List 13.
Gospodarske stvari.
Nasajanje vinogradov in njihovo opravljanje
v prvih letih.
Ko smo naprave za nasajanje vinogradov priredili in smo se odločili, ali borno reznice ali bilfe (sadeže s koreninami) vsadili, pričnimo z delom.
Najnavadnejši čas za nasade je april in maj, ko je zemlja primerno mokra in rahla. Mirno, malo oblačno vreme je ugodno za take nasade.
Sadi se z lesenim ali železnim 8—10 cm. dolgim kolcem tako, da se z njim v zemljo navpična luknja naredi, v njo trta s korenino ali brez nje vtakne, z dobro rahlo prstjo, še bolje pa s kompostom obsuje tako globoko, da vrhnejši popek vsaj 1V4 cm. pod zemljo pride. Vsajena trta naj se še pokrije z rahlo in lahko prstjo ali pa s peskom.    Obreze naj se na 2 popka.
Korenine s koreninami vsajenih trt naj se po debelosti 2y2 — 5 cm. na kratko obrežejo , da močne nove korenine in vsled teh tudi močne mladike poženo. Ravnajmo se tudi pri koreninah , kakor pri mladikah , po pravilu: čem bolj se obreze, tem močnejše poganjajo novi deli!
Da se za vsajenje pripravljene trte preveč ne posuše, razdeli naj se delo tako, da en delavec v mokro zavite sadike donaša, drugi jih pa pridno sade.
Boljše, kakor sajenje z železnim kolcem v luknje, je sajenje v jame, katere naj se pri lesenem količu z ozkim krampom tako globoko izkopljejo, da koreninic zmrzlina ne doseže, tedaj vsaj 50 cm. na najglobokej-šem kraji. V take jame naj se dene na dno najboljša in najrahlejša prst, na njo obrezana bilfa ali reznica tako, da najviši popek ravno h količu 1% cm. pod zemeljsko površino pride. Jama naj se potem zasuje z dobro prstjo, najbolje s kompostom in potem z ostalo prstjo. Ce je prst zel6 lahka in rahla, naj se nasajena trta malo potlači; dobro je tudi jo popolnoma zagrebsti, da se na vrhu ne posuši. Ako suho vreme dolgo traja, naj se nasajene trte malo polivajo, da prej poženo.
Kar se tiče lege glavne korenine, moramo se po legi sveta ravnati, in sicer: v strmem bregu sadimo bolj navpično, na ravnini pa malo na pošev. Sploh naj se na to gleda, da se sadike ne odkrijejo, da jih mraz ne doseže, da se mladike lahko razvijajo in da tudi lahko gnojimo.
Pri nasajanji ni treba s pravim gnojem gnojiti, ker v prvem letu tudi v slabejši prsti kompost zadostuje. V vlažni zemlji trte v gorkem vremenu kmalu požen6 in z vrhoimi mladikami nasuto prst predero. Ta izrastek, kateri ima navadno uže nekaj peres, požeue še na račun od poprejšnjega leta nakopičenega živeža. Ko se to porabi, preneha gnanje za nekoliko časa, da namreč na novo nastale korenine živež dovažati začno.
Zemlja naj se v prvem letu večkrat zrahlja in očisti, kar je zelo važno za razvijanje mladik.
Mladike naj se v prvem letu puste) rasti , kakor ?nme hočejo. Ce uže hočemo nasad posebno oskrbovati, naj se povežejo rahlo na male količe. Na mladikah, posebno na perji se kmalu spozna, ali smo samo zaželeno sorto nasadili ali ne. V drugem letu naj se napačne nadomestijo z drugimi.
Predno zima nastopi, posujejo naj se mladice s prstjo, posebno v krajih, kjer hudo zmrzuje. Obvarujemo na ta način vsaj nižje popke, kateri potem na spomlad poženo!
Opravljanje v prvih letih ima namen , krepek les in močne in obilne korenine napraviti. Zategadelj obrežejo naj se trte v drugem letu, predno spomladi soč-nate postanejo, tako, da samo lanska spodnja popka osta neta. Ravno tako delajmo v tretjem letu. Trte potem krepko ženć, obilne korenine narede in nad koreninami odebele,  iz   česar potem vsako leto mladike poganjajo.
Ko iz obeh popkov mladike poženć, odrežimo vrh-nejšo zgodaj, da trta previsoka ne zraste in nad korenino bolj odebeli. Dva popka ee pa pri obrezanji zato pustita, da če eden ne žene, vsaj drugi ostane.
V nekaterih krajih je navada, trte v prvih 2—3 letih mirno rasti puščati in jih v tretjem, slabejše še le v četrtem letu popolnoma obrezovati; naredi se menda debelejša glava nad korenino.
Navadno se trdi, da trta še le v Četrtem ali petem letu prav rodovitna postane in se še le potem z njo tako ravna, kakor s starimi. V drugem in tretjem letu se morajo mladike uže na daljše količe privezovati. Paziti je pa treba, da priveze preveč ne nategnemo in nobenih peres ne zavežemo.
Pri obrezovanji spomladi naj se trta malo odgrebe in naj se vse površne korenine (rosnice) odrežejo, da uže mlada trta močne navpične korenine poganja, kar ji posebno koristi, če dalj časa suša traja, ker lahko živež dobiva.
Med poletjem nimamo z mladikami nič druzega opraviti, kakor jih privezovati; proti jeseni pa odrežimo
98
poletne izrastke nad količem. Da se perje v prvih letih dobro razvija, je važno za les in korenine.
V suhih legah izkopljimo okoli trte male jamice, da se mokrina nabira. Na legah vetru izpostavljenih naj se mladike za časa privezujejo, da jih veter sam ne obrne na kako stran, ker se potem rade zlomijo, če jih preveč vpogujemo.                                                K.