno spraviti lia dnevni red v isto vrsto z vsemi ostalimi slovenskimi problemi. Okusno Opremljena revija v kvart formatu na finem papirju ]iu je piinaSala tudi Članke, ki so novi doprinesti v naši umetnost-