Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka velja K 2'—.
Glasilo „Kmetsko-delavske zveze"
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, na mesec 6 K; posamezna številka 2 K. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudsk ga glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Gerent in gerenftski sosveti.
Po mnogih občinah še vedno ne poslujejo odbori, izvoljeni od ljudstva. Pod raznimi pretvezami se zavlačuje potrditev volitev, v nekaterih občinah so bde volitve že tudi razveljavljene, vendar se vlada ne briga niti toliko, da bi razpisala nove volitve. Stranke mešetarijo med seboj, vlada vsak čas demi-sijonira, pa se zopet pobota in pri tem mešetarjenju stoji vse lepo pri starem neredu. Občine pa so gospodarska telesa, ki ne morejo čakati na milost oJ zgoraj, ampak morajo živeti, morajo izvrševati svoje naloge. Dokler gre le za koristi, se stan župani in gerenti že še „žrtvujejo", ko je pa treba delati in nositi odgovornost, takrat pa odrečejo in — zahtevajo sosvetov, ki naj prevzamejo vso odgovornost. Tako »e vračamo v stare čase, kakor da bi trajala vojna še naprej.
Naša stranka je b.la in bo proti vsem izjemnim napravam. Gerent in njegov sosvet sta imenovana od zgoraj, nimata torej zaupanja ljudstva in ne tvorita samoupravnega odbora. Tudi če se stranke med seboj sporazumejo in imenujejo svoje zastopnike pa ključu svoje moči — ne pomeni to sporazuma Občinarjev, temveč le sporazum neodgovornih strankarskih odbornikov. Posebno pa velja to za tiste občine, ki nimajo odborov vsled uničenja komunističnih mandatov. Ce so vzeli komunistom pravico do organizacije, alt jim hočejo vzeti tudi volilno pravico? Ali naj se o gerentskem sosvetu dogovarjajo samo nekomunistične stranke? Ali nimajo komunisti pravice.povedati vsaj, katera izmed teh jim je manj neljuba? Tega pa ne morejo drugače, nego potom volitev.
Torej je tudi na ta način dokazano, da ni bilo prav rabiti nasilje. Zagata je jasna prav tako, kakor da vlada s protikomunističnimi ukrepi ni izboljšala valute. Nobena zmota se ne da zdraviti z nasiljem, vse je treba premagati idejno?
Da torej naša stranka gerentskih sosvetov nikjer ne bo priznala, posebno pa ne tam, kjer del volilcev niti udeležen ne more biti, to je razumljivo. Toda ponekod so stare odbornike že prisilili udeleževati se sej, prisilili bodo tudi člane gerentskih sosvetov, ker proletarijat nima denarja, da bi plačeval krute globe. Tam naj naši zastopniki takoj pri Prvi seji podajo izjavo, v kateri naj jasno povedo, da ne smatrajo gerentskih sosvetov za upravičene odločevati v zadevah samoupravnih občin, da odklanjajo vsako odgovornost in da zahtevajo v imenu svojih pristašev čimprejšnjih novih volitev.
Dajte nam naš vsakdanja kruh • .
(K vprašanju viničarjev.)
Na naši severni meji živi v najbednejšem panju okoli 30.000 viničarjev in njih svojcev, '-elo leto so, se trudili — danes so vinogradi
goli — viničarji se pripravljajo bosi in raztrgani na selitev. Vinogradniki spravljajo tisočake za z neplačanim trudom pridobljeno, dobro prodano bogato letino. Ob vinski kapljici se v hotelih radujejo oni, ki imajo denar. Nihče od teh pa ne misli na gladajoče viničarje.
Ko je pred dobrim poldrugim letom naša Kmcčka-delavska zveza započela akcijo za pomoč viničarjem, tedaj so planile pokoncu vse stranke, vpile, kričale, prirejale shode in hotele reševati viničarje. Vedeli smo, da je vsaka njih izrečena beseda in zapisan stavek laž. Nikdar pa si nismo mogli misliti, da bodo vse te stranke tako brezbrižno prešle rešitev viničarskega vprašanja in ga celo zavestno onemogočile, kakor je to storila Samo-i stojna kmečka stranka in nje organi, v prvi vrsti minister Pucelj
Tudi klerikalci so reš tev zavlačevali in norijo danes sokrivdo na bednem položaju viničarjev. Takrat, ko so bili na vladi, niso za viničarje, kakor zdaj Rivnikar, ničesar storili.
Vrš la se je zopet v Mariboru anketa, ki je ponovno soglasno sklenila na predlog naših zastopnikov, da se nujno reši to vprašanje, in v soglasju z vsemi zastopniki se je naprosila viada, da pomaga treaotno temu ljudstvu z živili, čevlji m obleko. Na molodovanja in na razne spomenice z naše strani je vlada dovolila 40 tisoč kron podpore, K 40.000 za 30.000 viničarjev, torej vsakemu 1 krono 33 vinarjev! Lepa podpora! V tistem času, ko za viničarje ni bilo denarja, je kupila vlada z ministrom Puceljem z milijoni peščico muslimanskih poslancev, da so glasovali za vlado in njeno mtivo.
Ko se je končno predložil izdelani viničarski red in načrt za bolniško zavarovanje ministru Kukovcu, da ga uveljavi, ga načelnik SKS minister Pucelj ni hotel podpisati, češ da daje viničarjem premalo! Dejstvo pa je, da minister Pucelj ni hotel podpisati vini-i čarskega reda, ker je videl v njem tudi pra-! vice viničarjev in dolžnosti vinogradnikov. Pucelj je z mesarsko brezvestnostjo prečrtal izboljšanje viničarjem in je glavni krivec današnjega položaja. Minister s takim socialnim naziranjem ne spada v vlado, ampak na zatožno klop in ž njim vsi oni, ki so igrali z našim slovenskim ljudstvom dvojno igro, to je samostojna in klerikalna stranka in zavezniki Samostojnežev, demokratje!
Slovenske gorice je pokril sneg. V kočah zmrzujejo danes viničarji, v neštetih slučajih ne morejo njih otroci v šole, v par dneh se prično — selitve!' Ali razumete vi možje na vladi, vi mogočneži v Ljubljani in Belgradu, kaj je viničarska selitev?
Gospod pokrajinski namestnik! Pojdite in videli boste nekaj drugega, nego so Vam predstavljale tiste našemljene deputacije ob Vašem prihodu. Vidih boste viničarske selitve: pogrebne izprevode živih mrličev, onega slovenskega naroda, ki umira na severni meji!
Trgovec Z. iz Celja je pridelal letos 72 polovnjakov vina. Polovnjak ima 300 litrov, torej 72 X 300 l = 21.600 litrov. Ker je vino letos izredno dobro, ga prodaja po 30 K
liter, in znaša izkupiček 648.000 K. Njegovi vinogradi se nahajajo na Črešnjevcu pri Frankolovem. In veste, koliko so dobili viničarji, ki so mu to bogastvo pridelali poleg običajne, ne dobre hrane na dan: po 4 krone. In danes ti viničarji ne morejo poslati svojih otrok v š ilo, ker jim ne morejo kupiti — najpotrebnejšega.
Na tisoče še imamo teh slučajev od vinogradnikov, priČenši pri škofu Napotniku in končavši pri „trdnjavah" narodne in politične veličine Brenčičev, Petovarjev in drugih takih velmož!
Bede ne vidi nihče in glas proletarca je glas vpijočega v puščavi, geslo naših vladnih krogov pa je: kolikor tisočev imaš, toliko veljaš.
Končamo za danes in po/ivr mo vlado v imenu vseh teh trpinov: Stori svojo dolžnost in daj svojim državljanom vsakdanjega kruha!
Sever.
i
Zaupnikom in članom
kovinarske organizacije na Jesenicah, Javorniku in Dobravi.
(Dopis, ki naj ga čitajo tudi podrugod.)
/ Za nami je mezdni boj in stari mezdni sistem, radi katerega smo si šest mesecev belili glave in debatirali, kako ga odpravimo, da se vsaj deloma zadovoljimo. Častno smo izšli iz tega boja, to se nam mora priznati. Škodoželjni, ki so mislili, da bo konec kovinarske organizacije, ako se odpravi vsa zastarela, prirastla mezdna komedija, niso dosegli svojega namena. Led je torej prebit in vsi omahljivci še danes žive, dasi so mislili, da bo konec sveta/ ako se uredijo plače malo bolj pošteno, malo bolj po delu, ne le po potrebi. Priznajmo si pa, da bi bilo še marsikaj drugače, če bi vsak, ki je član. vsaj približno storil svojo dolžnost kot prostovoljec - vojak v boju med delom j in kapitalom. Posameznik kot celota, vsi ! smo enako odgovorni! No, morda kdo poreče — saj imamo zaupnike, ti vedo vse in morajo vse tudi tako urediti, da bo za j nas prav. Toda, ne tako. Vsi moramo misliti in tudi delati, pa ne, da le zaupnik uboga 'in vse stori, kar mu je v moči, temveč tudi članstvo mora ubogati svoje zaupnike, ako hočemo v celoti imeti dobre uspehe. Napake nas učijo, popravljajmo jih, da ne bodo zastarele. Pojdimo s podvojenim zanimanjem na delo in marsikaj se bo še preuredilo. Zaletavati pa se |ne’ smemo samo na eno stran in pozabljati na drugo. Priznajmo si, da nam vsem primanjkuje še mnogo, mnogo na duševni izobrazbi.
Ali vas, sodrugi in sodružice, ne stresa mraz, če pomislite na zanamce, ki bodo isto kakor dandanes še mi, morali uživati grenki, pičli kruh modernega kapitalističnega suženjstva? Ali se vam ne krči srce, ko vidite vsak dan starce in starke — onemogle in izčrpane — izrabljene in pognane v bedo na stara leta, obsojene na smrt s počasnim
hiranjem gladovanja? Samo malo se ozrite, ne spite, ne iščite tragedij, ker takih, kakršne se dogajajo med našimi vrstami, ne boste našli nikjer . . .
Vse jadikovanje,obupovanje, pomanjkanje itd., vse to doživimo gotovo, če se ne bomo znali uveljaviti, povspeti na višjo stopnjo izobrazbe, vzgajati čvrste razredno zavedne proletarce vsepovsod, neustrašene, značajne? Sledimo vsepovsod vsem našim izobraževalnim institucijam, izpopolnjujmo, gradimo organizacije — prodreti moramo na svitlo!
Sodrugi zaupniki, ali vam ni neprijetno, če vam podjetnik ali njegov hlapec našteva vse in prav znanstveno, kaj ga vse ovira in tlači, da ne more ubogemu delavstvu pomagati, dasi se mu smili? . . . Jadikuje in pripoveduje o številkah, ’ tarna, da bi se vsaka stara ženica razjokala nad „Dobrim gospodom11. Ni vam prijetno, kaj ne da, ako mu ne znate stvarno odgovarjati na vse trike. Torej, neprijetno je to — gotovo!
Zaupnik pa ne zastopa interese delavstva le pri podjetniku — ta ima svbje hlapce na vseh inštancah, zatorej je dolžnost, da se zaupniki izpopolnjujejo in uveljavljajo vsepovsod, da si v vseh strokah prisvajajo potrebno izobrazbo, študirajo kapitalistični družabni sistem, njega moderni aparat in s tem spoznanjem odpirajo oči vsem, ki še tavajo v temi.
Kako pa to doseči? Misliti je treba, resne volje je treba! Debatiraj, čitaj socialistične časopise in brošure, čitaj zgodovino, zasleduj dnevne dogodke v našem delavskem časopisju, zanimaj se in zdravo kritiziraj! Dokazal boš lahko z besedo, vzgajal lahko teoretično in praktično in vsi ti bodo sledili. Uspehov pa .borno deležni vsi v celoti, ako storimo svojo dolžnost dosledno.
Vsi veste, da z jadikovanjem ne dosežemo nič. Kapitalistična družba nima usmiljenja, treba bo — in čas je, da se streznimo! Pojdimo in popravimo, kar ni pravilno — ne spimo, vzdramimo se, ne pustimo cepit naših vrst še nadalje. Kdor pa še čaka na čudeže — pa naj — pustite ga, da se iz-trezni, ali pa naj čudežno pogine . . .
Ne z navdušenjem, s čistim prepričanjem se strnimo na vseh poljih in gotovi smo si zmage vsepovsod —- korak za korakom!
Sodrugi in sodružice! Dosti dolgo smo razmišljevali. Neizkušeni, nevedni smo bili, pripoznajmo to, še je čas, ne pustimo se več begati!
Politična organizacija je glava vsem organizacijam in brez politične organizacije nam ne bo mogoče izvojevati neodvisnost — svobodo proletarijata!
V postojanke, kdor čuti in se zaveda!
Kovinar.
Iz stranke.
Socialistična nesebičnost. Neki sodrug, ki plačuje progresivni strankin davek že skoro poldrugo leto, je plačal te dni stranki tudi posebni progresivni davek od zapuščine, ki jo je
prejel. Plačal je 10/o prejetega zneska. Kakor vidimo, se misel družabne skupnosti v socialističnem zmislu prav lepo razvija. Posnemajte!
Vse organizacije prosimo, da pospešijo svoje zbirke na pomoč
gladujočim ruskim nesrečnežem.
Čeprav je beda tudi pri nas, vendar bo vsaj kako malenkost vsak lahko utrpei, kdor ve, kaj je glad. Sicer je pa potrebno ob takih prilikah tudi razširjati zmisel za solidarnost, tudi naše ljudstvo moramo že enkrat navaditi nanjo. Če vam kdo reče, da ga Kusi nič ne brigajo, ga opozorite na to, da tudi mi nismo med vojno prav nič brigali tistih, ki so nam pošiljali tupatam kak prigrizek vsaj za šolske otroke in bolnike. Pa so se vendar spomnili na nas, čeprav nas niso niti poznali, samo slišali so o nas, da stradamo. Pa nismo stradali tako strašno, kakor zdaj stradajo naši bratje na Ruskem. Zna se pa kaj podobnega zopet pripetiti, saj nikdar ne vemo, kaj nas čaka. Kdo se bo takrat spomnil na nas lažje kakor tisti, ki bodo vedeli, da smo jih tudi mi poznali v nesreči?
Kadarkoli se naješ, se spomni, da umirajo na Ruskem stotisoči od lakote in strašnih nalezljivih bolezni, ki spremljajo lakoto . . .
■ Št. Pavel pri Preboldu. V skladu s pozivom naše centrale, da vsi člani in somišljeniki kar najbolj pomagajo gladujoči Rusiji, poziva tudi odbor goranje krajevne organizacije vse svoje člane, da se odzovejo s prispevki našim zaupnikom, ki bodo pobirali od hiše do hiše. Naša človečanska dolžnost je pomagati bednim množicam Rusije. Sami smo trpini, toda pomagajmo še večjim trpinom od nas!
(Op. ur.: Posnemajte!)	Odbor
Zidani most. Krajevna organizacija KDZ naznanja, da bo sprejemal odbor članarino za nadaljne mesece od 15. septembra dalje. Ker moramo do 5. decembra poslati obračun centrali, pričakujemo, da bo do 30. novembra izvršil vsak član svojo dolžnost.	Odbor.
Sodrugi v Nemški Avstriji so odločni nasprotniki komunizma. Obenem pravijo naši narodnjakarji, da so avstrijski socialisti sovražniki Slovanov. Dalje vemo, da je v Nemški Avstriji draginja in beda, da. je strah in groza. Vendar so nemškoavstrijski sodrugi že do 15. septembra, torej v poldrugem mesecu, nabrali za pomoč Rusiji 14 in pol milijona kron! V naših kronah znaša to poldrugi milijon kron ali 75.000 kg pšenične moke, dočim smo mi za brate Ruse nabrali 500 kg. Ali nas res ni prav nič sram?
dopisi.
V Štorah je bil kapitalizem že od nekdaj bolj nasilen nego drugod. Ljudstvo je slovensko, kapitalisti pa Nemci. V Avstriji so tlačili delavce kakor so hoteli, proti „slovenskim psomu je bilo vse dovoljeno. V Jogoslaviji so bili spočetka bolj ponižni, ker so se bali kazati nemške rožičke, zdaj je pa greben že zopet zrasel, ker vidijo, da zatira vlada le tiste Nemce, ki nič nimajo, da pa pušča popolnoma pri miru nemške bogataše in njih podrepnike. Poskrbeli bomo,
Zob:	(24. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Ne bili bi revčki! Kajti vsi proletarci, vsi tlačeni in zatirani delavci čutijo v svojem srcu zavest skupnosti z vsemi enakimi in bi gotovo tvorili enotno bojno črto proti vsem zatiralcem, če bi imeli zaupanje, da jih srečnejši sodrugi v odločilnem boju ne bodo zapustili. Ti. ki se oddružuješ, ti, ki gledaš na še večje reveže nego si sam, od zgoraj dol m se prerivaš navzgor brez njih, ker se bojiš, da bi ti bili za napoto, ti, ki misliš v svoji zmešani glavi, da boš sam prej prišel do cilja, ti, da, ti si tisti, ki razbijaš proletarsko slogo, pa čeprav vedno in povsod priporočaš slogaštvo. Kajti proletarsko zaupanje razbijaš, brez zaupanja pa je vsaka sloga samo prazna beseda.
Krščanska trojica: vera, upanje in ljubezen velja tudi za socializem. Predvsem je trtba vere, da je socializem dosegljiv. Potem je, treba upanja in zaupanja, da hočejo z nami vred delati za socializem tudi
drugi in da bomo torej dosegli svoj cilj. Če imamo tako vero in tako upanje, bomo imeli tudi tisto ljubezen, ki je za dosego cilja potrebna prav tako kakor vera in upanje.
Le tega ne sme nihče misliti, da je dovolj imeti ljubezen na jeziku. Tudi tista takozvana srčna ljubezen, ki jo čutijo mladi navdušeni zaljubljenci, tudi tista ni nič vredna, če ne preide v dejanja. Tista prazna srčkanost, ki človeka nekam vleče, da sam ne ve kam, tista je zapeljala že mnogo ljudi v prepad. Kdor ljubi brez razloga,. bo o prvi priliki razočaranja obupal.
Socialna ljubezen ne sme biti taka — pa tudi kiščanska ljubezen ni imela biti taka. Ljubezen do bližnjega zahteva, da priznaš svojemu bližnjemu iste pravice, kakršne zahtevaš zase, da pri izpolnjevanju dolžnosti ne zahtevaš od njega več nego sam izvršuješ, da pri pogreških ne sodiš bližnjega ostreje nego samega sebe. Če se držiš tega načela, se ti bo zdela razumljiva tudi Jezusova za hteva po ljubezni do sovražnikov. Judje so Samantance sovražili tako, kakor sovražijo naši narodnjakarji n. pr. Nemce. Iz tega so-
da se to izpremeni! (Je se uspešno bojujemo proti domačim izkoriščevalcem, se bomo znali ubraniti tudi tujih — „nemški valpeta bo'moral izginiti! Štoram! Držite se svojih organizacij, čitajte naše časopisje, dopisujte vanje!
Popotnik.
Ormož. Kako tepe zlata šiba revno ljudstvo vidimo tudi pri nas. ljudstvo pa spi in prenaša udarec za udarcem. Tako je potrto od vednih živ-Ijenskili grenkosti, da jih niti ne čuti ne! Občinske volitve je prespalo. Zdaj se bližajo nove volitve v agrarne odbore. Toda nihče se ne gane. Razumljivo pa je, da je to všeč županu, ki ima korist v tem, če se agrarna reforma ne izvrši. Kdo naj gleda, da se bodo veleposestva pravično razdelila? Revno ljudstvo bo dobilo zopet malo ali pa nič, kar je dobro za oči, za želodec pa ne! Kdo bo z revnim ljudstvom? Sedanji funkcijonarji v občini gotovo ne. To nam potrjuje tudi sledeči slučaj. Dne 3. oktobra t. I. se je vršila v občini Murn licitacija posestva pokojnega Ivana Zidariča. Prišlo je precej ljudi, revnih in bogatih. Posestvo je bilo razdeljeno na zemljišča, ki obsegajo približno 20 do 30 arov. Vsakemu takemu delu je bila prvotno določena najemnina 200 K. Sedaj pa pride lakomnost, nevoščljivost in videla se je tudi revščina. Klici so se zaslišali: jaz dam 50 kron več, drugi J 00, tretji 200, tako, da so prišli posamezni koščki zemlje do 1000, 1200, celo do 1300 K. Tu imamo zgled, zopet so dobili vse bogati ljudje, revno ljudstvo pa je moralo oditi prazno, ker ne more plačevati toliko najemnine. Ali ne bi bilo bolj pravično, če bi občina razdelila vsaj za prvotno ceno zemljo onim, ki je nimajo in ki jo res potrebujejo?
Zato uboga para, skupaj! En sam ne doseže ničesar, ne pustite se zapeljavati od meščanskih pripadnikov. Tudi žendarju lahko moško v obraz poveste, da ste člani Kmetsko-delavske zveze, ki nima nobenih tajnosti. Združite se in zahtevajte svoje pravice Prespali smo občinske volitve, zato sv nam danes tako godi. Budimo previdni vsaj za bodoče!
Ljubečna. V nedeljo dne 6. novembra se je vršil v Ljubečni pri Celju v gostilni g. Ju-terska dobro obiskan shod KDZ, na katerem je v splošno zadovoljnost poročal s. Čebular iz Celja.
Izvolil se je tudi novi odbor. Tega člani so z vnemo obljubili vztrajno delo za razširjenje socialističnih idej.
II koncu shoda seje oglasil k besedi sodrug Petrovič, učitelj v Ljubečni, kot občinski odbornik občine Škofja vas. Razlagal je navzočim o delovanju naših odbornikov. Omenil je tudi, kako ovirajo delo občinski odborniki nasprotnih strank pri vsakem poštenem predlogu, ki bi koristil občinstvu. Ljudstvo si bo že zapomnilo tudi tiste, kj danes ovirajo vsak napredek občinskega gospodarstva in jih bo pri prihodnjih volitvah, ko bodo prišli zopet beračit za mandat, kratkomalo odslovilo na vekomaj.
Zato, sodrugi, ki čutite proletarsko, na delo za razširjenje socialističnih organizacij in zm»£* bo gotova.
Jesenice. Dne 7. novembra smo spremUa*' na zadnji poti dolgoletnega člana sod. LasU'^8’ ki je bil zaposlen v Žičami. Bolehal je več
raštva izvirajo najrazličnejše krivice, k3! 1 stega Nemca, ki nam je napravil škodo, n*-' obimo izlepa v roke, zato se inaščuienJ° ad vsakim Nemcem, če le moremo, seveda pemo na ta način le nedolžne. Pameten lovek pa nemškega ljudstva ne bo sovražil, :mv< č bo poiskal vzroke tistih krivic, ki no jih pretrpeli in našel, da je nemško ud-tvo vsied tistih krivic prav tako |rPe*® akor naše. Kriva je bila tista gospoda, ki as je z ognjem in mečem učila krščanstva, ^prav ga sama ni razumela. Učila nas g . pa zato, ker je imela dobiček od iega> er je v svoji lenobi dobro živela, ko so rščanski sužnji zastonj tlako delali in povrnu i tej gospodi izkazali časti posvetnih m uu ov-kih „božjdi namestnikov". a uPo-Prava ljubezen zahteva, da bližnjega k. i,.\7»tn„ Če se nam zdi. da dela v
e varno.' Če se nam zdi, da -- tem_ m, ne smemo takoj udariti po ^ nje(,0vo 5 moramo premisliti in preudarni h *5 „j hšče, posebno potrebno je Preml\ ’ če mi delali na njegovem mest^ ^
m najdemo, da bi s,,?"h ‘ n egovem solem ne smemo govoriti o nj g
mesecev in je zapustil ženo in šestero nepreskrbljenih otrok. Gospod župnik iz Koroške Bele ni hotel spremljati na poti pokojnika, ker •mo se udeležili pogreba društveniki strokovne organizacije z vencem in godbo kovinarjev ter pevskim društvom „Savau. Mia I sinko pokojnikov star 1(5 let je bil vprašan od gospoda župnika, ako hoče, da bo ata pakopan krščansko, naj se odstranijo trakovi. Fant pa je odgovoril: „Gospod, moj oče je spoštoval vse to, in s temi znaki bo tudi na lastno željo pokopan.“ Gospod župnik, presenečen ste Idi nad mladim našim vzgojencem, uvideli ste, da vera razredno zavednega proletarca k osvobojenju pod našim geslom tudi ob smrti ne preneha.
0, da, da, tudi grobovi bodo še govorili!,
Iskrena hvala godbenikom, kovinariem, društ-venikom pevskega društva „Savau in vsem spremljevalcem, ker »o vztrajali v tako slabem vremenu. Iskrena hvala tudi sodrugu Paplerju iz žičarne, ker je preskrbel za družino in zbral dvakratno podporo za bedne zaostale. Iskrena hvala v imenu družine tudi vsem darovalcem za svoto 878 K in tudi darovalcem za prejšno podporo.
Blag spomin nam ostane na pokojnika.
Politični pregled.
Ljubljana, dne 12. novembra 1921.
Razmerje med svetovnimi velesilami je tako napeto in svetovni mir tako ogrožen, da je bilo v nujnem interesu vsega sveta napraviti temu konec. Da bi se stvar poravnala z orožjem, je prenevarno in ima preveč pogubne posledice, kakor je pokazala že zadnja svetovna vojna. Zato se hočejo velesile pogoditi mirnim potom. Sklicale so razorožitveno konferenco v Wasbing-ton, ki je bila včeraj slovesno otvorjena. Otvo-ril jo je predsednik zedinjenih držav Ilarding. Konterenca bo imela namen potlačiti oboroževanje vseh držav in urediti sporna vprašanja zlasti na daljnjem vzhodu, ker se križajo interesi Amerike, Anglije, Japonske, Kine in tudi Rusije. Pogoditi se ne bo lahko, ker udari tu kapital ob kapital, ki bo izrabil vsa bojna dovoljena in nedovoljena sredstva, da se ndejstvi za to ali ono državo.
*
Angleški kralj je imel te dni svoj prestolni govor, kjer je govoril o položaju v Evropi in izrazil, da je zadovoljen s položajem, ki ga zavzema v politiki Evrope Anglija. Anglija ima pač zdravo valuto!
Pogajanja med angleško vlado in irskimi sinfajnovci se nadaljujejo. Obe stranki itavljata predloge in sta se sedaj sporazumeli na kratko premirje. Koliko dni bo trajalo?
V	Severni Franciji se je končala stavka tekstilnih delavcev, in sicer s popolnim uspehom za delavce. S tem uspehom je francoski proletariat zelo utrdil svoje stališče.
V	Italiji, deželi lakote in zmag, se zopet pobijajo. Vsak dan pride do spopadov med socialisti in fašisti- Fašistom namreč srborita kri ne da miru, kadar vedo, da jih Ščiti — državno orožje.
vraštvu, temveč moramo priznati njegovo težavno stafišče.
Če smo našli, da so kmetijski izdelki predragi in da zato stradamo, ne smemo takoj udariti po kmetu in reči, da nas odira. Če smo našli, da so predragi stroji, orodje, obleka itd., ne smemo udariti takoj na delavca, ki zahteva previsoke plače in draži s tem tisto, česar potrebujemo. Socialna in krščanska ljubezen (izberite, katero hočete!) obe zahtevata od nas, da presodimo, kaj je prav, da najdemo pravi vzrok žalostnih razmer in da potem temu vzroku napovemo odločen boj. Pa ne samo napovedati, tudi izvršiti moramo ta boj!
Zdaj smo pri glavnem razločku med so-ciahsttčnim in krščanskim naukom.
Socializem ne mara biti filozofičen nauk.
^ življenjem hoče ostati v tesni neposredni $vozi. Lačnih ne mara nasititi s filozof jo, 2ejnih ne namerava napojiti z obljubami, j jJaRih noče obleči z upanjem. Socializem note biti gospodarski nauk, dati hoče vsakemu po zasluženju in zahteva zato, da Upošteva vsak vso družoo. Kmet mora meriti 8Voje delo po istem merilu kakor industrijski |
V	Berlin je dospela inedzavezniška repara-cijska komisija, da se na licu mesta pouči o razmerah in o plačilni zmožnosti Nemčije. Po časopisju se širijo vesti, da se nahaja Nemčija pred bankerotom. Ne bi bilo čudno, ko mora rediti toliko tujih komisij!
Se v vččji stiski je Avstrija. Polom v Nemčiji bi bil zanjo katastrofalnega pomena. Med Ameriko in Avstrijo je bila sklenjena in odobrena mirovna pogodba. — Avstrija je dobila od zavezniške komisije naročilo, naj zasede Zapadno Madžarsko, razen onih krajev, v katerih se bo vršilo ljudsko glasovanje, to je v Sopronju.
Madžarski parlament je na zakonit način odstavil Karla in Habsburžane z madžarskega prestola. Sedaj se oglašajo različni kandidati za prestol. Karla in njegovo soprogo pa so pripeljali do Gibraltarja, kjer ga bodo varovali, dokler ne najdejo zanj primernega prostora. Na otoku Madeiri se ga branijo..
Na Češkem nameravajo zapleniti posestva vsem onim osebam, ki so bile v zvezi s Karlovim prevratnim poskusom.
Poljska si je zagotovila svoje zapadne meje s češkoslovaško-poljsko pogodbo. Sedaj pa se zapleta v spor s sovjetsko Rusijo. Državni predstojnik Pilsudski preti, da odstopi. Fevdalno plemstvo mu raste čez glavo. Očividno ima vmes svoje roke antanta.
Ukrajinski kmetje se baje upirajo zoper boljševike — tako pravijo poljaki. Ukrajinci imajo pa največ vzroka upirati se proti Poljakom, ki jih tlačijo prav po „bratovskoa ! Za Ukrajince namreč samoodločba narodov tudi ne velja, razsekani so na tri države: Rusijo, Poljsko in Češkoslovaško.
*
Danes obhajamo obletnico, kar nas je Italija ociganila z rapallskim „dogovorom^, kjer je morala Jugoslavija poklekniti pred italijanskimi grofi.
V	Beogradu zborujejo razni pododseki zakonodajnega odseka. Razpravljali so o financah, o izročitvah poslancev sodišču (med njimi tudi Protiča), o delavskem zavarovanju (kjer so sklenili, da bodi med delodajalci in delavci pariteta), o različnih obrtih in strokah in seveda tudi o plačah ministrov na razpoloženju. Kakor znano, trpe ministri na razpoloženju glad in pomanjkanja.
Med radikalci in demokrati se bije srdit boj radi razdelitve ministrskih stolčkov.
Pogajanja kapitalističnih krogov in trgovcev o tem, kako naj se ozdravi naša valuta, so seveda brezuspešna. Minister Kumanudi, ki se je vrnil iz Londona, nam je prinesel baje imenitno posojilo. Pravijo, da je morala zastaviti Jugoslavija železnice, da jih bo tuji kapital izkoriščal. Država je prepustila neki angleški družbi pravico, da izsleduje po Hrvatski in Slavoniji petrolejske vrelce. Kmalu, kmalu bomo angleška kolonija!
Ker je vrgla vlada v mobilizacijo naših čet ogromne svote, hiti sedaj, da bi j h prištedila drugod s tem, da ukinja najvažnejše ustanove in urade.
delavec, prav tako morata pa tudi svoje zaslužke meriti. Ko bosta oba vedela, kako delata in koliko zaslužita, bosta prijatelja, kajti oba trpita prav enako, čeprav se včasih povzdigujeta drug nad drugega, včasih pa tarnata in se jezita drug na drugega. Ko basta izmerila, preštela in preračunala svoje bolečine, bosta obenem našla tudi račune kapitalistov, ki so krivi, da trpita oba. Našla bosta, da bi ne bilo nič boljše, če pogine ta ali oni kapitalist, kajti kriv ni niti ta, niti oni, temveč kriv je kapitalistični sistem. Ta pa je posledica tistega krščanskega nauka, ki je tudi učil vero, upanje in ljubezen, a se je zadovoljil s praznimi besedami, obljubami in pričakovanjem posmrtnih čudežev, namesto da bi bil učil ljudi meriti in računati. Zadovoljil se je z navdušenjem sužnjev, namesto da, bi bil ljudi osvobodil medsebojnega sovraštva, izvirajočega iz nesporazum-Ijenja. „Blagor ubogim na duhu" je učil, socializem pa pravi, da ne more biti svoboden, kdor je neveden.
Kadar buš vedel, da te tvoj brat ne more goljufati, takrat boš tega svojega brata resnično ljubil!
Za obrtne nadaljevalne šole — ni denarja. Za slepce in druge pohabljence — ni denarja. Za vdove in sirote — ni denarja. Za odpravo bede sploh ni niti toliko denarja, da bi poiskali bedo in ugotovili, odkod je in zakaj, zato bomo ukinili vso socialno politiko in tudi ministrstvo zanjo, samo toliko je ostalo še denarja, da bomo vsem bivšim ministrom lahko do smrti plačevali pokojnino, čeprav so bili samo pol leta v službi.
Po večjih krajih je delavno ljudstvo demonstriralo na mogočnih shodili zoper ukinjenje ministrstva za socialno politiko. Ministrski svie-bi pač storil mojstersko delo, če bi ukinil sat mega sebe!
Tedenske vesti.
Vojno ministrstvo je odredilo demobilizacijo. Lastniki konj, voz in opreme, ki so dne 7., 8. in 9. novembra 1921 izročili svoje konje, vozove in opremo vojaški upravi, se vabijo, da se takoj zglase pri Ljubljanskem vojnem okrugu, vojašnica vojvode Mišiča, da sprejmejo oddane predmete.
Olajšave delavcem pri vožnji na železnicah. Železniški minister je podpisal sklep, s katerim se dovoljujejo olajšave delavcem na vožnjo po državnih železnicah in sicer 500/o za vožnje preko 100 km in če potuje najmanj 10 delavcev skupaj. Delavci se morajo pri vožnji izkazati s potrdilom županstva, da potujejo v svrho, da si poiščejo delo.
Nove poštne znamke. Nove poštne znamke za porto po 10, 30 in 50 para, po 1 in 2 dinarja so prišle v promet.
Uporaba starih živinskih potnih listov. Finančno ministrstvo je dovolilo, da se smejo do 1. januarja 1922 uporabljati še stari živinski potni listi. Treba jih je pa dokolkovati do vrednosti po tarifni postavki 110 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (Uradni list št. 100) in da ob-lastvo kolke uniči in pristavi predpisano klavzulo.
Državna posredovalnica za delo. Pri
vseh podružnicah „Drž. posredovalnice za delo" v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo od 30. oktobra do ft. novembra 1921 dela 194 moških in 93 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 220 moških in 62 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je pa izvršilo 172. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, trgovski sotrudniki, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, sluge, natakarji, natakarice, knjigovezi; služkinje, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, elektromonterji, čevljarji, krojači, zidarji, tesarji, kolarji, usnjarji, šteparice za čevlje, vzgojiteljice, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Politične beležke.
Naš državni proračun za leto 1921/22 bo dne 20. t. m. predložen v svoji končni redakciji narodni skupščini. Poročajo, da se je v proračunu doseglo ravnotežje med dohodki in izdatki. Razprave o proračunu v parlamentu bodo vsekakor zelo zanimive.
Ženska volilna pravica. Za občinske volitve na Primorskem imajo volilno pravico tudi vdove in ločene žene, ki plačujejo direktni davek. Voliti pa ne morejo same, ampak po najbližjem moškem sorodniku. (Prav malo ženske pravice, toda vendar nekaj.)
Novi volilni red za narodno skupščino. Na seji ministrskega sveta dne 14. t. m. je bil končno sprejet načrt za novi volilni red za narodno skupščino.
Novi volilni zakon obsega tri važne izmene: 1. na vsakih 40.000 prebivalcev odpade po en mandat. 2. Mesto dosedanjega proporca, ki je omejen na volilna okrožja, se uvaja novi pre-poročni sistem, ki sklada okrožni proporc z državnim proporcem: Prva razdelitev mandatov se bo izvršila po volilnih okrožjih. Ostanki, ki ne dosežejo količnike, se ne bodo računali. Ostanki se združijo pri drugem tajnem glasovanju na državne liste, ki jo bo smela postaviti samo ona stranka, ki je pri glavnih volit-j vali dobila najmanj 20 mandatov. 3. Dosedanji kvalificirani kandidati odpadejo. V Sloveniji osta-I nejo 3 volilna okrožja: Celje-Maribor, Ljub-Ijana-Novomesto in mesto Ljubljana. Na Hrva-
ikem tvori vsaka župnija posebno volilno okrožje, v Srbiji okrug, v Bosni-Hercegovini vsako upravno •krožje, Dalmacija bo tvorila dve volilni okrožji, Orna gora z Boko Kotorsko eno, Vojvodina tri.
V parlamentu ae bo vršila debata, kjer bo govoril za vsako stranko po en govornik.
Gospodarstvo.
Državno posojilo v inozemstvu. Finančni minister dr. Kumanudi pride zopet v Btlgrad. Dr. Kumanudi ni sklenil v Londonu glede posojila nič končnoveljavnega, pač pa se je pogajal na povratku s francoskim konzorcijem v Parizu in z ameriškim konzorcijem, ki je stavil ponudbe glede posojila. Pogoji angleških konzorcijev so bili nesprejemljivi, amerikanski in francoski predlogi so pa mnogo boljši. Angleži nas za 200 milijonov niso hoteli kupiti. Prav poceni smo.
Celokupni državni izdatki (doplačila) za narodno prehrano v Nemški Avstriji zahtevajo 83.4 milijard avstrijskih kron.
Kako sodijo tam zunaj o našem gospodarstvu? V „Journal des Debatsu listu, o katerem zelo radi govorijo naši meščanski krogi, da nam je naklonjen in da dobro pozna naše razmere, piše: Vzroki nestalnosti naše valute so številni. Dinar je izgubil mnogo svoje vrednosti radi sami sebi nasprotujoči si zakonodaji, glede zunanjega prometa in radi inter-vencionizma s polno paro, ki stavi uvozu ovire na pot in je dal izvozničarstvu ekscesivne pravice. Te mere namesto, da bi prinesle zboljše-vanje, so povzročile draginjo in so povzročile, da jugoslovanska trgovina ne more na inostran-skih tržiščih konkurirati s tujo . . . .„Journal des Debatsu podaja potem nekatere številke, ki dokazujejo njegova izvajanja in navaja še aekatere druge vzroke. Tako n. pr. kaže na ■ašo trgovino s svetovnoznanimi slavonskimi hrasti, ki danes ne pomenja absolutno ničesar masproti mnogo slabšemu skandinavskemu 'materialu. Radovedni smo, kaj porečejo, Če sploh kaj porečejo k tej sodbi gotovo kompetentnega faktorja naši „gospodarji11. Posebno k pasusu • naši nasprotujoči si zakonodaji in k onemu
o uvozu*]ter izvozu, temu najpomembnejšemu členu v knjigi našega gospodarjenja! Ni čuda, če nas ne bo niti pes več v kratkem pogledal, če bomo izzivali s svojim delom take sodbe v tujini.
Socialno zavarovanje poljedelskega delavstva. Mednarodna konferenca za delo, ki je po verzaljski mirovni pogodbi mednarodno priznana najvišja instanca za ureditev delavske socialne postavodaje, je dne 8. t. m. sklenila: „Konferenca priporoča, da vsaka država, ki je član mednarodne organizacije dela, razširi na poljedelske mezdne delavce dobrote, ki jih nuja socialno zavarovanje zoper bolezen, invaliditeto in starost ter druge socialne nezgode industrijskim delavcem in trgovinskim uslužbencem pod enakimi pogoji.“ — Sklep je bil sprejet z 82 glasovi.
Razno
Silni viharji v Dalmaciji. Dne 10. in
11. t. m. je besnela na morju silna burja. Parniki niso mogli odpluti iz luke. Pri Zadru je nasedel parnik „Metkoviču. Radi silnega viharja na morju se je potopil v četrtek med otokoma Morterjem in Vrgado severnozapadno od Šibenika Baričev parnik „Zenit11, ki je plul poln soli iz Paga v Split. Usoda posadke, ki je obstojala iz kapetana in 12 ljudi, še ni znana. Verjetno je, da so vsi izgubljeni.
V četrtek popoldne je burja prevrnila Stein-beissov vlak na potu iz Knina v Drvar. Prevrnili so se vsi potniški vagoni nedaleč od postaje Golubič. K sreči se je nezgoda pripetila v ravnini ter sta bili samo dve osebi težko ranjeni. Nekoliko oseb je lahko ranjenih.
Kaj je Elsafluid — to se zna! Lekarnar Feller — Stubica!
Izdajatelj: Zvonimir Bernpt.
Oblastem je odgovoren Andrej Svetek.
Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Čitajte naše brošure!
„Pot k socializmu"
Spisal Dr. Oto« Bauer. • Prepel T.iUratniK
Cena samo 2 K.
Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“.
Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej" spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 24 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
tm~ 4% ~mm
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
M
I
1
4
i
i
*
5#
Konzumno društvo za Slovenijo
T i VI hi 19 VI9	Poštni čekovni urad št. 10.5
IlJUlUlJClIld Brzojav, nagi.: KodesLjubija
fi*ir HRANILNI ODDELEK Sm
Poštni pridal št. 13. Talefon intir. št. 178.
sprejema hranilne vloge m jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga po Jgl I 01 večje vloge proti R0|
“ |2 |0 polletni odpovedi po	|o
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Lj u bljani ali pa podružnice 6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Faia, St. Lovrenc na Pohorju Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
nad 3 milijone kron.
Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podružnicah. , Pristopnina 10 K. Delež 200 K.
P
P
P
P
P
1
P
P
P
P
P
P
P
'P
P
P
P
P
P
P
P

|lailrSlMlJSl|5iSjS]IMijSlEiiSl[5ilMl[sii®tSHi§llsi^[silJSltBl®iJSllli!5!^law!>il!eiaj3lBisiSlIsiiial[5Ma]BiataiiHisjS)[EiL®cJiis@jSip
nakupovalna zadruga
t*• Z« Z O* z«
v Ljubljani.
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — kolonijalno, špecerijsko blago, spi-rituose, mast, slanina, mesni izdelki. - - - -
Uvoz
Izvoz
Telefon interurb. 13,213.365. 1	„Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana*1.
Čekovni račun štev. 10.473.

Miši, podgane, stenice, ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva n. pr.: proti poljskim mišim K 16 —, za podgane in miši K20'—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 26-—; posebifb močna tinktura za stenice K 15-—; uničevalec moljev K lO1—; prašek za uši v obleki in perilu K 10’— in 20-—; proti mravljam K 10*—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10’— in 20-—, proti ušem pri ljudeh K 10-—; mazilo za uši pri živini K 10'—; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničevalec rastlin) K 10—.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jtinker, Zagreb 45, Petrinjska ul. 3«
COSULICH-LINE
= TRST —AIWEHIKA =
New-York — Buenos-Aires — Rio di Janeiro — Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov z» potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
„V boj za občin0-*
Brošurica „V boj za občino" vsebuje Poljpemu razložen volilni red za občinsko zastopstvo- ^ ^ so pridejana tudi praktična navodila. Cena J — Naroča se pri Centralnem tajništvu J v Ljubljani, poštni predal 168.