r glasilo delovnega kolektiva litostroj A L£TO XII. LJUBLJANA, OKTOBER 1971 ŠTEVILKA 10 Obeti tudi za naprej Naši uspehi v tujini Napad na Rašico Pripravljenost litostrojske partizanske enote Smo šele v mesecu oktobru, .^a če bi se letošnje leto kon-ja'o že zdaj, bi ga morali v Li-jostroju glede na uspehe v tuji-v* šteti med rekordna. Morda bi primerno, če bi naredili j^aihno primerjavo s preteklimi l969. leta je sklenil Litostroj ^ tujimi naročniki za 2,2 milijo-"a dolarjev pogodb. Lani je zna-sala vrednost s tujimi kupci skle-I le,iih poslov 2,8 milijona dolar-pV' Letos pa smo že sklenili za •5 milijona dolarjev pogodb in Uui če jim bo šlo do konca leta »slabo«, bo vrednost sklenjenih pogodb, kot kaže, gotovo presegla 8 milijonov dolarjev. Od 6,5 milijonov dolarjev že sklenjenih pogodb bomo nad 4 milijone dolarjev konvertibilnega denarja iztržili z dobavami opreme za hidroelektrarni Tana River v Keniji in hidroelektrarno Gabra Gorah v Argentini, z dobavo 5 žerjavov za Pakistan, dveh za belgijskega naročnika itd. Letos pa gremo še na licitacije v Kenijo, Novo Zelandijo, v Mehiko in Novo Gvinejo. Največji uspeh pa bi bil, če bi uspeli na licitaciji za črpalne postaje v Egiptu, kjer bi en sam posel Litostroju navrgel za 5 milijonov dolarjev dela. Obseg naročil iz tujine nas sili k dokaj ambicioznemu povečevanju proizvodnje. V dveh letih bomo namreč napravili 50 odstotni skok. Vrednost naše lanske proizvodnje je znašala 240 milijonov, za prihodnje leto pa računamo na 370 milijonov dolarjev. Pri tem pa gre le za klasično proizvodnjo. Vrednost sestavljenih avtomobilov ni upoštevana. Petdnevni seminar poveljniškega sestava naše »partizanske enote« je zadostoval, da smo lahko 18. in 19. septembra 1971 izvedli s celotno enoto dvodnevno vajo v streljanju, dviganju opreme in taktični vaji. Velik uspeh smo dosegli, če se zavedamo, da je pri posameznih pripadnikih enote preteklo 15 oziroma tudi 20 let od odsluženja kadrovskega roka v JLA. Poleg tega je bilo med njimi precej takih, ki niso bili v tem času niti na eni vojni vežbi. V prvem dnevu je bila izvedena vaja pod nadzorstvom inštruktorjev Uprave za narodno obrambo mesta Ljubljane s celotnim sestavom enote v praktičnem streljanju z vsemi vrstami pehotnega orožja od pištole, brzostrelke, polavtomatske puške, težke in lahke strojnice do ročnega metalca min. Litostroj no Zagrebškem sejmu Veliko zanimanje za naše izdelke , Letošnja prireditev Zagrebškega velesejma od 9. do 19. sep-J®mbra je bila nadaljevanje stalnega razvojnega vzpona in je pome-uila doslej naj večjo mednarodno sejemsko manifestacijo v državi. 7a Prireditev je bila 91. mednarodni sejem, ki ga je organiziral 4agrebški velesejem. Jud, letos je jesenski medna-.°uni Zagrebški velesejem obdr-a* svoj tradiconalni poslovni Br°gram razstavljanja. jesenskem velesejmu so ^kazali domači in inozemski Razstavljala nad 300.000 različna izdelkov. Splošni program prireditve je nugočil prikaz vseh gospodarja področij in njihovih števil-uja eksponatov. Na razstavi je j11 a na vpogled bogata tehnična 0kurnentacija, vidna pa so bila a°slovna prizadevanja gospodar-tVenikov. Na Zagrebškem vele-k>u je bila še posebej poudar-l na strojna industrija, črna in arvasta metalurgija, elektroin-o^trija, precizne mehanike in Ptika, kemična industrija, kovin-Kopredelovalna industrija, indu-..pia motornih vozil, ladjedel-Jv°. lesena, tekstilna, grafična R: živilska industrija ter nekate-® druge panoge. Na posebnem jelu razstave je bil nastop prodajalcev opreme za turizem, gorstvo in trgovino. Poleg komercialnega dela pri-oitve — razstavljenega blaga, arovin, so bile pomemben del poslovne vsebine velesejma stro-°vne manifestacije, poslovni na-h. Pi bank, gospodarskih zbor- n‘c itd. n ^a zagrebškem jesenskem med-darodnem velesejmu 1971 je so-. ®lovalo 1277 domačih in 5038 27°zemskih razstavljalcev na °Ooo metrih razstavnega pro-a,°ra- Sodelovalo je 20 afriških, piskih in latinsko-ameriških dr-in sk°raj vse države vzhodne zahodne Evrope, gospodarski rSanti, kot so ZDA, ZSSR, Ja-d hska, Avstralija in nekatere ^Se države. Prvič po 15-letni odsotnosti sta delovali s kolektivnima razsta-iaJa LR Kitajska in LR Albani-c Njuna prisotnost je zaključila f°vitost mednarodnega pomena p lemskega trga v Zagrebu, ddvsem je nastop LR Kitajske pripomogel h krepitvi gospodarskih stikov med LR Kitajsko in S FR Jugoslavijo. Žal so ta paviljon predčasno zaprli. V primerjavi z lanskoletno prireditvijo se je povečalo število domačih in inozemskih razstavljalcev. Velesejem je zgradil svoj največji paviljon s površino 20.000 kvadratnih metrov in novo razstavno dvorano v okviru paviljona 11 v sklopu razstavnega in kongres nega centra Zagrebškega velesejma. Gospodarske organizacije iz inozemstva so si jesenski mednarodni zagrebški velesejem izbrale za stalno mesto komercialnih srečanj z jugoslovanskimi partnerji. Zagrebški velesejem je bil tudi letos kot vsa prejšnja leta mesto poslovnih srečanj. Jugoslovansko gospodarstvo se je na jesenskem velesejmu pred- stavilo z doslej naj večjim številom gospodarskih organizacij zbranih na kakem sejmu v državi. Za letošnji Zagrebški velesejem in za svetovni prikaz gospodarskih odnosov je vladalo v državi in inozemstvu veliko zanimanje. Jesenski Zagrebški velesejem si je na dan otvoritve ogledal naš predsednik Josip Broz-Tito. Tudi LITOSTROJ je bil med razstavljale! jesenskega Zagreb-škga sejma kakor že vrsto let poprej. V strojni dvorani, kjer se nahaja naš razstavni prostor, smo razstavljali hidravlične preoblikovalne stroje; na površini 108 m2 je bilo razporejenih sedem lepo oblikovanih hidravličnih stiskalnic. Med razstavo smo obiskovalcem in poslovnim partnerjem prikazali delovanje stiskalnic. Na zunanjem prostoru, bazenu, smo prikazali vrsto črpalk. Delovanje črpalk in vodometi so pritegnili mnogo obiskovalcev. Na 300 m2 odprtega prostora so bili razstavljeni naši 2-tonski, 5 in 7,5-tonski viličarji. Kot prikaz težke industrije naše tovarne smo razstavili francisovo kolo iz nerjavečega jekla. Zanimanje in povpraševanje po naših izdelkih je bilo veliko. Naše osebje je nudilo strankam vse potrebne informacije o naših proizvodih, prav tako pa so vzpostavljali stike z zainteresiranimi poslovnimi ljudmi. Posebno pozornost smo posvetili obisku in pogovoru s kitajsko delegacijo in obisku delegatov iz socialističnih držav. Komercialni uspeh sejemske prireditve je tudi tokrat pomenil poslovno potrditev jugoslovanskega gospodarstva in njegovega sejemskega trga, ki se je uvrstil med vodilne evropske sejme. Prav tako kot coletni prikaz našega gospodarstva je tudi Litostroj požel mnogo pohvalnih besed za razstavljene proizvode. Naš razstavni prostor si je ogledal na dan otvoritve generalni direktor Litostroja dipl. inž. Marko Kržišnik. Prav tako so se velesejma udeležili vidnejši predstavniki Litostroja kot npr. predsednik delavskega sveta inž. Avgust Klemenc, predsednik sindikalne organizacije Franc Jev-nikar, šef oddelka AT dipl. inž. Peter Vogrič in drugi. D. Š. Sporazumevanje se šele začenja Dne 6. oktobra letos je republiški odbor sindikata industrije in rudarstva Slovenije dal soglasje k predlogu samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektroindustrije Slovenije. Soglasje je sledilo izredno razgibanemu delo vseh, ki so sodelovali pri ust varanju sporazuma, od komisije za pripravo sporazuma pa vse do posameznih delovnih organizacij udeleženk sporazuma ter ne nazadnje tudi do vseh sindikalnih organizacij. Tudi v našem kolektivu smo razpravljali o vsebini samoupravnega sporazuma. O nastajanju vsebine sporazuma smo deloma poročali tudi v našem časopisu. Zdaj, ko smo dobili soglasje k sporazumu tudi od sindikatov, pa nas še posebej zanima, kaj pomeni ta sporazum za našo delov" ^ organizacijo. Sporazumevanje na področju delitve nedvomno pomeni pomemben korak k ureditvi cele vr- ste negativnih pojavov, kot so npr. fluktuacija delovne sile, zaslužki, ki niso rezultat dela, dohodki, ustvarjeni z monopolnim položajem na tržišču in podobno. Čeprav znotraj panoge kovinske industrije in elektroindustrije ni izrazitih nepravilnosti, pa vendarle s sporazumom pričenjamo usklajevati osebne dohodke v odvisnosti od rezultatov dela. Sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov določa kriterije za zagotavljanje osebnih in skupnih potreb delavcev v odvisnosti od rezultatov in uspehov poslovanja. Na podlagi lanskoletnih rezultatov nam sporazum dovoljuje take osebne dohodke, kot jih sedaj prejemamo. S takimi dohodki še ne kršimo določila zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, ki predvideva ob prevelikem izplačevanju osebnih dohodkov izdvajanje določenega prispevka v republiški sklad. To seveda ne pomeni, da smo lahko zadovoljni. V primerjavi z ostalimi podjetji naše panoge imajo nekatera podjetja glede na poslovne rezultate možnost povečati osebne dohodke. V sporazumu dolo-(Nadaljevanje na 3. strani) Pripadniki enote so bili zelo disciplinirani in so svoje naloge vzeli zelo resno, zato so tudi dosegli v poprečju prav dober uspeh, pri čemer naj pripomnimo, da je precejšnje število pripadnikov enote doseglo celo odlične uspehe, a le malo število je bilo tistih, ki niso dosegli zadovoljivega uspeha. Posebno so se odlikovali v streljanju s polavtomatsko puško, univerzalnim in zelo preciznim orožjem domače proizvodnje. Ta puška si je pri vseh pripadnikih enote pridobila velike simpatije in prav vsi so jo zelo hvalili. Podčrtati moramo uspehe merilcev ročnega metalca min. Ta velja za zelo dobro in natančno orožje za neposredno borbo in uničevanje sovražnikovih tankov in utrdb. Naši uspehi so še toliko večji, če vemo, da pride lahko pri vsaki najmanjši površnosti, nedisciplini ali nepreciznosti pri ravnanju s tem orožjem do človeških žrtev. Zaradi reaktivnega učinka orožja pride do žr tev v vrstah vojakov, ki z njimi streljajo. Uspeh streljanja z navedenim orožjem je toliko bolj pomemben, kajti večina merilcev je z njim prvič streljala, a nekateri so ga celo prvič videli. Popoln uspeh oz. bolje rečeno združene akcije je naša partizanska enota dosegla naslednji dan pri popolnoma samostojni oraktični vaji »pehotna četa v napadu« na vas Rašico, čeprav je bila vaja oz. napad izveden pravzaprav demonstrativno oz. manifestativno, so vsi odpadniki enote zelo resno in disciplinirano izvrševali svoje naloge. Omenjeno vajo so namreč izvedli v spomin na 30-letnico fašističnega napada in požiga vasi Rašice pri Ljubljani. Pri izvajanju vaje se je pokazala popolno pripravljenost in velika iznajdljivost poveljniškega sestava enote v tem, da je akcijo in delovanje enote usmerjal in ustrezno prilagajal težavnim pogojem. Poveljstvo enote in celotni vojaški sestav je v vsem upošteval osnovne elemente taktike, brez katerih v vojni ni mogoče uspeti. Za uspeh vaje se moramo seveda zahvaliti predvsem vojaškemu sestavu enote, ki je disciplinirano, požrtvovalno in hitro izvrševal vse naloge in direktive svojih poveljnikov. Tudi predstavniki Uprave za narodno obrambo Ljubljana in ostali opazovalci so se o vaji pohvalno izrazili. Vsak posameznik je na vaji opravičil zaupanje svojega kolektiva, ki daje sredstva za vzdrževanje, opremljanje in urejanje svoje »partizanske enote«. Ob tem naj pripomnimo, da enota za sedaj še nima vse potrebne opreme. Glede na to, da je bila vaja organizirana v prostem času, to je v soboto in nedeljo, gre pripadnikom enote vse priznanje in zahvala za aktivno in požrtvovalno sodelovanje. Franc Nolimal Naš barometer letnih planov. Dobre rezultate smo označili z zvezdicami in to v predzadnjem stolpcu one odstotke, ki so večji od 100, v zadnjem stolpcu pa one, ki so večji od 75 %. Le pri osebnih dohodkih je kriterij ravno obraten. Tudi v gornjem pregledu nisnw pozabili na zvezdice. Komu pri padajo, pa smo povedali že v uvo du. In še nekaj ne smemo Prc' zreti: v septembru so od finali stov cementarne kot prve že k Po devetih mesecih, torej ob koncu septembra bo merjenje naših rezultatov mnogo lažje. Številki 3/4 ali 75 % sta namreč dokaj poznani iz vsakdanjega življenja, zato bo mnogo lažje ugotavljati, kje smo bili uspešni. Ali pa nas bo preostala četrtina opozarjala, da se poslovno leto počasi izteka. Poglejmo torej naš barometer, pogled pa uperimo v pokončno črto »75,00 % — september«. REALIZACIJA FAKTURIRANA PROIZVODNA SKUPNA BLAGOVNA FINALIZIRANA ODPRENIUENA •* | FINALIZIRANI § 0DPREMLJENI OSEBNI DOHODKI BSSsilggRSSsig °o to' tri <5 O" Q3 to* vi os -»• ~-fNo-)->*in _v)iobxc5o4 Levo od pokončne črte »75,00 % — september« zaostajajo stolpiči skupne, finalizirane in odprem Ijene proizvodnje. Na oko lahko ocenimo, da zaostajamo skoraj za mesec in pol. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je zaostanek povečal. To pa je rahlo presenečenje, kajti že leta nazaj se je po krajšem poletnem premoru vedno že septembra pričel zadnji finiš, ki je pripeljal poslovno leto v zadovoljivo stanje. Letošnjega septembra pa — 457,5 ton namesto 1075 ton v SOZD FI in 813,1 tone namesto 1002 toni v SOZD Pl — je mnogo premalo. Krivično pa bi bilo, če bi se jezili samo na proizvodnjo. Inštalaterji pravijo, če iz pipe ne priteče voda, ni vedno kriva samo pipa, temveč je potrebno pregledati celotno napeljavo, ali pa celo izvor. Skratka, funkcionirati mora celotno omrežje in iz pipe bo priteklo dovolj vode. Primerjavo z nami lahko napravi vsak sam. Priznati pa moramo, da je bilo že v septembru čutiti rahel vetrič v podjetju, bolj v obliki opozoril, da so rezultati poslovanja premajhni oziroma naše potrebe so velike in če jih hočemo zadovoljiti, morajo biti rezultati našega dela mnogo večji. Ne zadostuje, če vsakdo nekaj dela. Vsakdo mora delati učinkovito in tisto, kar bo dalo sešteto z delom drugih čim boljši in večji rezultat. In če vetrič ne bo zalegel, bo potreben veter, morda celo burja, ki bo prepihala vsak kot ali hodnik. Resno opozorilo nam mora biti tudi sklep UOP, ki je za septembrsko plačilo osebnih dohodkov »dodal« 600.000 dinarjev z namenom, da bi vrednost točke ne bila preveč nezadovoljiva. Gornji ukrep pa lahko razumemo tudi tako, da ni nikogar, ki bi nam privoščil nižje osebne dohodke, temveč ravno obratno — le ustvariti jih je potrebno z delom, ker jih v nasprotnem primeru tudi UOP ne more stalno dodajati, temveč le, če oceni in upa, da bodo takemu ukrepu sledili boljši rezultati. Verjetno stanje ni tako slabo, kot bi lahko kdo razbral iz gornjih vrstic. Toda poslovati moramo varno. Nihče si ne želi slabih presenečenj. In četudi so gornje besede morda preostre, vsekakor niso odveč, oziroma prav gotovo si vsi želimo, da bi bile nepotrebne. Po vseh gornjih besedah je že čas, da odčitamo naš barometer: Finančna realizacija: % % — fakturirana 129,70* 88,08* Blagovna proizvodnja — skupna 86,04 63,32 — finalizirana 88,79 64,42 — odpremi j ena 82,39 59,78 Osebni dohodki — avtomobili — finalizirani 167,10* 139,25* — avtomobili — odpremljeni 163,56* 136,30* — izplačani 103,54 76,63 V predzanjem številčnem stolpcu so navedeni odstotki izpolnjevanju kumulativnih dinamičnih planov, v zadnjem stolpcu pa odstotki izpolnjevanja celo- Talni transport Turbine Črpalke Žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje SOZD FI Jeklena litina Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki SOZD Pl Kisik in drugo Podjetje — skupaj In če sedaj na podoben način pogledamo le skupno proizvodnjo, toda razčlenjeno po vrstah proizvodov in SOZD, dobimo naslednji pregled: % % 62,42 47,12 59,11 37,28 83,69 58,04 107,76* 94,18* 93,98 59,25 118,90* 100,47* 67,58 47,60 62,55 42,15 132,16* 97,80* 80,75 58,74 92,74 69,06 87,51 65,07 125,82* 93,55* 78,20 58,18 99,59 74,03 88,58 65,91 120,03* 89,04* 86,04 62,68 polnile svoj letni plan. Čeprav so v padajočem vrstnem redu kol' čin šele na šestem mestu, je ^ vseeno lep uspeh, čestitamo Pravočasno smo namreč proizved" li toliko, kolikor smo s planon1 predvideli, to pa je bistvo vsakega plana. Tik za petami cementarn sledijo orodje, žerjavi in reduktorji, specialna litina ... Morda bomo čestitali že konec oktobre Pričakujemo pa tudi, da se bo^0 nižje vrednosti povzpele višje. V. N. Samoprispevek za varstvo in šolstvo Vsi smo za io, da bi bili naši otroci srečni Občani vseh petih ljubljanskih občin lahko ugotovimo, da imamo med vrsto slabo rešenimi družbenimi problemi še posebej slabo urejeno vzgojno varstvo in šolstvo. Samo bežen pregled stanja v občini šiška nam pove, da imamo 5 osnovnih šol in v njih kar 6908 učencev, da se v teh šolah odvija pouk v dveh izmenah, da nekaterim šolam grozi celo troizmenski pouk, da že ob sedanjem stanju osmim šolam primanjkuje ali pa sploh nimajo prostorov za podaljšano bivanje otrok (šolsko varstvo), da je brez telovadnice osem šol, tri pa prostorninsko in drugače ne ustrezajo potrebam, da imamo v občini šiška šest vzgojno varstvenih zavodov (vrtcev) in da je njihova kapaciteta 1165 otrok, v oskrbi pa imajo 1553 otrok. Pri tem pa je najbolj žalostno, da je bilo v letu 1970/1971 v teh vrtcih skupaj odklonjenih 1234 prošenj, pri čemer so upoštevani samo predšolski otroci od 2. do 7. leta starosti; za sprejem v varstvo dojenčkov, pa bi že sedaj potrebovali preko 300 prostih mest. Samo bežen pregled deset let nazaj nam pove, da je bilo zgrajenih 22 novih vzgojno-varstvenih zavodov, da je bilo od leta 1945 do 1971 zgrajenih kar 36 osnovnih šol. In če upoštevamo, da je bilo v ljubljanskih občinah leta 1946 157.027 ljudi, leta 1971 pa že 257.640, potem nam je jasno, da je število prebivalstva in s tčm potrebe po šolah in vzgojnih zavodih rastlo veliko hitreje, kot so bile realne možnosti za hitrejše zadovoljevanje teh potreb. V petletnem programu izgradenj v času od 1972 do 1976 na področju šol in vzgojno-varstve- nih zavodov na območju ljubljanskih občin je predlagano: — da se zgradi 10 novih šol s telovadnicami, — 6 prizidkov k šolam s telovadnicami, — 3 prizidke k šolam brez telovadnice, — 4 telovadnice, — 1 vzgojna posvetovalnica, — 1 posebno šolo v vzgojnem zavodu Janeza Levca, — 19 novih vrtcev in — 5 prizidkov in adaptacij vrtcev za 3640 mest. Za izvedbo programa bi torej potrebovali poleg rednih sredstev še 120.000.000 dinarjev, kar predstavlja polovico sredstev za uresničitev petletnega programa predvidenih gradenj. Da pridemo do teh sredstev, je samo ena pot — samoprispevek občanov. Ljubljana ni prva in edina, ki se zateka k uvedbi samoprispevka. Pred Ljubljano so se odločili za tako reševanje Pr0" blemov že v Kranju, Hrastnik^' Zagorju, v Domžalah, Kamniku, v Grosupljem in drugod. Edina možna pot za hitrejš6 uresničevanje želja in potreb le torej samoprispevek občanov in ta pot je opravičljiva in možna tudi iz drugega zelo pomembnega razloga. Če torej samoprispevek izS*®; sujemo, bomo torej imeli v petin letih na razpolago 240 milijon°v dinarjev za gradnjo vrtcev in š°f Če pa samoprispevka ne izgla-sujemo, bomo imeli v prav isteiU obdobju iz rednih sredstev sam0 119.155.000 dinarjev, od tega P® bomo morali obvezno odvest 30 % in bo tako za gradnjo ostalo praktično komaj 84.409.000 d' narjev. Če pri tem upoštevam0, da znašajo stroški za gradn),0 nove šole z 18 učilnicami približno 10 milijonov dinarjev, Pote1’L si lahko predstavljamo, kolik bi bili sposobni zgraditi brez samoprispevka Občanov. Da se bodo sredstva zbrana jz samoprispevka občanov porabil® izključno samo za gradnjo s°. in vrtcev in da se bo osvojem program v celoti izvedel, mor®' bitne podražitve pa se bodo kb' le iz proračunskih sredstev, naj11 skupščina mesta Ljubljana in 00 činske skupščine jamčijo s P°' sebnimi odloki. S pariškega avtomobilskega salona V težavnih trenutkih svetovne avtomobilske industrije, ko so se nekateri svetovni prireditelji avtomobilskih izložb kot so London, Ženeva, Torino, Amsterdam in Frankfurt, ali se že popolnoma odpovedali takšnim razstavam ali pripravili salon samo v nacionalnem okviru ali pa ga bodo odslej prirejali na mednarodni ravni le vsaki dve leti, je Parizu, letos že oseminpetdesetič, le uspelo obdržati takšno prireditev na visoki ravni. Zasluga, da je sejemski prostor v pariškem predelu Porte de Versailles v času od 7. do 17. oktobra zopet dobil slovesno podobo, pa čeprav z bolj diskretno reklamo, z manj pompa in zelo racionalizirano razsvetljavo, gre predvsem predsedniku francoske republike Georgesu Pompi-douju. Francoski gospodarstveniki so iz ekonomskih vzrokov hoteli salon že izločiti; njihov predsednik pa se je temu odločno uprl, kajti investicije, ki jih je vlada vložila v zadnjih letih v državno avtomobilsko industrijo, so precejšnje in Francija — kot ena izmed svetovnih avtomobilskih velesil — mora vendarle uveljaviti svoj pomen tudi s takšno mednarodno prireditvijo. Pariški avtomobilski salon je odprl sam predsednik Pom- pidou. Na njem je vsa svetovna avtomobilska elita prikazala poleg znanih modelov še 69 »novincev«, ki bodo na voljo kupcem v letu 1971-72. Pravo mednarodno premiero sta pripravila le Renault z ofen-vozilom 127. Pri vseh preostalih 15 in 17 ter F'iat s svojim malim vozilom 127, Pri vseh preostalih proizvajalcih so novosti le manjše tehnične izboljšave ali racionalizacija okrasnih teles. Karoserije so ostale nespremenjene, kar zagovarjajo predvsem s podražitvijo surovin in s svetovno monetarno krizo. Na novo krojene pločevine bi — že za v poprečju 3 odstotkov višje cene vseh vozil — te le še povečale. Če upoštevamo predvidevanja ekonomistov za nadaljnjih 10 let, se bodo cene avtomobilom vsako leto zvišale za kak odstotek, kar napeljuje proizvajalce k takšni racionalizaciji. Francoska avtomobilska industrija je še vedno v porastu in je v prvih devetih mesecih tega leta izdelala 2 milijona vozil, kar je predvsem zasluga novih in moderniziranih tovarn kakor tudi dobro organiziranega izvoza. Renault je kot prvi francoski proizvajalec z obsežno družino svojih športnih vozil želel ustreči domačemu trgu in s tem zmanjšati uvoz takšnih avtomobilov od drugod. Citroen je prikazal break pri svojem GS, ki so mu le povečali zadek. Peugeot in Simca imata le nekaj manjših tehničnih sprememb na svdjih vozilih. Nemci so predvsem skrčili svoj program pri izvedbah vozil z isto karoserijo in z različnimi motorji, kar velja še posebej za VW, ki mu je množica različnih modelov prinesla precejšnjo izgubo. Prestižni Mercedes-Benz je predstavil svoj zelo dragi cou-pe 350 SLC z 230 KM, s štirimi sedeži in hitrostjo 210 km/h. Pri Italijanih je zbudil veliko zanimanje novi Fiatov model 127, ki mu prerokujejo še večje serije, kot so jih dosegli 500, 600 in 850. Po slednjem je to malo vozilo dobilo tudi motor, le da je popolnoma na novo zasnovano — z motorjem in pogonom spredaj. Alfa-Romeo je prikazala bolj v senci nekoliko močnejšo ALFO 2000. Vsa pozornost velja njenim novim obratom pri Neaplju, iz katerih naj bi že spomladi 1972 prišli novi modeli srednjega razreda. Pravi umetniki pa so italijanski ustvarjalci ne-serijskih vozil, ki so le paša za oči in sanje mnogih obiskovalcev. Kaj preprosto so rešili svoj problem — ob pomanjkanju novih modelov — Angleži. Pripeljali so nekaj mladih brhkih deklet in jih postavili ob svoje pločevinaste konjičke, ki so v zadnjih letih dobili le nekaj tehničnih novosti. Japonci so prikazali dva ekstrema: male avtomobile, ki jim vgrajujejo kar motorje s svojih motornih koles, in večje limuzine ameriških oblik, ki so namenjene predvsem trgu v ZDA. Težavno je oceniti, kaj je novega v ameriški avtomobilski in- Menim, da 1 % od dohodk0' ne bo predstavljal prevelik obremenitve in da ne bo nikog®*: ki bi se ob referendumu izrek0 negativno. Če bi slišali vse pretresljiv® izpovedi mater, če bi nam n®® otroci znali povedati, kaj doži Ijajo in kako si krčijo pod ® svojega prostora pod sonc0lT1' potem prav gotovo med nami ® bi bilo nikogar, ki bi vsaj za hlP razmišljal, kako se bo odločil-Mar nismo vsi za to, da so n® ši otroci srečni? K. M- dustriji. Gotovo pa je, da so h) hove norme glede varnosti in z® strupljanja zraka z izpušnimi P1' ni zelo stroge; zato tudi ni čudn j da je levji delež njihovega kom struiranja usmerjen prav v 1 izboljšave. Nedvomno bo ob beograjske0! salonu spomladi 1972 zanimiv videti, kako bo znal naš g°st. telj — ob skrčenju takšnih PU reditev po svetu — pritegn' svetovne proizvajalce avtomob lov, ki bi nam lahko priprav’ kakšno premiero v prav velike0 slogu. , „ Iztok Vrče0 OKTOBER 1971 »LITOSTROJ« Samoupravni _________ STRAN 3 sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije Z namenom, . - da se čim dosledneje ures-ličuje načelo delitve po delu, — da se zagotovi delitev dohodka in osebnih dohodkov v odvisnosti doseženih rezultatov dela in poslovne uspešnosti, — da se zagotovi tolikšno izdvajanje sredstev iz dohodka za širitev materialne osnove dela, da bo akumulativnost in reproduktivna sposobnost stalno zago-tovljena, , ~ da se v čim večji meri us-"Jadi delitev sredstev za zadovo-[jevanje skupnih in osebnih po-ireb delavcev med podpisnicami sporazuma, So na podlagi I. člena Zakona o samoupravnem sporazumevanju 'n družbenem dogovarjanju o ■berilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov 'Ur, list SRS 4-15/71), v nadalj-niem besedilu Zakon o samo "Pravnem sporazumevanju, orga-"izacije združenega dela slovenske kovinske in elektro industri-i® ter obrti (v nadaljnjem besedilu: podpisnice sporazuma) spre-lele sledeči samoupravni sporazum O OSNOVAH IN MERILIH Za delitev DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV L del Ugotavljanje in delitev DOHODKA 1. člen . Po tem sporazumu se dohodek (v nadaljnjem besedilu DOH) ugotavlja tako, da se celotni dohodek zmanjša za porabljena sredstva, zakonske in pogodbene obveznosti ter poveča za znesek Amortizacije obračunane nad Predpisanimi stopnjami. Dohodek (DOH) se ugotavlja v^ed letom s periodičnimi obra-, bdi, za poslovno leto pa po za-"lučnem računu. 2. člen Dohodek (DOH)* po prvem čl Ob delijo podpisnice na podla Plošnih aktov ob upoštevan določil tega sporazuma. 3. člen Pri delitvi dohodka na sred-JVa za zadovoljevanje osebnih n skupnih potreb delavcev in ra sredstva za razširitev materine osnove združenega dela P° tem sporazumu sprejemajo Podpisnice snorazuma načela po-?vne uspešnosti, produktivno-11 dela, rentabilnosti vloženih redstev, akumulativnosti poslo-rdnja, nagrajevanja po delu in ezultatih dela ter zagotavljanja "strežne življenjske ravni zapo- 4. člen Sredstva za zagotavljanje oseb-.'h potreb delavcev se oblikuje-0 na podlagi: "1 kalkulativnih osebnih do- godkov (v nadaljnjem besedilu 0D), ki zajemajo: l(e'- kalkulativne osebne dohod- Po obračunskih skupinah, t " dodatek za delo v podalj-anem delovnem času, |: 7" dodatek za delo ob nede-l'an, državnih praznikih in de-Prostih dnevih, p dodatek za delo v nočnem "lovnem času, dela, dodatek za posebne pogoje j_p pribitek za vodilne delavce d individualne izvršilne organe Povijanja; (I bi faktorja stimulacije (v na-plinjem besedilu FS), ki je se-Stavljen iz: (i T faktorja stimulacije (v na-dijnjem besedilu FSi), ki izraža "labilnost vloženih sredstev in v^opnjo akumulativnosti poslo-l^nja organizacij združenega de- — faktorja stimulacijez (v nadaljnjem besedilu FS2), ki izraža delež akumulacije v dohodku organizacij združenega dela. 5. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da so osnove in merila za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov po obračunskih skupinah naslednje: I. za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnice sporazuma ne predvidevajo pridobitve kvalifikacije ali pri učenosti, 900 din neto na mesec, II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice in ki zasedajo delovna mesta, za katera splošni akti podpisnic sporazuma predvidevajo pridobitev polkvalifikacije ali priuče-nost, 1000 din neto na mesec, III. za skupino delavcev s končano poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu in za skupino delavcev, ki imajo pridobljeno strokovno usposobljenost za kvalificiranega delavca na podlagi spričevala oz. potrdila izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole. Zavoda za tehnično izobraževanje ali Zavoda SRS za varilno tehniko), 1600 din neto na mesec, IV. za skuoino delavcev, ki so končali poklicno šolo ali imajo družbeno priznan poklic in so opravili izpit za visokokvalificiranega delavca ter imajo spričevalo oz. potrdilo izobraževalne ustanove (industrijske poklicne šole. Zavoda za tehnično izobraževanje, Zavoda SRS za varilno tehniko ali bivše okrajne komisije), 1800 din neto na mesec, V. za skuoino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, teh-nikume, delovodske šole. tehnične šole in tehnične srednje šole ter za delavce, ki jim je na podlagi zakonitih predpisov priznana srednja izobrazba, 2000 din neto na mesec, VI. za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, I. stopnjo fakultete ali opravili z zakonom predpisan strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, 2400 din neto na mesec, VII. za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete, 3000 din neto na mesec, VIII. za skupino delavcev, ki so po diplomi šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura in podobno), 3400 din neto na mesec, IX. za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 4000 din neto na mesec. Navedeni zneski veljajo za polni delovni čas, t. j. 182 ur mesečno. Osnova za dokazilo dosežene strokovne izobrazbe je delovna knjižica in ustrezno spričevalo ali potrdilo. Obračunske osnove se povečajo ob koncu leta v skladu z ugotovljenim povečanjem življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 odstotkov na leto. 6. člen Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna oz. za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračuna vp(i o kalkulativni mesečni neto obračunski zneski po dejanski strokovni usposobljenosti delavca s pribitkom 40 odstotkov. 7. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da znašajo: — dodatki za delo v podaljšanem delovnem času najmanj 50 odstotkov od obračunske postavke delavca, — dodatki za delo ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih najmanj 30 odstotkov od obračunske postavke delavca, — dodatki za delo v nočnem delovnem času, med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, najmanj 25 odstotkov od obračunske postavke delavca. 8. člen Za dela, ki so težka, zdravju škodljiva, posebno umazana, nevarna, pri veliki vročini, v velikem ropotu in vibraciji ali pod učinkom ionizirajočih sevanj, organizacija združenega dela s svojim splošnim aktom določi dodatek za posebne pogoje dela. Glede na vrsto in intenziteto vpliva in okoliščin za delo na delovnih mestih iz 1. odstavka tega člena, se višina dodatka za posebne pogoje dela določi z enakim zneskom za enako stopnjo vpliva, ki je: — manjša izpostavljenost težkim pogojem dela — 0,50 din neto/h — srednja izpostavljenost težkim pogojem dela — 1,00 din neto/h — velika izpostavljenost težkim pogojem dela — 1,50 din neto/h — zelo velika izpostavljenost težkim pogojem dela — 2,00 din neto/h — najtežja izpostavljenost težkim pogojem dela. kjer zaščita rii možna — 3,00 din neto/h Pri določitvi intenzitete vpliva posameznih dejavnikov in teži-ne pogojev dela se mora upoštevati ekološke meritve po JUS in mednarodnih standardih, ki jih opravi pristojni zavod. Organizacije združenega dela morajo opraviti ekološke meritve v roku enega leta po podpisu tega sporazuma. Dokler organizacije združenega dela ekoloških meritev niso opravile, uporabljajo merila za posebne pogoje dela po doslej veljavnih splošnih aktih. 9. člen KOD iz 4. člena se izračuna tako, da se število zaposlenih po posameznih obračunskih skupinah pomnoži z ustreznimi zneski iz 5. člena. Vsota produktov se pomnoži s številom mesecev v obračunskem obdobju in poveča za dodatke iz 6., 7. in 8. člena za isto obdobje. Število zaposlenih se ugotavlja na podlagi dejansko plačanih ur (redne delovne ure, plačani zastoji, odmori, državni prazniki, letni dopust, odsotnost z dela z nadomestilom in bolniški izostanek do 30 dni) deljenih s 182. 10. člen KOD ugotovljen po 9. členu se poveča za faktor stimulacije 1 FS), ki je sestavljen iz FSi in FS2. 11. člen FS se izračuna: FS = FSi X FS2 FS2 = 1 4- 0,03 YAK X 100 j0 ) DOH 10 Izračun se izvede na 3 decimalke. AK akumulacija (DOH minus KOD) VS = poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva CD = celotni dohodek DOH = dohodek iz 1. člena Pri izračunu FS se lahko upošteva FSi največ do 1,15, čeprav FSi doseže po izračunu višjo vrednost. Kolikor je pri izračunu FS2 znesek pod korenom enak ali manjši od nič, se upošteva vrednost FS2 = 1,0. 12. člen Sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb (SOD) iz 4. člena se izračunajo SOD KOD X FS 13. člen Podpisnice soglašajo, da znaša naj nižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času (182 ur na mesec) 800 din neto. 14. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da naj bi bil najvišji mesečni neto osebni dohodek (OD max) v organizaciji združenega dela izračunan po naslednjih osnovah in merilih: — korigirani poprečni KOD (KODu) — faktor stimulacije FS — število zaposlenih (po staležu) Najvišji osebni dohodek se Izračuna na naslednji način: OD,,,.., x = KODk X FS X K„ KOD|; se ugotavlja po nasled- nji tabeli: Povprečni KOD KODk do 1.000 din 1.000 din 1.001-1.100 din 1.025 din 1.101-1.200 din 1.075 din 1.201-1.300 din 1.120 din 1.301-1.400 din 1.160 din 1.401-1.500 din 1.200 din 1.501-1.600 din 1.245 din 1.601-1.700 din 1.285 din 1.701-1.800 din 1.325 din 1.801-1.900 din 1.360 din 1.901-2.000 din 1.400 din nad 2.000 din 1.425 din Poprečni KOD v zgornji tabeli se izračuna: Poprečni KOD - KOD (po 9. členu) število zaposlenih po staležu K, se določi po naslednji tabeli: Število zaposlenih Kz do 100 .3.0 101 - 250 3.3 251 - 500 3.6 501- 1000 3.9 1001- 1500 4.2 1501- 2500 4.5 2501- 4000 4.8 4001- 6000 5.1 6001- 9000 5.4 9001-12000 5.7 nad 12000 6.0 Tako izračunan naj višji osebni dohodek velja za delo v polnem delovnem času. Naj višji osebni dohodek ne sme presegati zneska 6000 din neto mesečno, če je FS enak 1. 15. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni začasne zadržanosti od dela, ko gre nadomestilo v breme organizacije združenega dela, znaša najmanj 80 % od osnove. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel za polni delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastal primer, zaradi katerega ima pravico do nadomestila. 16. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev oblikovala po naslednjih merilih oz. izplačevala v naslednjih zneskih: — regres za letni dopust najmanj 400 din neto in največ 600 dinarjev neto na zaposlenega, — regres za prehrano najmanj 39 din neto in največ 50 din neto mesečno na zaposlenega delavca. S splošnimi akti določijo podpisnice izdatke v breme sredstev sklada skupne porabe: — premije za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev, — socialne podpore: ob smrti delavca, ob smrti v družini, v primeru bolezni delavca, elementarnih nesrečah in drugih izrednih primerih, — prispevek k stroškom organizacije izletov, ekskurzij in za kulturne potrebe delavcev, — denarne nagrade in darila: ob doseganju določene delovne dobe, ob odhodu delavcev v pokoj in ob obletnicah pomembnih dogodkov v delovni organizaciji. 17. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da ne bodo izplačevale v breme materialnih stroškov višjih osebnih prejemkov kot so: — polna višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji 80 din in stroške prenočevanja po predloženem računu, — dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom veljavnim za upravne organe, — povpračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene v višini 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer; izplačilo potnih pavšalov ni dovoljeno, — povpračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje 500 dinarjev mesečno, — povračilo zaradi zvišanih stroškov med bivanjem in delom na delovišču izven stalnega bivališča (terenski dodatek) 700 din mesečno, — povračilo za ločeno življenje in terenski dodatki se medsebojno izključujeta. 18. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo zneske iz 16. in 17. člena valorizirale v skladu z gibanjem stroškov, ki jih ti zneski pokrivajo, upoštevajoč ugotovitve zavoda SRS za statistiko, kadar se ti stroški zvišajo za več kot 5 %, skladno z določili splošnega družbenega dogovora. 19. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo izplačevale v breme materialnih stroškov po splošnih aktih organizacije združenega dela: — povračilo delavcem za prevoz na delo in z dela, nagrade vajencem, dijakom in študentom na praksi, (Nada’jevanje na 4. strani) Sporazumevanje se šele začenja (Nadaljevanje s 1. strani) ceni elementi, ki oblikujejo tako imenovano skupno maso kalkulativnih osebnih dohodkov, pomenijo izhodišče za nadalnje usklajevanje in sporazumevanje znotraj delovnih organizacij udeleženk samoupravega sporazuma v prihodnjem obdobju. Pri tem gre predvsem za kalkulativne osebne dohodke iz naslova za delovne pogoje, kjer bo potrebno za posamezne stopnje težavnosti šele najti enotna merila. Tudi vprašanje minulega dela, ki se kaže v oblikah odpravnine in podobnih dodatkov še ni rešeno. Sporazumevanje bo nadalje vodilo k usklajevanju delovnih organizacij na področju nagrajevanja po rezultatih dela posameznikov itd. Navsezadnje pa mora priti tudi do sporazumevanja med posameznimi samoupravnimi sporazumi tako na področju republike Slovenije kot tudi med republikami. Sprejeti sporazum, ki je pred nami, predstavlja le kamen v mozaiku, ki vodi k urejevanju na področju gospodarstva in predstavlja tudi del stabilizacijskih prizadevanj. K. V. Samoupravni sporazum (Nadaljevanje s 3. strani) — odškodnino novatorjem, ra-cionalizatorjem in avtorjem tehničnih, ekonomskih in organizacijskih izboljšav, — za izobraževanje najmanj 1 % višine sredstev bruto osebnih dohodkov in — za stanovanjsko izgradnjo najmanj 4 % višine sredstev bruto osebnih dohodkov, —povračilo selitvenih stroškov delavcev in njihovih ožjih družinskih članov ter druga povračila, ki se dajejo delavcem v zvezi s premestitvijo, — povračilo stroškov za telefonske pogovore na zasebnih telefonih za službene potrebe, — povračilo stroškov za delovne in službene obleke. 20. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da odpravnina ob odhodu v pokoj ali v primeru smrti delavca ne presega dveh poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca, ki bremenijo sklad skupne porabe. 21. člen Delavski sveti organizacij združenega dela so obvezni sprejeti terminske programe izplačil iz civilno-pravnega razmerja, ob periodičnih in zaključnih računih pa posebej obravnavati ta izplačila. Izdatki iz civilno-prav-nih razmerij bremenijo materialne stroške poslovanja. 22. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da bodo v primeru ko zaradi modernizacije nastopijo tehnološki viški delovne sile, za odvišno delovno silo, v okviru investicijskih sredstev, predvidele tudi sredstva za odpiranje novih delovnih mest za prekvalifikacijo odvišnih delavcev. II. del MERILO POSLOVNE UČINKOVITOSTI 23. člen Podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela posluje nezadovoljivo takrat, ko ustvari manjši dohodek, ugotovljen po merilih tega sporazuma kot znaša KOD po 9. členu sporazuma. Prav tako podpisnice sporazuma ocenjujejo, da organizacija združenega dela še ne posluje uspešno, če ustvari dohodek, ugotovljen po merilih tega spo razuma, v višini KOD po 9. členu ter le 10 % delež akumulacije v tem dohodku. V teh primerih je potrebno, da samoupravni organi proučijo poslovanje organizacije in sprejmejo ukrepe za izboljšanje. Delež akumulacije v dohodku se ugotavlja na način: — samostojne organizacije združenega dela, ki sicer nimajo statusa pravne osebe, vendar jim statut ali statutarna pogodba daje pravico, da samostojno ugotavljajo in delijo dohodek, in da lahko sklepajo tudi samoupravne sporazume. O sprejemu oziroma pristopu k samoupravnemu sporazumu sklepa delavski svet organizacije združenega dela. Delavski svet organizacije združenega dela pooblasti odgovorno osebo za podpis akta o pristopu k sporazumu. 25. člen Ko je pristojni organ vpisal sporazum v register, obvesti skupna komisija za izdelavo samoupravnega sporazuma o tem vse podpisnice sporazuma ter skliče zbor podpisnic sporazuma. S tem skupna komisija za pripravo sporazuma preneha z delom. Na tem zboru izvolijo podpisnice sporazuma izmed sebe komisijo za izvajanje samoupravnega sporazuma. Način volitev komisije za izvajanje sporazuma določi zbor podpisnic. Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima 19 članov. Iz svojih vrst izvoli predsednika in tajnika komisije in njuna namestnika. Mandat komisije traja 2 leti. Komisija lahko imenuje iz svojih vrst in iz vrst delavcev podpisnic sporazuma delovne skupine za posamezna področja dela, (Ekonomsko-analitsko področje, problematika določanja elementov osebnega dohodka, pravno-organizacijska vprašanja i dr.), ki so lahko stalne ali občasne. Komisija sprejme svoj poslov nik. 26. člen Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma ima naslednje naloge: — sprejema in analizira učinkovitost in izvajanje sporazuma, pri tem se poslužuje podatkov SDK, lahko pa neposredno zahteva tudi podatke od podpisnic sporazuma, — zbira mnenja in pripombe, ki jih imajo podpisnice v zvezi z izvajanjem sporazuma, — daje pojasnila za uporabo določb sporazuma, — izvaja postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma, — vodi evidenco o pristopih in odpovedih podpisnic sporazuma, — ugotavlja zvišanje življenjskih stroškov po podatkih zavoda SRS za statistiko za valoriziran} e regresov in stroškov, ki se pokrivajo iz sredstev za skupne potrebe delavcev in materialnih stroškov, v skladu s splošnim družbenim dogovorom, — po potrebi, vendar najmanj vsaki dve leti, skliče zbor podpisnic. 27. člen Vsaka podpisnica sporazuma ima pravico do iniciative za spremembo ali dopolnitev sporazuma. Obrazloženi predlog dostavi podpisnica komisiji in vsem podpisnicam sporazuma. Če predlog podpiše najmanj četrtina skupnega števila podpisnic sporazuma, je komisija dolžna začeti postopek za spremembo v skladu z določili, ki so v tem sporazumu in v zakonu o samoupravnem sporazumevanju določeni za sprejem sporazuma. Ko predlog sprememb ali dopolnitev sprejme več kot polo- vica podpisnic, ga komisija pred loži v registracijo. 28. člen K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko naknadno pristopijo organizacije združenega dela s področja slovenske kovinske in elektro industrije ter obrti, ki niso sodelovale v postopku sprejema. Svoj pristop te organizacije sporočijo v obliki sklepa pristojnega organa upravljanja vsem podpisnicam sporazuma, komisiji iz 25. člena tega sporazuma in za registracijo sporazumov pristojnemu upravnemu organu iz 13. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju. S pristopom prevzame organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot podpisnica samoupravnega sporazuma. Vsaka podpisnica sporazuma lahko odpove ta sporazum v skladu z določili 11. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju. O tem obvesti tudi komisijo za izvajanje sporazuma. 29. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo pri njegovem izvajanju upoštevale načela javnosti in medsebojnega zaupanja ter bodo komisiji za izvajanje sporazuma omogočale nadzor tako, da ji bodo dovoljevale vpo g'ed v splošne akte ter v periodične obračune in zaključni račun. Podpisnica sporazuma, ki bo razdelila dohodek tako, da bo presegla obseg sredstev za zado-vrJjevanje osebnih in skupnih potreb delavcev po merilih tega sporazuma, bo poleg predložitve obračuna po 20. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju obvestila o tem tudi komisijo za izvajanje tega sporazuma. Najmočnejša podjetja v Sloveniji 1970 (industrija) Delo je dne 12. oktobra 1971 objavilo imena 30 najmočnejših slovenskih industrijskih podjetij v letu 1970. finančne podatke o celotnem dohodku v tisočih dinarjev (prva kolona), poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v V lestvici največjih podjetij v Sloveniji v letu 1970 objavljamo in poprečno število zaposlenih (tretja kolona). 1. Iskra — Kranj 2. Slovenske železarne — 2,876.309 1,131.248 18.516 Ljubljana 3. Tovarna avtomobilov — 1,775.524 1,829.318 11.676 Maribor 994.574 563.395 6.315 4. Gorenje — Velenje 5. Elektrogospodarstvo — 960.563 388.616 4.622 Maribor 6. Industrija motornih vozil — 703.375 1.U5A22 1.612 Novo mesto 522.255 238.050 3.064 7. Gradis — Ljubljana 504.643 110.983 4.724 8. Litostroj — Ljubljana 502.111 213.499 3.378 9. Tomos — Koper 478.333 191.870 3.075 10. IMPOL — Slovenska Bistrica 403.673 355.423 1.600 Preostala dvajseterica (po celotnem dohodku v tisočih dinarjev v letu 1970): 11. »Pomurka« (Murska Sobota) 397.016, 12. »Hmezad« (Žalec) 393.407, 13. »Boris Kidrič« (Kidričevo) 377.395, 14. »Sava« (Kranj) 368.316, 15. »Elektro« (Ljubljana) 360.374. 16. »EMO« (Celje) 343.152, 17. »Metalna« (Maribor) 332.480, 18. »Konus« (Slovenske Konjice) 316.202, 19. »Mariborska tekstilna tovarna« (Maribor) 302.831, 20. »Krka« (Novo mesto) 291.938. 21. »Cin- karna« (Celje) 290.166, 22. »Mladinska knjiga« (Ljubljana) 285.260, 23. »Peko« (Tržič) 281.854, 24. »Rudnik lignita« (Velenje) 281.290, 25. »Salonit« (Anhovo) 246.848, 26. »Žito« (Ljubljana) 239.714, 27. »Planika« (Kranj) 231.288, 28. »Elektrokovina« (Maribor) 230.700, 29. »Tobačna to- IV. del KONČNE DOLOČBE 30. člen Podpisnice sporazuma bodo v roku treh mesecev od registracije tega sporazuma oziroma od registracije naknadnega pristopa k sporazumu uskladile svoje splošne akte z določili tega sporazuma. Če je splošni akt podpisnice v nasprotju z določili tega spora zuma, veljajo določila tega sporazuma. 31. člen Ta sporazum velja za tiste organizacije združenega dela kovinske in elektro industrije in obrti, ki so sporazum podpisale in imajo sedež v SR Sloveniji. 32. člen Sestavni del tega sporazurna je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih tega sporazuma. 33. člen Ta sporazum stopi v veljavo z dnem vpisa v register pri republiškem sekretariatu za delo. uporablja pa se od 1. maja 1971- Podpisnice samoupravnega sporazuma varna« (Ljubljana) 228.507, 31-»Zasavski premogovniki« (Trbovlje) 226.088. Za ljubitelje statistik naj navedemo nekaj primerjav z lestvi; co v letu 1969. Litostroj naj tu po takratnih podatkih zasedel 15. mesto s 338.755 dinarji celotnega dohodka in s 3180 zaposle_ nimi, Gradis 19. mesto s 317.798 dinarji in 3944 delavci ter Boris Kidrič 10. mest« s 391.989 dinarji in 1926 delavci. Seveda so v tej lestvici še upoštevana pou-jetja ŽTP Ljubljana, ki je v n°' vi lestvici ne najdemo ter Železarna Jesenice in železarna Ravne, ki sta sedaj združeni v skupnosti slovenskih železarn. Naj omenimo še primer Gorenja iz Velenja, ki je bil v letu 1969 na šestem mestu s 620.248 dinarji celotnega dohodka in 209» zaposlenimi, v letu 1960 pa ),e na četrtem mestu z 960.563 di_ narji celotnega dohodka in 4622 zaposlenimi. Koliko dopusta ? U=DOH-X10° U = delež AK v DOH DOH = dohodek po 1. členu sporazuma AK = akumulacija (DOH minus KOD) III. del SPREJEM IN IZVAJANJE SPORAZUMA 24. člen Podpisnice tega sporazuma so lahko organizacije združenega dela in sicer: — vsaka delovna organizacija (zavod, gospodarska organizacija), ki ji je tak status priznan z registracijo pri pristojnem gospodarskem sodišču, — organizacija združenega dela v sestavu združenega podjetja, — organizacija združenega dela v sestavu delovne organizacije, ki imajo priznan in registriran status pravne osebe, Še vedno sprejemamo vprašanja, kako je glede dodatnega dopusta zaposlenih invalidov, zato dajemo naslednje pojasnilo: V preteklem letu so omenjeni člen razlagali zelo različno. Tako so nekatere enote priznavale dodatni dopust na osnovi seznamov iz leta 1968, niso pa upoštevale novih invalidov, oziroma v drugih enotah niti starih seznamov niso upoštevali in* dodatni dopust ni bil nikomur odobren. Da bi se izognili taki neenotnosti, je bil pripravljen predlog spremenjenega besedila omenjenega člena, s katerim bi se izognili razlagi z več variantami. Ker se bodo pravilniki usklajevali, dopolnjevali in popravljali šele v prihodnjem letu, je UOP sprejel priporočilo, naj za letošnje leto pripravijo sezname invalidov II. in III. kategorije invalidnosti in vojaških vojnih invalidov, torej vse, ki svojo inva- lidnost lahko dokažejo z dokumentom pristojnega organa. Glede dodatnega dopusta kroničnim bolnikom pa so bila mnenja različna in prevladalo je stališče, da v letošnjem letu teh seznamov ne bodo pripravili in bodo dodatni dopust priznali le invalidom z uradnim priznanim statutom invalidnosti. Z upoštevanjem priporočila UOP je sestavljen seznam upravičencev do dodatnega dopusta, ki upošteva 124 zaposlenih invalidov v našem podjetju in bodo ta dodatni dopust izkoristili v letošnjem letu. Na kratko: vsi, ki imajo z dokumenti pristojnega organa priznan status invalida, lahko v le-tošhjem letu porabijo dva delovna dneva dodatnega dopusta, ki pa skupaj z že priznanim dopustom ne sme prekoračiti 30 delovnih dni. K. M. V zadnji številki našega lista smo objavili vest, da je naš predstavnik Jugokomercija v Mariboru odprli salon za naša vozila. Ta je tudi dobro založen z dodatno opremo za vse renaulto- ve avtomobile. Naš predstavi})^ je v želji, da bi še bolj povečš zanimanje kupcev, nekaj voz1 postavil kar ob glavni maribo1"' ski vpadnici in uspeh ni izostA1, DESET LET PROIZVODNJE preoblikovalnih strojev v Litostroju Prepričani smo, da je po 10 letih obstoja tudi najmlajša dejavnost dobila stalno mesto v proizvodni dejavnosti Litostroja ter dosegla enakopravno interesno področje za obstoj in nadaljnji razvoj. Preoblikovalni stroji s hidrav-'■čnim in mehanskim pogonom sPadajo v zahtevnejše področje strojegradnje, ki zahteva vrhunsko strokovnost in tradicijo. Neomenjene razsežnosti upora-1)6 preoblikovalnih sistemov zagotavljajo stalni plasman oprede. ki je zagotovilo proizvodno- Pred 10 leti je bila izdelana pr-va hidravlična stiskalnica pritiske sile 315 Mp za predelavo ba-kelita. Predstavnica preobliko-valnih strojev s hidravličnim po- Fotografije B. Kocjančič šonom je bila prodana »Gorenju« _ Velenje za oblikovanje oelov iz pločevine. Nenamenska prodaja stroja, 0z- namenska uporaba nam je Povzročila velike težave pri norčiji kupcev za novi proizvod. Po naključju je bil prav ta stroj izmed prvih strojev, na kadrih se je začela proizvodnja novega podjetja »Gorenje« — Ve-enje. Omenjeni stroj je bil pred fiti preurejen za proizvodnjo Srelcev in še vedno obratuje. ,. Navedeni in podobni spodrs-nnji na samem začetku plasiranja novih proizvodov so nas ta-onemogočili na tržišču, da "hub neomejeni konjunkturi ni °“0 kupcev za novo proizvod- njo preoblikovalnih strojev. Neuspeh pri kupcih je kaj hitro povzročil nenaklonjenost novi proizvodnji. Da ni dejavnost prenehala, gre zahvala takratnemu vodstvu PE-SN, ki je zbralo nekaj sodelavcev iz konstrukcije in proizvodnje ter jih moralno podpiralo v prizadevanjih za odpravo prvih neuspehov. Posebna zahvala gre pokojnemu Ivanu Hrovatu, vodilnemu monterju, ki se je izkazal v odločilnem času za obstoj dejavnosti. Tako je dejavnost že po kratkem času dobila priznanje kupcev, kar ji je omogočilo programiranje razvoja. Popolnoma lastni razvoj dejav nosti (brez licenc) je bil tudi eden izmed vzrokov nenaklonjenosti članov kolektiva. Razvoj se je začel prav v obdobju intenzivnega nakupovanja tujih licenc. Licence so omogočale poleg dobave tehniške dokumentacije in imena firme še posameznikom prakse in druge ugodnosti, ki so bile za takratni čas zelo vabljive. Prav gotovo je dokumentacijo lažje prirejati, kot pa jo na novo izdelati in se izpostavljati nenehnemu tveganju. Kupec in proizvajalec tvorita neločljivo odvisnost. Pridobitev kupcev pomeni uspeh za proizvajalca. Proizvode razvijamo in proizvajamo za kupce, zato gre zahvala njihovemu zaupanju in pomoči. Pred 10 leti je bil nakup opreme v inozemstvu pri renomira-nih firmah prav gotovo zanesljivejši, če že ne interesantnej- ganizacijo in ritem proizvodnega poteka. Uveljavljanje posameznih izvedb strojev in naprav je prav gotovo tehnično in komercialno zahtevno. Pridobiti kupce in ko-mercializirati proizvodne dosežke pa je največ, kar lahko dosežemo za obstoj dejavnosti. Uveljaviti se in obdržati v današnjih pogojih proizvodnje in prodaje pa pomeni vrhunsko organiziranje razvoja z dinamičnim pri-lagojevanjem tržnim zahtevam. POTENCIALNI KUPCI PREOBLIKOVALNIH STROJEV 1. GORENJE - Velenje 2 (prvi kupec) 48 22 20 18 13 2. R1Z — Zagreb 3. OKI — Ivanič Grad 4. JUGOTON - Zagreb 5. UNIŠ — Sarajevo 6. DONIT — Medvode 7. ENERGOINVEST -Sarajevo ši kot pri domačem nerenomira-nem podjetju. Kupcu je bilo zagotovilo le ime podjetja Litostroj, pod katerim so že sloveli proizvodi iz drugih področij. 10 let ne pomeni mnogo v razvoju in proizvodnji strojev, ki so jih izdelovale že cele generacije. Več tisoč registriranih izvedb pa nam pove, kakšne so razsežnosti te panoge. Mnogovrstna proizvodnja individualne investicijske opreme z dolgimi dobavnimi roki je prav gotovo zahtevala svojevrstno or- «961 HS- 315 HS-100 HS-160 P-70 Vr»to tlfojo-lip število HS-1000V HS-1600V HS-100 HS-160 HS-315 HS-100 HS-160 HS-160 GV II HS-2000VU___________ HS-100 HS-160 HS-1600VI1I HS-200 OVIII HS-100 HS-160 HS-400 HS-100# HS-6001 -600# HS-1000#c HS-12S HS-200 HS-500 HS-250# HS-1600* HS-1600#c 1967 'HŠ-2We HS- 3150e I postrojen)#) HS-400 HS-500 P-60 HS -200#h HS-1000VII HS-100 A (avtomat) HS-250GVII1 HS-160 SB HS-31S0VIII HS-I00S HPC-40 HS-160 S HDA-100 HS -40 HS-4000# HS-260/40 Posebnosti v razvojj -MONO BLOK-sistem gradnje (konvencionalni sistem gradnje) Izdelanih Je bilo samo nekaj primerov In so predstavljali startno os- - MONO BLOK- sistem gradnje -Ročno upravljanje -POLIBLOK-sistem gradnje - uvajanje MODULARNEGA sle- -Ročno upravljanje____________ -MODULARNI sistem -Ročno upravljanje - Elektromagnetno upravljanje -PROGRAMSKO upravljanjema*-voj programatorla) -TROJNO DELOVANJE pri globokem vleku ('Vrhunski doseiek v tem -Osvojitev diferencialnih cillnd - -Tipizacija hidravličnih kompo - -Tipizacija strojev za: duroplaste laminate globoki vlek pbčevine uvajanje deslgno - Kvaliteta hidravilfnih črpalk se Je zelo poslabšala Ker so črpalke glavne komponente v hidravličnem sistemu pride do velikih zastojev v obratovanju preoblštovdnih - POSLE DICE večje - reorganizacijo v podjetju - Razvoj novih črpalk___________ -NOVE ČRPALKE m ponovna reorganizacija v podjetju so omogočile nov polet v razvoju. Leto 1969 Vrsta stroja-tip HŠ-160S HS-800S HPC-2-63V HPS-2-630V HTH-40D HS-63 HPO-1-100 HPN-100 , HPO-25 število 9 Posebnosti v razvoju PREOBLIKOVALNIH 1 ST ROJE V TP PS-10 001 -Nova tipizacijo strojev -Nova tipizacija hidravlike -Grofični design -Sistemi barv,ki karakterlzirajo UTOSTROJSKI proizvod HPO-63D HPO-3-2SOV -Tipizacijo strojev HPO-100D HPO-3-315V -Uvajanje sistemizacije :970 HP0-12SD HPS-2-250B 9 -Celostni design H PO-1600 HPO-1-2S0 -Inženiring procesov HPO-200D HPD-2-100V HPC-2-50V -inJenirino procesov HPO-2-125V HPC-l-80 K -CELOSTNI DESIGN HPO-3-100V HPC-M60 K -PREOBLIKOVALNA ORODJA HPO-3-125V HPC-2-63 V -MEHANIZACIJA PROCESOV HPO-2-160V HPS-2-630 V -KATALOG PROIZVODOV HPO-2-200V HPC-1-160 K -MEHANSKI POGONI HPO-3-160V HPC-1-63 K -PNEUMATSKI SISTEM, 1971 HPO-3-200V HPH-63M 30 -POVEČANJE PROIZVODNJE HPO-2-250V HPO-1-250 L HPO-2-315V HPO-H250 L HPO-2-400V HPO-1-400. L HPO-2-500V HPO-160D*25B HPO-3-400V HPC-2-800/100 K HPO-3-500V HPS-1-160 HPC-2-40V HPO-3-16(V63^3 V MPC-63R HPC-2-32V - INŽENIRING PROCESOV MPC-80R H PC -2-40 V -MEHANIZACIJA PROCESOV MPC-100R HPO-IOOK -CELOSTNI DESIGN MPC-125R MPO-2-160RV -PREOBLIKOVALNA ORODJA HPC-2-63V MP0-2-200RV -POVEČANJE PROIZVODNOSTI HPC-2-ROV HPS-160/25DT 1972 HPC-2-100V HPH-63M 26 HPC-2-125V HPO-250D HPC-2-160V HPO-315D HPC-2-200V HPC-1-25K HPC-2-250V HPC-1-40K HPC-2-315V HPC-1-63K HPC-2-25V HPC-M00K Izdelano dokumentacija inlansl- rano v proizvodnji CELOTNO ŠTEVILO RAZVITIH IN 171 Stroji se medsebojno razlikujejo IZDELANIH VARIANT STROJEV 1Z1 po uporabi,izvedbi m velikosti. Montaža preoblikovalnih strojev Preoblikovanje plastičnih mas, gume in lesa Preoblikovalni stroji za duroplaste D Preoblikovalni stroji za termoplaste T Preoblikovalni stroji za laminate L Preoblikovalni stroji za poliestre P Preoblikovanje kovin (pločevine in kovanje) Preoblikovalni stroji za rezanje in izsekavanje Preoblikovalni stroji za vlek in oblikovanje pločevine Preoblikovalni stroji Preoblikovalni stroji za krivljenje (linijsko) Preoblikovalni stroji za kovanje Preoblikovanje sintermetala, keramike in brusov Preoblikovalni stroji za sintermetal Preoblikovalni stroji za keramiko Preoblikovalni stroji za bruse Paketiranje, briketiranje in embaliranj e Stroji za paketiranje metalov M Stroji za paketiranje nemetalov N Stroji za tabletiranje X Stroji za embaliranje A Orodja za preoblikovanje Naprave za mehanizacijo in avtomatizacijo preoblikovanja Projektiranje in dobava kompletnih namenskih proizvodnih linij — inženiring proizvodnih procesov 8. KONTAKT - Zagreb 9. SWATY - Maribor 10. SUROVINA - Maribor 11. ISKRA — Kranj 12. PEKO - Tržič 13. CRVENA ZASTAVA -Kragujevac 11. STANDARD — Bosanska Gradiška 15. DINOS - LJUBLJANA DIAGRAM PROIZVODNJE PREOBLIKOVALNIH •— Planirana proizvodnja v (Mp) —- Realizirana proizvodrju v(Mp) ) Število izdelanih strojev 16. ELEKTROKOVINA -Maribor 17. DUBRAVA — Sremska Mitroviča 18. METALAC — Gornji Milanovac 19. ELMA — Črnuče 20. El - Niš 5 5 5 (Nadaljevanje na 6. strani) Razvoj preoblikovalnih strojev Deset let proizvodnje (Nadaljevanje s 5. strani) 21. RUDI ČAJEVAC - Banja Luka 4 22. KOVINOPLASTIKA - Lož 6 23. SAVA — Kranj 4 24. GALENIKA — Beograd 4 25. ODPAD — Zrenjanin 4 V 10 letih obstoja dejavnosti smo dobavili stošestdesetim kupcem ca. 500 preoblikovalnih strojev doma in v inozemstvo. Navedenim 25 kupcem pa smo dobavili več kot 4 stroje in so postali naši stalni odjemalci. Prvi preoblikovalni stroj HS-315 PRIDOBITVE Proizvodnja preoblikovalnih strojev je pri svojem razvoju uporabila in razvijala vzporedne dejavnosti, ki ne služijo samo preoblikovalnim strojem, temveč sistemu dejavnosti proizvodne hiše Litostroj. MODULARNI SISTEM Preoblikovalni stroji so grajeni po modularnem sistemu. To je sestavljanje strojev in naprav iz samostojnih komponent, ki imajo modularne vrednosti (določene funkcionalne in merske velikosti). Sestavljanje strojev po modularnem sistemu daje vrhunske možnosti namenskim izvedbam. HIDRAVLIČNI SISTEMI Preoblikovalni stroji kot glavni uporabniki hidravličnih sistemov so mnogo pripomogli k razvoju le-teh. INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE DESIGN Na preoblikovalnih strojih li tostrojske proizvodnje je bilo izvršeno pionirsko delo jugoslovanskega designa v strojegradnji. To je na razstavi BIO 4 prejelo javno priznanje. IZDELAVA DOKUMENTACIJE Uporabljen je poenostavljen sistem risanja načrtov, ki temelji na sestavljanju sklopov, risanih v enakih merilih. Po tem sistemu se znatno zmanjša število merskih napak in skrajša čas izdelave. Modularni sistem je vključen tudi pri izdelavi tehniške dokumentacije. TEHNOLOGIJA Uporablja novejše metode, čeprav nima namenskih strojev in naprav. V ta namen dosedaj ni bilo investicij. ULIVANJE DELOV Pri ulitih delih je bil dosežen sporazum za minimalne dodatke, kar je znižalo čas obdelave in popravil. Relativni stroški so se znižali za 30 odstotkov. PRB, TPD, MO in SK so se dogovorili za sodelovanje IZDELAVA CILINDROV V neposredni proizvodnji so pričeli z izdelavo cilindrov, ki omogočajo linijsko proizvodnjo. Proizvajalci in delovodje, so racionalizirali postopke ter povečali proizvodnost. MONTAŽA Montaža ima na voljo zelo dobre monterje, slab montažni prostor in neurejen dotok materiala. KOOPERACIJA Kooperacija dosega vidne uspehe. saj ji je uspelo pridobiti stalne kooperante: »Stroj« Rad-'ie. »Mostovna« Ljubljana, »2. Oktober« Piran, »Kovinoservis« Unec in »Tiko« Tržič, ki izdelujejo ogrodja, pehala, rezervoarje. omare in pokrove. Uspela je tudi kooperacija posebnih hi-dravmčnlh komponent s podjetjem »Kladivar« Žiri. SERVIS Opravlja svoje naloge v težkih pogojih, saj nima prostorov za remonte in skladišče rezervnih delov. Po zaslugi servisa so vsi v Litostroju izdelani stroji stalno v pogonu. USPOSABLJANJE STROKOVNIH KADROV Pri usposabljanju strokovnih kadrov, ki smo jih usposobili doma, imata največ zaslug Kadrovska služba in Izobraževalni center. FIUKTUACIJA DELOVNE SILE Na področju projektive in montaže fluktuacije praktično ni bilo, kar nam dokazuje, da smo na pravi poti. SPOZNAVANJE Dosežen uspeh — koristen iz-p'en vloženih naporov je največ odvisen od pripadnosti neki dejavnosti. Dejavnost gradnje preoblikovalnih strojev je dosegla hiter vzpon in se približala današnjemu stanju že leta 1966, ko je bila proizvodnja grupirana po proizvodnih enotah, od planiranja, konstrukcije, tehnologije do kooperacije, obdelave in montaže. Enotna organizacija dela onemogoča realizacijo s kratkim rokom. Posledica je neugodno na raščanje nedovršene proizvodnje. ŽELJE Največja naša želja je pridobiti čimveč stalnih kupcev, kar bo priznanje poslovnosti in realizaciji pogodb. Nekaj namenskih proizvodnih linij (za izdelavo cilindrov, ventilov, miz in pehal) bo znižalo proizvodne stroške in povečalo proizvodnost. Realizatorji operativnih nalog pa si želimo čimveč razumevanja, kar bo olajšalo uresničenje širokopoteznih akcij. inž. Peter Vogrič Del izbora preoblikovalnih strojev ČLOVEKin DELO Zdravstveno varstvo delavcev v črni in barvni metalurgiji Prva glavna tema III. kongresa medicine dela v Ljubljani od 20. do 24. septembra 1971 je imela gornji naslov. Tema je bila aktualna, posebno še zato, ker se leta in leta nazaj niso delovni pogoji prav nič zboljšali. Kongres medicine dela je vzbudil pozornost, kajti ta zbor je imel v svojih rokah tehtne dokaze, da v barvni in črni metalurgiji ni bistvenega premika v dobro zaposlenih. Pomembnost tega kongresa je bila vidna vsepovsod. Ne samo, da so gospodarske organizacije omogočile kongres s finančno podporo in da so nekatere organizacije posvetile kongresu posebno število svojega tovarniškega glasila, tudi ostala komunikacijska sredstva v Sloveniji in v Jugoslaviji so poudarjala pomen tega kongresa. Bil sem na kongresu in ne bi niti besede napisal, če me ne bi spodbudil dogodek, ki sam po sebi ne pomeni ničesar posebnega. Toda v tem primeru je bilo naravnost rečeno: »Kaj pa sploh dela preventiva? Ali ne more preprečiti nastankov gluhote? Lahko, s pomočjo sodišča, ki naj ukrepa proti gospodarski organizaciji po členu tem in tem. Toda to ni rešitev! Naša naloga je opozoriti gospodarsko organizacijo na škodljivosti, posledice teh škodljivosti, morda še svetovati načelne rešitve, ki naj jih izvedejo ustrezni strokovnjaki. Zvezni strokovnjaki s področja medicine dela so spoznali te težave in skušali pomagati strokovnjakom v proizvodnji. Toda — ali je bil pri nas kakšen odziv? Povejte mi, koliko izvodov knjige »Patologija rada« napisane za delovodje, obratovodje, inženirje v prozivodnji, direktorje itd. smo kupili? Medtem ko so druge organizacije pokupile veliko izvodov, ima naša tovarna en sam podarjen izvod. Kakšno strokovno literaturo ima na razpolago naša služba varnosti pri delu? Samo zakonodajo, in sicer zato, da jo republiški inšpektor dela ne »zabije«. Ali je morda kdo videl naše socialne delavce, psihologa, varnostne tehnike in inženirje na kakšnem sestanku, ali seminarju na kongresu? Ne, za to je škoda denarja! Lažje se je spraševati, kaj dela preventiva, kaj dela služba varstva pri delu (SVD), kaj delajo socialni delavci. Besede so zastonj! Vendar ne pozabimo na nauk tiste zgodbe o oslu, ki ga je Ribničan hranil z oblanci. Osel je poginil, idealizem pa tudf izginja. Preventiva ni vsemogočen Bog s čarobno paličico, ki bo sanirala — izboljšala — delovno okolje. Preventiva opozarja — stvar tehničnih strokovnjakov in vodstvenega kadra pa je, da reši probleme škodljivih uplivov na delavčevo zdravje. Lahko se pripeti, da bodo delavci iz proizvodnje terjali odškodnino za izgubljeno zdravje, in če se bo ta množica zbudila. kje neki se bodo potem našla sredstva za odškodnino. Ni mi vseeno, kaj bo z gospodarsko organizacijo, saj je odvisnost med obema — med delavcem in gospodarsko organizacijo — tesna in povezana. Brez delavcev ni podjetja, brez podjetja delavec ne more uveljaviti vs°h tistih pravic, ki jih poudarja svetovna zdravstvena orgamzaciia. Dosedanja nezainteresiranost je prinesla porazne posledice. Leta 1954 je bilo v Jugoslaviji 146000 invalidskih upokojencev — v Sloveniji 22000 — leta 1970 pa že 417000, odnosno v Slovenili 41000 To se pravi, da je vsak tretii upokojenec v Jugoslaviji invalidski upokojenec, v Sloveniji pa v=a.k četrti upokojenec To je svetovni rekord, sicer žalosten, a vendarle rekord. Pre-nišliujoč o vsem tem sem se odločil, da vse, kar smo obravnavali na kongresu v razumljivi obliki posredujem našim proizvalajcem, vodstvu in vsem odgovornim za vodstvo delavcev, ne glede na to, ali gre tu za zdravstveno ali tehnično vodstvo. Na moje pisanje o kongresu je predvsem uplivalo dejstvo, da Litostroj kot osmi med najmočnejšimi podjetji v Sloveniji v letu 1970, ni imel na kongresu niti enega socialnega delavca, niti enega varnostnega tehnika ali inženirja, niti psihologa. Ali veste, kaj to pomeni? Ali veste kako gledajo na to vodstveni ljudje drugih podjetij, ki so poslali celo nekatere direktorje na kongres? S tega zbora bom v nekaj številkah časnika objavil najvažnejše stvari, tako da bo vsaj na ta način naša tovarna seznanje- brega gospodarjenja. Koliko smo se sploh potrudili, da bi se v vsakdanji praksi prilagodili delavcu delovni proces, delovne naprave in delovno okolje (gl. npi' razstavo tobačnega Koncerna TURMAC). Ali res ne vemo, da prilagojeno delovno mesto ali delo spodbuja delavca in dvig sto; rilnosti. Znano je, da prevelik1 delovni napori ter neurejeno in zdravju škodljivo delovno okolje slabo vplivajo na delavčevo pm čutje, zadovoljstvo, zdravje 111 storilnost. Vsi, prav vsi bi morali vedeti, da so nezadovoljstvo; utrujenost, fluktuacija, bolnišk> stalež, poškodbe pri delu, invalidnost in marsikdaj prerana smrt pogosto v tesni zvezi z delovni; mi pogoji. Na to vrsto vprašan) bi morali prenekateri izmed nas odgovoriti: »Ne vemo, ne zavedamo se.« Ali bi bilo potem čud- Sorico obnavljamo na, kako se drugod bore za varstvo delavcev. Že takoj v uvodnem predavanju smo slišali nekaj zanimivih vprašanj. Ali sploh upoštevamo načela in določila mednarodnega urada za dela (ILO), čigar članica je tudi SFRJ? Ali upoštevamo načela in določila naših zakonskih predpisov? Ali pri novogradnjah in rekonstrukcijah obratov, konstruiranju in izdelavi delovnih sredstev, pri oblikovanju delovnih mest sledimo osnovni misli svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki jo je leta 1969 proklamirala ob priliki svetovnega dneva zdravja — 7. aprila (»zdravje, delo in produktivnost«)? Ali kdo izmed nas pri vsakdanjem delu upošteva dejstvo, da so zdravje, delo in produktivnost med seboj tesno povezani in da so najbolj pomemben dejavnik gospodarske rasti in družbenega napredka. Zavedajmo se, da je varstvo pri delu (tehnično, zdravstveno, psihosocialno in družbeno-pravno) sestavni del proizvodnje in do- Poškodbe v septembru V mesecu septembru smo imeli v našem podjetju 45 poškodb, od tega 3 na poti v službo. V MO je bilo 17 poškodb, v PK 5, v FI 18, v VET 3 in v sektorjih 2 poškodbi. Zaradi poškodb smo izgubili 768 delovnih dni, 316 v MO, 110 v PK, 224 v FI, 19 v VET in 99 delovnih dni v sektorjih. Glavo sta si poškodovala 2 delavca, oči 11, telo 2, prste rok 13, ostali del roke 8, noge pa si je poškodovalo 9 delavcev. Največ poškodb je bilo v sredo 12, sledijo ponedelj_ek ~ ” ---* *—*- s 7, petek s 6 in sobota 10 poškodb manj kot v Služba varstva pri delu in četrtek z 9 poškodbami, torek z 2 poškodbama. V mesecu septembru je bilo istem mesecu lani. no, če bi marsikdo vzkliknil »Jaccuse« (»obtožujem«). Temeljita analiza podatkov za 11-let' no obdobje (1959—1969) je pokazala, da so delovni uspehi meta' lurgije v Sloveniji večji kot uspehi vsega gospodarstva Slovenije. Delovne razmere v črni metalurgiji so slabše kot v vsej ostali industriji. Vsi odgn-vorni delavci morajo z ustrezn1-mi ukrepi ohranjevati zdrav)6 svojih delavcev. Delovne razmere je treba sanirati in prilagajati delo človeku. Dokler ne bom0 tega izvedli, bomo morali reševati probleme varstva pri dem z beneficiranim staležem, ki Pa bo prizadelo posredno gospodarske organizacije. Pri vsakem uvajanju tehnologije bomo m0" rali temeljito premisliti, kaj ,n kako bomo uvedli v delovni Pr0' ces. Ne pozabimo, da se bogatel' ši od nas zavedajo načela, da niso tako bogati, da bi poceni ku-po vali! Dr Edo Tepina (Nadaljevanje prihodnjič) iftzS. i....- 1 mu ODŠLI V SEPTEMBRU MOJ Leopold Mlakar, Rajko Bursač, Ivan Hrastovec, Franc Zupan, Jakob Volavšek, Stipe Barišič, Pero Josič MOs Vinko Kukec, Franc Zupan, Vidosav Vasiljevič .MOm ^•ko Lukek Miroslav Brezovnik, Zuhdija Zahirovič, J-copokl Novak, Alojz Perc, Franc Jaklič, Mile Milovac, Boško Pejič, Jože Mrle, ,Jranc Mihelič FI Dominik Klemenčič, Božo škovorc, norjan Štrumbelj, Amalija Drobnič, Bra-J*' Anžur, Janko Zokvič, Branko čeko, , a Lovrenc, Rimzo Brkič, Alfonz Rudolf, anez Gerdina, Franc Vavdi, Ivan Gove-,,ar- Marjan Černivec, Bojan Pečan. D raft®11 Jorgič, Jakob Novak, Stanislav Kalin, ^ranc Zupančič, Franc Podlogar, Miroslav r!l^ara, Andrej Kavs, Tine Petan, Mirsad Jaganjac, Marko Tomaževič VET Stanislav Kalander, Emil Vogrič, Franc Bele, Štefan Posavec, Pavel Peternelj, Vid Jankovič, Duru klepcc, Juri Gregu rov ič, Brane Podpečan, Mehmed Junuzovič Damir Tršan, Matej Rakovec, Silvester Beguš, Bojan Strnad, Jasna Petan, Pavel Bastclj, Ivo Škorjanc ZSE Ana Derežič Metod Hrovat, Vojislav Vujoševič PRB Bogomir Langus, Oskar Dolenc TPD Anton Merenče, Janez Romovš, Janez Primožič FRS Simona Drešar, Anica Lesjak, Svetlana Savič NB Liljana Podlipnik, Mirsad čehič, Anton Brdnik Ogr. sl. Ema Jurkovič Nedokončana transverzala Ob grobu tov. Marjana Sme-rajca - 28. 9. 1971. »Planinsko društvo Litostroj °fganizira 18. in 19. septembra **zlet po želji« čez vršič v Trento in od tu skozi Lepec na Krn-?ko jezero. Vodnik je tovariš Mar-lan Smerajc«. To je skrajšana Vsebina obvestila o izletu po žeto- Nismo pričakovali, da jo bo *Jsoda izbrala kot zadnjo tudi v drugačnem smislu. . Dragi Marjan, bil je izlet po ^alji, toda tudi tak izlet vsebuje določene dolžnosti. Ta zavest je tola v Tebi vedno živa. To si dokazal s predanostjo na svo-l®m delovnem mestu, poleg tega Pa še s svojim bogatim deležem v Planinski organizaciji. Ko so vznikle iz tal prve zgrad-be Litostroja, se je že porodila toisel o planinski organizaciji. P'l si med prvimi nosilci te ide-l® v Litostroju in neutruden sodelavec pri tem, da je Planinsko društvo, čeprav v začetku jdbko in skromno, pognalo svoje korenine. Danes, po toliko letih, ko je ^vet okrog nas tako spremenil Sv°jo podobo, nekateri že bolje fazumejo, da bo človek iskal svoj 'zhod v naravi kot protiutež mo-derni mrzlici. , Kot dolgoletni predsednik, in kasneje tajnik našega društva, 1 Predvsem Ti k tej zavesti pri-Peval velik delež. Dobil si priznanje Planinske p^eze Slovenije in zlato odličje •aninske zveze Jugoslavije, naj-ečje priznanje pa so sadovi Tvo- . % , Ljubil je življenje toga dela, ki si jih ustvaril, kot plaveč, človek in planinec. Kdo ' slutil, da si na zadnjem izletu ptodednjič zavezal svoj nahrbt- v ^iso se še iztekli valovi Soče morje, v katere si ob njiho-i6rri izviru zrl na tem izletu, k0 se Ti je izteklo življenje. Stru- f> ~ * J 'O JZjLCIVIV Zil V1JC11JC7. Ul ut ^ tvojega življenja je bila pre p atka, imela pa je vse značilni planinske reke, ki nosi člo- veka kot val, ga meče ob čeri, zapelje pod temne previse sten pa spet privre na sonce in igra-vo nadaljuje pot v krogotok večnosti. Sončni dnevi so te spremljali na Tvojem zadnjem izletu v domovino trentarskih vodnikov. Prepričan sem, da si sledil pogledu Kugyja na njegove Vršace. Stopil si Triglavu za hrbet, da si še enkrat ogledaš njegovo kraljestvo, da se naužiješ čudovitih jesenskih barv in upreš pogled v ostenje Kanja^ca. To je bilo slovo planinca. Zakaj zadnje? Tega ne razodenejo vedno molčeče gore. S. V. Preventivna okrevanja Tako kot že vrsto let nazaj je tudi v letošnjem letu komisija za socialna vprašanja in družbeni standard dokaj šen del sredstev namenila tudi za preventivno okrevanje. Potrebe po taki obliki okrevanja v podjetju s povprečno 3378 zaposlenimi so veliko večje kot je razpoložljivih sredstev. Zato je želje in potrebe z razpoložljivimi sredstvi težko uresničiti. Kljub omejenim sredstvom pa smo poslali na preventivno okrevanje v letošnjem letu 141 naših delavcev, kar je v primerjavi s preteklimi leti lep napredek. Da smo lahko poslali na okrevanje 141 ljudi, je velika zasluga Mestnega sindikalnega sveta, ki je v sodelovanju z našo sindikalno organizacijo kril polovico stroškov okrevanja 70 našim delavcem, ki so bili na Rabu, v Poreču, Vodicah pri Šibeniku in v Kranjski gori. Celotna oskrba iz sredstev naše sindikalne organizacije pa je bila krita v Fiesi 45 delavcem, v Splitu 19 in 9 na Soriški planini. Komisija je odobrila vse predloge za preventivno okrevanje, ki so ga priporočali zdravniki naše O A, upoštevali pa so tudi predloge sindikalnih organizacij PE/S. Okrevanja so se udeležili tokrat tudi delavci, ki so v podjetju zaposleni že daljšo dobo, čeprav njihovo zdravstveno stanje ni bilo tako zelo kritično, da bi bilo okrevanje nujno potrebno. Tudi to je napredek, saj je čas, da se preventivno okrevanje omogoči tudi dolgoletnim članom kolektiva in sindikata, pa čeprav njihovo socialno in zdravstveno stanje ni tako kritično, saj je namen teh okrevanj vendar preventiven. Upamo, da bomo z začeto prakso lahko nadaljevali in bomo v prihodnjem letu omogočili preventivno okrevanje vsaj še enkrat večjemu številu delavcev. K. M. ICL Marija Puhan EAS Alojzija Osredkar Taj. dir. Mihael Gomboc PB Darja Gospodarič PRIŠLI V SEPTEMBRU MO j Železokrivec: Mirko Zupančič, livar: Milan Lajšič, čistilec ročni: Čamil Hrkič MOs Čistilec ročni: Stane Vidmar, priprav, peska: Marjan Šušteršič, Milen Kostič, čistilec ročni: Ivo Katilovic FI Lanser: Trivun Rakita, brusilec ročni: Stane Pekolj, strugar: Janez Gosenca MO| Form. roč.: Rajko Bursač FI Rezkalci: Miroslav Ilič, Srečko Humar, Jože Klavž, strugarji: Rasim Šehovič, Avgust Simončič, Polde Šifrer, pomoč tež. stroja: Alojz Zidar, snažilci: Ivan Zajc, Ljube Mamkov, Blagoj Zafirov PK Konstr. ključ.: Vido Lipoglavšek, Danilo Gajič, Živo j in Perič, Ivan Fujmovič, Janez Rizman, Radovan Rakita, Miodrag Jagodič, obl. varilca: Ivan Antolašič, Vašo Vergilas, skupinovodja: Božo Kecman PA Avtomehanik: Bogomir Čadež, del. pomožni: Marjan Kolar, Herman Kos, del. na traku: Vladimir Dolžan VET Del. transp.: Marjan Kralj, karist: Jože jevnikar, pleskar: Mchmcdali ja Junuzovič, stroj, ključ.: Sejfudin Hozič DR šofer: Alojz Lužar, del. kuhinjska: Jela čolič, Branka Todorovič, Marija Čebulj, Sonja Lušina, obr. blagajnik: Neža Majič KS Pripravnika: Slavko Ilič, Stevan Slavi-šek, administrator: Jožefa Ha j d ni k ZSE Del. pomožni: Danica Dornik, snažilka: Manja Vidrih ICL Vzgojitelj: Pavel Furlan, učitelji: Marko Trskan, Ivan Založnik, Dušica Doberlet Taj. d. Čadež.31: Ant0n Za,eteli> kurir: Nikola PRB Marjan1 rUktCr 131 Jancz žaSar. Okršlar PIO Del. ____ . čar, Alojz Košak Prizor iz komedije »Žalujoči ostali« Litostrojčani v Drami Del. transp.: Pavel Cerček, Franc Pal-oiz Ko? ' NB Evidenčnik: Ivanka Fudurič, del. transp.: Mirsad Cchid, kon. s. prodajalec: Marjan Jakelj, komercialist: Mihajlo Bače V petek, dne 8. oktobra 1971, je ljubljanska Drama povabila na predpremiero predstavnike kolektivov ljubljanskih delovnih organizacij. Pred pričetkom je igralec Andrej Kurent pozdravil gledalce in v krajšem govoru razložil namen povabila. Povedal je, da je želja igralcev in gledališča, da bi se približali neposrednim proizvajalcem in jim pomagali, da bi se kulturno dvignili, da bi bili neposredno deležni razvedrila in umetniškega ustvarjanja. Izrazil je željo po sodelovanju med gledališčem in proizvajalci v industriji, po nasvetih in željah proizvajalcev glede programa dela v gledališču in podpore v umetniški izgradnji gledališča. Ustanovili naj bi nekakšno gledališko komuno, katere naloga bi bila usmerjati in vsklajevati želje proizvajalcev s kulturno-umetniškimi nalogami gledališča. Omenil je tudi naloge kritike, ki je marsikdaj destruktivna (Mimogrede — kritike premiere so v diametralnem nasprotju z aplavzom gledalcev, ki so na predpremieri kar petkrat poklicali gledalce na oder. Za koga in kako naj gledališče pripravlja predstave: za kritike ali za gledalce?!) Spomnil sem se na leta po osvoboditvi, ko je bilo mnogo predstav namenjenih kolektivom. Te predstave so bile zame, ne samo zame, veliko doživetje. Ne vem, zakaj so s tem prenehali. Spet smo na istem kot pred vojno, ko smo gledali mnogo predstav, ki niso bile dovolj obiskane. Mislim, da je še skrajni čas, da postane gledališče dostopno širokim množicam, ki so želje obiska v gledališču. To nam dokazuje obisk gledaliških predstav na podeželju. Vprašanje je, kdo naj prevzame skrb za organizacijo obiskov gledaliških predstav in kako naj bo ta organizirana. Tudi propagando za gledališče je treba dobro pripravi-' ti, da ne bodo ljudje prezrli te kulturne ustanove. Danes, ob poplavi reklame in propagande, je treba marsikaj propagirati vse dotlej, dokler se ljudje ne prično za to zanimati. Seveda pa bodo tudi morali proizvajalci vplivati na izbiro iger. Menim, da je še čas, da se tudi delavci iz proizvodnje seznanijo s kulturnim razvedrilom, ki širi obzorje in obenem tudi zabava. Žalostno bi bilo, če bi prostori Talij e ostali prazni, kulturo nas proizvajalcev pa naj bi merili žal le v poznavanju kubi-kov vsakovrstnih vozil. P. S.: Kaj menite, ali bo sindikat izrabil to priliko? IN A Po planinskih sončnih tleh... Z gobarskim izletom v oktobru je bila končana vrsta zanimivih izletov, ki jih je v letošnji sezoni organiziralo Planinsko društvo Litostroj. Večina so jih opravili z redni-nimi prometnimi zvezami, nekaj s posebnim avtobusom in nekaj po naj novejši metodi »skupaj vsak s svojim« — to je: z lastnimi avtomobili do skupnega cilja. Pa poglejmo na kratko, kam vse jih je zanese! korak. Z zasnežene Soriške planine konec aprila so jo ubrali na sončni Nanos ter si obenem ogledali še Predjamski grad. V maju so obiskali Šmohor nad Laškim in se za konec naplavali še v Rimskih toplicah. V juniju jih je s sodro in dežjem pozdravil Snežnik, pa zato niso bili prav nič manj veselo razpoloženi. Izlet »v neznano« se je končal v prijazni dolini Pišnice — Krnici. V visoki sezoni so oblezli Triglav z vseh strani in tako prispevali svoje k prometni zadregi, ki je letos našla tudi tja gor. V začetku avgusta so obiskali Pogačni- V skupščini so razpravljali Socialno-zdravstveni zbor skupščine SRS je na svoji redni seji dne 29. 9. 1971 razpravljal o problematiki varstva pri delu v naši republiki. Osnova za razpravo je bilo letno poročilo o stanju varstva pri delu na slovenskem za leto 1970. Med dokaj plodno razpra- vo je bilo ugotovljeno, da varstvo naših delovnih ljudi še daleč ni na tisti stopnji, kot to določa naša pozitivna zakonodaja na tem področju. Opažamo celo, da nam v nekaterih panogah poškodbe rastejo. Še bolj boleča je ugotovitev, da je težjih poškodb vedno več. Povprečno število dni na eno poškodbo, to to 1968 Socialistična republika Slovenija 17,7 Titovi zavodi Litostroj 14,1 1969 18,3 14,1 1970 19,3 15,2 Ti podatki nam povedo, da je čas zdravljenja zaradi utrpelih poškodb vedno daljši. Če primerjamo naše (litostroj-ske) podatke z republiškimi, vidimo, da smo v boljšem položaju, saj je naš odstotek glede težjih poškodb nižji od republiškega povprečja. Seveda nas to ne sme uspavati, saj so te številke gledane v absolutnem smislu le daleč od tistega, kar bi želeli imeti. Upamo, da bo storjen določen korak k izboljšanju že koncem tega poslovnega leta, o čemer bomo še poročali. Vilko Krapež, inž. kov dom na Križkih podih, malo zatem pa se povzpeli na umiti in pometeni Storžič, v začetku septembra pa še na Bovški Grin-tavec. Prav gotovo bi se med najlepše izlete pretekle sezone uvrstil obisk Poliškega Špika, pa mu je žal ponagajalo vreme. »Izlet po želji« je najzvestejšim spet odkril lepoto Vršiča, Trente in Krnskega jezera, obisk Velike planine kot zadnja višinska pot pa košček turistično izrabljenega sveta, ki pa prav zaživi šele v zgodnji pomladi. Izlete so vodili preskušeni gorniki in dolgoletni planinski delavci: ing. Oskar Dolenc, pokojni Marijan Smerajc. Stane Vogelnik, Franci Lovše, Ludvik Šarf, dr. Edo Tepina, Loj z Šteblaj, Rik Gamberger, Nace Giacomelli, Stane Cedilnik in Tone Erman. Tako so vsi izleti minili v prijetnem razpoloženju in brez nezgod. Ker je o njih ostal marsi-kak barvni posnetek, bo spomin na prehojena pota spet oživel na občnem zboru društva v decembru, ko bomo diapozitive gledali na platnu. Zdi se, da tako ne bomo zapisali nič preveč, če končamo ta bežni pregled letošnje izletniške dejavnosti PD Litostroj z mislijo, da se planinstvo vedno pomembnejše uveljavlja v našem kolektivu, saj se krog njegovih prijateljev vedno bolj širi. S tem pa se tudi naše planinsko društvo živo vključuje v cilje in pota osrednje planinske organizacije. ETO Kar po domače Človek se razmeroma hitro navadi oblikovati zloge v nekakšne besede. Te besede poveže v stavke, s katerimi izraža neko določeno misel. Seveda vse to pove lepo v svojem domačem jeziku. Ne verjamete? Pojdite tja med našo »zlato mladino«, oprostite prosim, teenagerje in teena-ggerice, pa boste zvedeli, v katerem discu bo light-shovv oziroma, kje bo šibala ta in ta banda. Bolj ali manj znani pevci po sho-wu narede jam-session, nato pa s svojim hitom posnamejo v di-scografskem zavodu long-play ploščo. Povemo naj še, da top lestvica svetovnih hitov zavisi od disk jockeya. Da ne bi športniki zaostajali, imajo v košarki in rokometu pivotmane, v boksu tighterje, seveda pa so marsikje tudi outsiderji, v kolikor ne nastopajo popolnoma fit. Nekdanji Krpani in Petri Klepci nastopajo samo še v literaturi, nas pa prijetno vznemirjajo supermani, ki se junačijo v stripih. Ob prebiranju teh magazinov se nam lahko primeri, da pozabimo osoliti kosilo, zato skočimo po njega v supermarket. Hula-hoop, mini, midi, maksi, korset, shorts, bijouterijo — vse to lahko kupimo v boutique. Polepšamo se s sprayi, out-doorom, eye-lin-nerjem, depilatorjem, necessaire-om, deodoranti, eau de cologne, fenom itd. Za svoj make-up naše dame uporabljajo tekoči puder in teint. Seveda je nakup vsega tega odvisen od export-importa. Dolgočasno vsakdanjo življenje nam popestrijo razni distributerji, akviziterji, kolporterji, mane-gerji, videomikserji, kreatorji, de-signerji, aranžerji, angažmani, abonmaji itd., itd. Če smo lačni zavijemo v restavracijo, kjer nas OBVESTILO V našem podjetju je 39 invalidov, ki so že člani Medobčinskega društva telesnih invalidov Ljubljana, podružnica šiška. Verjetno bi tudi drugi želeli postati elani tega društva in prek njega reševati svoje probleme, zato obveščamo vse, da je podružnici šiška uspelo dobiti prostore, kjer odslej redno posluje in sprejema svoje člane in druge stranke enkrat v tednu, in sicer vsako sredo od 17. do 19. ure MDTI —* 1 * 1 2 3 4 podružnica šiška ima svoje prostore v sejni sobi Krajevne skupnosti Zgornja šiška, Ljubljana, Vodnikova 141. K. M. očara jedilni list, kjer se kar tare dobrih domačih jedi kot so npr. bouillon, medaillon, roastbeef, epigram, rumsteak, beefsteak a la parisienne, steak, Chateaubriand, ragou, baby-beef, toast, pommes-frites in še in še. V snack-baru aperitiv-baru, dan-cingu, bistroju, grill-roomu, ekspresu si lahko gasimo žejo s krepkimi domačimi pijačami gin-fizzom, viskijem, jupijem, bitter lemonom, africano, tonic-water-jem, Courvoisierjem, Martellom, Johnny Walkerjem, White Hor-seom. Dolgčas preganjamo s kajenjem naših ljubih domačih cigaret: kent, marlboro, astor, seveda vse s filtrom. Ko se odpravimo počivat, prespimo trudapolno noč v solitaru, apartmanu, depandansi, motelu, bungalovvu ali vikendu. Po domače ne spimo niti pod drevesom, temu se sedaj pravi camping. Ljudje smo pač taki, da se radi izobražujemo, zato si vsak dan vestno širimo obzorje z branjem časopisov. Ko razgrnemo naše časnike, se nam obraz kar razleze od nepopisne zadovoljnosti, saj srečamo na časopisnih straneh same lepe, domače, samonikle slovenske besede kot npr. etatizem, unitarizem, patemali-zem, separacionizem, reizbornost, retrogradnja, rekapitulacija tras-misija, avtarkija, fleksibilna ekonomika, definitivna diferenciacija, etiketiranje, kvalitativna transformacija, retencijska kvota, infrastruktura, demistikacija ide-loških principov, birokratsko hie-arhično-buržujska mentaliteta, vitalni impulsi, devalviranje for-muma, resistenca, erupcija, kon-penzacija itd. Morda vas je naštevanje teh domačih besed utrudilo, zato se lahko spočijete od takem stavku, ki je napisan kot nalašč za našega človeka: Današnja dejavna in živa slovenska poezija se grupira okrog treh jeder pomenskih struktur intimizma (ki mu lahko rečemo tudi naturalizem — personalizem), avtodestruk-tivizma in reizma-ludizma. — Delo 11. septembra 1971. Kajne, kako ob teh preprostih, domačih pojmih zvene izumetničeni in vodeno verzi Prešerna, Župančiča, Gradnika ali Minattija. Kdo neki bi razumel Župančičev verz — »Imeli smo jih — sredi poljane cvet« ali Minattijevo misel: »Nekoga moraš imeti rad«. Pa še kratek amandma: V kolikor boste studiozno in metodično preštudirali citirane besede, boste v končni konsekvenci prav gotovo perfektuirali svoj mentalni diapazon. J. P. VODORAVNO: 1. del 'zimske garderobe, 6. poletno obuvalo, 13. psu podobna zver, 14. ocean med Evropo in Ameriko, 15. začetnici slovenskega politika, člana federacije, 16. okusen plod grmičaste rastline, 18. zelenica v puščavi, 19. del obraza, 21. nagib, 23. redko moško ime, 24. z vodo obdano kopno, 26. medmet smeha, 27. grški bog podzemlja, 29. avtomobilska oznaka Kutine, 30. riževo žganje, 32. posekan del gozda, 34. vrsta topola, 37. morje na severu Evrope, 38. agregatno sta- LETO ŠPORTNE REKREACIJE Program komisije za športno rekreacijo Prve dni oktobra je organizirala komisija za rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata ljubljanskega Litostroja dvodnevni seminar za svoje organizatorje rekreacije in športnega življenja. Seminar je bil na Sorški planini, v planinskem domu Litostroja. Na tem seminarju naj bi organizatorji športnega življenja v Litostroju spoznali, splošno problematiko na tem področju in pravilen pristop k organizaciji prostega časa zaposlenih. Na seminarju so poslušali predavanje znanih profesorjev z ljubljanske Visoke šole za telesno kulturo. Ker je bil program predavanj tehtno pripravljen so bili s seminarjem vsi zadovoljni. Vedno večja industrializacija prinaša poleg napredka modernemu človeku tudi mnogo problemov. Ustvarjalno zadoščenje, tekmovanje in primerjanje, preprečevanje posledic monotonije, obnova telesnih moči in ne nazadnje razvedrilo — vse to bi lahko izkoristili za to, da bi odpravili škodljive posledice moderne dobe. Toda žal koristi teh oblik rekreacije ne znamo še dovolj ceniti. Zato je nujno, da to dejavnost spodbudimo in jo s primernimi propagandnimi akcijami in z učinkovitim delom predstavimo prav vsem našim članom kolektiva. Prihodnje leto je leto olimpijskih iger. Ob tem dogodku se vedno poveča zanimanje za šport, za telesno vzgojo, zato je, da izkoristimo to zanimanje. Istočasno pa v letu 1972 tudi naš kolektiv praznuje svojo 25-letnico obstoja, zato predlagamo, da že sedaj pričnemo z načrtnim in organiziranim delom za naslednje leto na področju športne rekreacije. Leto 1972 naj bi se ime- novalo »Leto športne rekreacije«. Pred nami so naslednje naloge: 1. Udeležimo se razširjene tematske konference o športni rekreaciji, ki jo sklicuje Mestni sindikalni svet za direktorje podjetij, predsednike sindikalnih organizacij ob koncu letošnjega leta. Na konferenci naj bi; a) predlagali osnutek družbenega dogovora, ki naj določi tudi, kolikšna minimalna sredstva morajo delovne organizacije zagotoviti za športno rekreacijo članov svojega kolektiva, b) sprejeli sklep, da morajo vse delovne organizacije v svojih statutih določiti svoje obveznosti o skrbi za redno rekreacijo oziroma športno rekreacijo zaposlenih. IZBRANE MISLI Od fanatizma do barbarstva je samo en korak. Diderot Pajek nikoli ne razpreda mreže zaradi ene same muhe. Maurois Ošabnost je močnejša od sramu. Ebner Častihlepnost je morda pregreha, a vendar je večkrat izvor dostojanstva. Kvintilijan Cepljenje proti gripi Preteklo leto in letos spet sprašujejo naši delavci, kdaj bo cepljenje proti gripi. Marsikdo se razburja, češ, kaj počne zdravstvena služba, zakaj sploh imamo ambulanto. Ob tem naj pojasnimo zvezo med učinkovitostjo cepljenja in finančno platjo cepljenja. Če hočemo, da bo cepljenje učinkovito, mora biti cepljeno vsaj 80 odstotkov zaposlenih, če pa upoštevamo še IC in DR mora biti cepljenih okoli 2800 ljudi. Pri manjšem številu ceplje- nje, 40. okrajšava za srednji, 41. oče, 42. upravni odbor, 44. grški bog ljubezni, 46. katran, 48. oblika matematičnega računa, 51. organ vida, 52. špansko žensko ime, 54. del fotoaparata, 56. avtomobilska oznaka Nizozemske, 57. najstarejši človek, starešina, 59. prostor za shrambo listin, 61. indijsko mesto ob ustju Gangesa. 62. gonja, pogon, lov. NAVPIČNO: 1. drobnozrnat sneg, 2. glad, 3. kratica za atletski klub, 4. ov-ratna ruta, 5. del verige, 6. slog, 7. omamna pijača, 8. kemični znak za natrij, 9. spodnji del posode, 10. ime treh pergamskih kraljev, 11. bonbon na leseni palčki, 12. južnoevropska okrasna rastlina z ostro izrezanimi listi, 14. domače žensko ime, 17. kraljevska igra, 20. vrsta, zvrst, 22. teren po katerem je speljana železnica ali cesta, 25. žensko ime, 28. punca, 31. priimek slovenskega pesnika (Dragotin), 32. kemični znak za platino, 33. glavno mesto ene izmed afriških držav, 35. virtuoz na klavirju, 36. samoglasnik in soglasnik, 37. posoda za prenašanje grozdja, 39. veter, ki veje ponoči, 40, trd prijem, 42. gora nad Reškim zalivom, 43. eden in drugi, 45. ime filmske igralke Koscine, 47. nogometni klub iz Madrida, 49. tuje žensko ime, 50. muslimanski bog, 53. kratek požirek, 55. tali-sova osvežilna pijača, 58. tuj dvoglasnik, 60. različna soglasnika. nih uspeh in učinek cepljenja nista zagotovljena, saj obstoji še vedno možnost epidemije. Vsak, ki se da cepiti proti gripi, mora biti cepljen najmanj trikrat. Če upoštevamo, da stane trikratno cepljenje enega Litostrojčana 15 do 20 din, potem stane celotno cepljenje 4200 do 5600 din. Če jih cepimo manj kot 80 odstotkov, potem so ti stotisoči enostavno vrženi proč. Vsi vemo, da je cepljenje učinkovito le, če cepimo veliko večino delavcev. To pa ni odvisno toliko od zdravstvene službe, kot od pripravljenosti delavcev, da pristanejo na cepljenje proti gripi. Zavedajmo se, da ima podjetje veliko gospodarsko škodo v primeru, če ne cepimo toliko ljudi, kolikor je potrebno za učinkovitost cepljenja. dr. Edo Tepina SINDIKALNE BALINARSKE IGRE Dne 11. in 12. 10. 1971 smo po sindikalnih podružnicah priredili vsakoletno ekipno prvenstvo. Na razpis sekcije BSK Litostroj se je odzvalo 8 ekip, skupno število tekmovalcev 32. Ekipe podružnic, za katere so nastopale, so se borile za prehodni pokal, ki ga je branila ekipa VET. Športna sreča je bila letos naklonjena ekipi PE — Pl iz livarne sive litine. Ta je nastopala v postavi: 1. Svetišič Drago 2. Hočevar Tone 3. Matjašič Mijo 4. Solce Alojz Naslednje uvrščene ekipe so bile: 2. Finalisti 3. VET I 4. VET II itd. Vse omenjene ekipe, ki so se uvrstile v finalni del tekmovanja, so si priborile skromna, a lepa praktična darila. Vreme nam tokrat ni nagajalo, nasprotno, proti pričakovanju je bilo lepo in toplo. Janko Fonda c) sprejeli sklep, da bi leto 1972 v delovnih kolektivih imenovali »Leto športne rekreacije«. 2. Potrebno je izdelati katalog z vsemi podatki o športno rekreacijskih akcijah: Litostroja, Občinske zveze za telesno kulturo, Mestnih sindikatov in Republiških sindikatov. Izdelati moramo urnike vadbe vseh telesno-vzgojnih organizacij, ki ima tudi športno-rekreacijsko vadbo, seznam vseh objektov, kjer se lahko odvija športna rekreacija. 3. Razpisati tekmovanje za: — najprizadevnejšo sindikalno organizacijo na polju rekreacije, — najboljši klub ali sekcija, — najboljšega športnika in športnice v Litostroju, — najprizadevnejše športne delavce funkcionarje. 4. Ponovno moramo izvesti akcijo »TRIM« z zaključno prireditvijo ob 25-letnici podjetja. 5. V Litostroju naj bi sprejeli petletni program gradnje objektov za športno rekreacijo. Ti objekti naj bi bili: a) telovadnica s pomožnimi prostori in zimskim bazenom v okviru ICL, b) pokrito balinišče, c) avtomatsko kegljišče, d) tenis igrišča, e) parkur stezo, f) vlečnica na Sorški planini, g) nova depandansa na Sorški planini, h) ureditev rekreacijskih naprav v počitniških domovih na morju. 6. Čimprej naj bi uredili športne objekte v okviru podjetja. 7. Podpreti akcijo Mestnega sindikalnega sveta, da bi zgradil1 v Ljubljani — do leta 1972: — dve progi za parkur (na Golovcu in v Mostecu), — poligon — športtest v Tivolijo- — smučišča z umetnim snegom 8. Organizirati in izvesti tradicionalna sindikalna tekmovanja Litostroja, občinskih, mestnih in republiških sindikatov, tako v smučanju kot v ostalih športih- 9. Izpeljati rekreacijska množična tekmovanja kot so: a) zimska akcija »vsi na smu- či*’ a b) »Tabor Litostrojčanov«, oD sodelovanju planincev, tabornikov, avto rallyja, litostrojske godbe in ostalih akcij, c) akcija »S kolesi v naravo«- 10. Organizirati seminar za vodenje športne rekreacije za vse referente v podružnicah, vodie sekcij in klubov. Prisotni naj bodo tudi predsedniki sindikalnih podružnic. 11. Proučiti možnost za ustanovitev službe za rekreacijo v podjetju. 12. Vključitev in pritegnitev v akcijo socialnega delavca, Psl' hologa podjetja ter službe za P°' čitniške domove. 13. Organizirati med odmori v podjetju igranje v sledečih panogah. — mali nogomet — odbojka — balinanje — kegljanje — dviganje bremen — rokomet — mala košarka — namizni tenis — tenis — pikado — streljanje z zračno puško ib pištolo. Seveda je za to potrebno P1"1' praviti igrišča in rekvizite. Milan Vidmar Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami! v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr, Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 50-021 (h. c.) int. 246 —' Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina pl®' čana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopm