Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 32 28. Sedlarjevo srečanje – M. KROŠELJ, M. GOLOBIČ Manca KROŠELJ Mojca GOLOBIČ Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana V prispevku obravnavamo vprašanje, kolikšen potencial imajo opuš- čena gradbišča v mestu Ljubljana za javno rabo zelenih površin. Ljubl- jana se danes sooča s številnimi mirujočimi in opuščenimi gradbišči, ki več let ostajajo ograjena z oglasnimi panoji in »čakajo« na boljšo prihodnost, v kateri bodo gospodarske razmere za investitorje ugod- nejše. Čeprav so opuščena gradbišča danes pereč urbani problem, so obenem tudi potencial za razvoj mesta. V prispevku predstavljamo izbor območij opuščenih gradbišč za analizo potenciala za zeleno in rekreacijsko površino ter merila vrednotenja potenciala z vidika glav- nih funkcij odprtih in zelenih površin. Vrednotenje potenciala je po- tekalo na podlagi petstopenjske lestvice pripisovanja ocen, končna razvrstitev izbranih območij v razrede pa je bila med drugim osnova za nadaljnje urejanje tistih območij opuščenih gradbišč, za katera se je izkazalo, da imajo največji potencial za zeleno in rekreacijsko povr- šino. To so bila opuščeno gradbišče projekta Celovški dvori, opuščeno gradbišče projekta Bežigrajski dvor, opuščeno gradbišče ob Masary- kovi cesti in opuščeno gradbišče ob Šmartinski cesti. Na podlagi razis- kave dobrih primerov začasnih rab prostora v Ljubljani smo oblikovali take predloge in usmeritve urejanja opuščenih gradbišč v zeleno in rekreacijsko površino, da so v urejanje vključeni začasni uporabni- ki. Pri tem so oblikovani predlogi in usmeritve območij temeljili na izkoristku trenutnih danih pogojev, z upoštevanjem ohranjanja in nadgrajevanja tistih prostorskih potencialov, ki območju omogočajo večfazno in dolgoročno preobrazbo. Ključne besede: opuščena gradbišča, zelene površine, začasna raba, reurbanizacija 1 Uvod Današnja številna mirujoča in opuščena gradbišča v Ljubljani niso samo posledica gospodarske krize, temveč izvirajo pred- vsem iz gradnje novih objektov v obstoječem mestnem tkivu po načelu mogočega in na podlagi pobud posamičnih inves- titorjev. Že pri pregledu preteklih prostorskih zasnov razvoja Ljubljane je mogoče opaziti, da marsikatere že obstoječe no- vogradnje niso upoštevale strateških prostorskih zasnov, ki bi bile koristne za razvoj Ljubljane. Pri tem se zastavlja vprašanje o utemeljenosti rabe prostora ter kakovosti bivanja njegovih tre- nutnih in prihodnjih uporabnikov. Protislovje urbanega razvo- ja je tudi posledica dejstva, da je dobičkonosnost veliko bolj predvidljiva in izmerljiva kot dolgoročna tveganja za zdravje v bivanjskem okolju z velikimi gostotami gradnje. Za Ljubljano je glede na nizko raven mestne prebivalstvene gostote značilno ugodno razmerje med stavbnimi površinami in odprtim prostorom. Ocenjuje se, da znaša razmerje med po- zidanimi in nepozidanimi površinami v celotnem mestu okoli 1 : 4 (Plut, 2000), saj se zaradi značilne mestne strukture velike površine pretežno naravnega okolja v obliki klinov raztezajo praktično do samega mestnega središča. Kljub splošno ugodne- mu razmerju med odprtim prostorom in stavbnimi površinami v Ljubljani pa je bolj kot sama količina zelenih površin, ki naj bi bila po urbanističnih kazalnikih relativno ugodna (Špes in sod., 2000), problematična in neugodna njihova razporeditev, strukturiranost in neurejenost. Zaradi razraščenih naselij in predmestij pod vplivom osebnega avtomobilskega prometa je povezave med zelenimi predeli težko ohranjati in uresničevati. Finančna in gospodarska kriza v prejšnjem desetletju je sicer omilila množične gradnje marsikaterih objektov in nam tako ponudila vnovičen vpogled v življenjski slog posameznika in njegovega odnosa do prostora. Oblikujejo se nova vprašan- ja o kakovosti urbanega prostora in s tem vse bolj povezana paradigma sodobnega urejanja prostora, ki stremi h kakovost- nejšemu bivanju. Po eni strani sicer narekuje prenovo, zgoš- čevanje urbanega tkiva in razvoj navznoter, po drugi strani pa se poudarja, da je za človekovo zdravje pomembno tudi bivanje na prostem. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 33 ali objektih v zamiranju (A), kot so na primer Tovarna Rog, Center kulture Španski borci, UrbanRoof in Kreativna cona Šiška. V drugi skupini – začasna raba kot prostorska interven- cija (B) – gre predvsem za opozarjanje na negativno, neželeno stanje v določenem prostoru, kot so na primer žepni parki na mestu enega parkirnega mesta. Za pričujoči prispevek pa je najpomembnejša zadnja skupina  – začasna raba na nerablje- nih ali degradiranih in opuščenih površinah (C)  –, v katero smo uvrstili projekt Park Tabor, Kilaskute park in skupnostni vrt Onkraj gradbišča, ki se izvaja na opuščenem gradbišču ob Masarykovi cesti. Na območju so začasni uporabniki uredili prostore za druženje, iz materiala na lokaciji so izdelali gredice za vrtičke, gostijo pa tudi različna predavanja in ozaveščajo javnost o  problematiki degradiranih urbanih prostorov. Pro- jekt Onkraj gradbišča deluje na tem območju z  vsakoletnim podaljševanjem pogodbe z MOL. Skupnost vrtnari in se druži na omenjenem območju že od leta 2010, ko je KUD Obrat v sklopu projekta Mladi Levi spodbudil projekt začasne rabe degradiranega območja v zelen skupnostni prostor za okoliš- ke prebivalce in zainteresirano javnost (KUD Obrat, 2016). Podobno zgodbo nosi tudi projekt Kilaskute park, ki je prav- zaprav začasno urejen športni park ob Ižanski cesti in deluje tam že od leta 2010. V parku se izvajajo različne brezplačne rekreacije in športne dejavnosti, povezane s kolesarstvom (gor- sko kolesarstvo, BMX, akrobatika itd.). V poletnih mesecih društvo Kilaskute organizira tudi tečaje različnih športov. Člani skupine Kilaskute imajo sklenjeno pogodbo z lastnikom zemljišča o uporabi območja, ki je prvenstveno namenjeno večstanovanjskim objektom. V Ljubljani je mogoče najti dobre primere praks začasne rabe. Orisujejo raznovrstnost kombinacij začasnih dejavnosti, ki po- tekajo na določenem območju. Vsem pa je skupno tudi to, da so tovrstne dejavnosti močno pogojene z danimi prostorski- mi pogoji območja, saj se na tam izkoristi ves potencial, ki se ponuja. Prav tako so primeri začasnih rab prostora dejanski pokazatelji tistih dejavnosti in potreb, ki jih v mestu priman- jkuje ali pa s svojo pojavnostjo opozarjajo na nestrinjanje z določenimi ureditvami. 3 Opuščena gradbišča v Ljubljani Opustitev gradbenega projekta in gradnje na določenih ob- močjih bi lahko pripisali različnim dejavnikom, kot so pre- visoki stroški gradnje, preobsežna rekonstrukcija območja, spreminjajoča se zakonodaja itd. Naštete dejavnike in številne druge pa lahko pripišemo tudi posledicam finančne in gospo- darske krize, vendar se pričujoči prispevek v nadaljevanju ne ukvarja podrobneje z vprašanjem, zakaj je v Ljubljani toliko mirujočih in opuščenih gradbišč. Za trenutno stanje na območjih opuščenih in zapuščenih grad- bišč smo predvidevali, da bi se lahko delno izvajala začasna raba prostora, ki bi vzpostavljala dinamične procese preobrazb ter izboljševala socialne in ekološke razmere ter tudi ekonomske. Z omogočanjem mešanih rab, ki bi bile kombinacije različnih programov glede na potrebe javnega interesa in investitorjev, bi se zmanjšala tudi tveganost vlaganja v poznejše prestruk- turiranje območja. 2 Začasna raba Temeljno vprašanje, na katero je poskušala odgovoriti nalo- ga[1], je, ali bi bila na opuščenih gradbiščih novogradenj v Ljubljani bolj upravičena trajnejša oblika javne odprte rabe prostora, kot so zelene in rekreacijske površine, in se tako morda tudi vključila v zeleni sistem MOL. Pri tem smo predlagali reaktivacijo degradiranega prostora z začasno rabo. Kakovostna začasna raba dviguje uporabno, ekonomsko, družbeno ali kulturno vrednost prostora in s tem izboljšuje tudi kakovost bivanja njegove okolice. Začasna raba prostora kot revitalizacijski ukrep opuščenih gradbišč bi bila smiselna predvsem na območjih, kjer je upravičena poznejša pozidava območja in ki so v fazi mirovanja – čakajoč na inves- titorja. Različne kombinacije začasnih dejavnosti, ki bi se lahko izvajale na opuščenih gradbiščih, pa so seveda zaradi narave začasnosti vseeno omejene. Minimalen investicijski vložek, ki bi bil potreben s strani potencialnih začasnih uporabnikov, bi bil torej namenjen tistemu območju, ki v trenutnem stanju vsaj delno izpolnjuje prostorske pogoje za izvajanje začasne dejavnosti. Temu spoznanju je sledilo tudi vprašanje, koliko bi dani prostorski pogoji degradiranega območja  – opuščenega gradbišča –, pravzaprav omogočali razvoj začasnih dejavnosti. 2.1 Primeri začasnih rab prostora v Ljubljani Začasna raba prostora je lahko formalne narave, torej v sodelo- vanju z MOL, kadar gre za uporabo prostora v lastništvu MOL ali pa neformalne in spontane, kot so na primer prostorske in- tervencije. Največkrat pa lahko v primerih opuščenih gradbišč najdemo tiste začasne rabe, ki so v prvi vrsti dobičkonosne, kot je na primer ureditev odprtih površin v začasna parkirišča. Začasna parkirišča prostor v resnici na dolgi rok enako degra- dirajo kot opuščena gradbišča. Poleg enolične uporabe prostora za odlaganje pločevine se na območju in v okolici degradirajo tudi okoljske sestavine in kontradiktorno strategiji prostorske- ga razvoja se s tovrstnimi ukrepi pravzaprav spodbuja uporaba osebnih vozil. Za Ljubljano smo na podlagi pregleda raziskave skupine Urban Catalyst[2] identificirali nekatere dobre primere praks začasne rabe. Glede na njihovo pojavnost v prostoru smo jih razdelili na tri skupine: začasna raba v opuščenih objektih 28. Sedlarjevo srečanje – Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 34 Območja opuščenih gradbišč za vrednotenje potenciala za zele- no in rekreacijsko rabo prostora v Mestni občini Ljubljana smo v večini pridobili preko terenskih ogledov, opirali smo se tudi na spletne portale in medijske objave, saj je večina opuščenih gradbišč medijsko odmevnih zaradi raznovrstnih nelegitimnih in drugih spornih ravnanj. Zaradi omenjenih težav smo se torej osredotočali na tista opuščena gradbišča, ki niso bila grajena v režiji fizičnih oseb, kot so posamezne družinske hiše, torej na obsežnejše in zahtevnejše gradbene projekte, ki naj bi s svojim programom zadevali tudi širšo javnost, uresničevali občinske javne interese z deficitarnimi in nekomercialnimi dejavnostmi. V izboru območij opuščenih gradbišč za vrednotenje poten- ciala za zeleno in rekreacijsko rabo v MOL smo upoštevali Slika 1: Shematska pregledna karta vseh opuščenih gradbišč in izbranih območij (ilustracija: Manca Krošelj) 28. Sedlarjevo srečanje – M. KROŠELJ, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 35 še prostorski okvir strategije trajnostnega prostorskega načr- tovanja MOL, ki stremi k zgoščevanju urbanega tkiva in ok- repljenemu razvoju predvsem mestnega središča in območij ob glavnih mestnih vpadnicah. V končnem izboru (slika 1) smo tako pridobili 16 območij opuščenih gradbišč v Ljub- ljani: Devetka (1), Nazorjeva (2), Dalmatinka (3), Šumi (4), Kozolec  II (5), Masarykova (6), NUK II (7), Kolizej Tivoli (8), Emonika (9), Tobačna mesto (10), Tribuna (11), Belle vie Tivoli (12), Bežigrajski dvor (13), Šmartinska (14), Dunajska (15) in Celovški dvori (16). 3.1 Določanje potenciala opuščenih gradbišč za zeleno in rekreacijsko rabo prostora v MOL Pri določanju potenciala opuščenih gradbišč za zeleno in rekre- acijsko rabo prostora v MOL smo poskušali celostno oblikovati merila vrednotenja z vidika glavnih funkcij, ki opredeljujejo kakovostne odprte in zelene površine. Ta so: socialno-funkci- onalni vidik (predvidena raba območja, izhodiščna opredelitev gradbenega projekta in podrobnejša namenska raba sosedn- jih grajenih površin), strukturno-morfološki vidik (površina območja, zelene in rekreacijske površine v bližini in možnost navezave na zeleni sistem MOL), ekološki vidik (kakovost vegetacije na območju in potencial območja za blaženje hru- pa) in ekonomski vidik (stopnja gradbene faze). Posameznim merilom vrednotenja smo pripisali ocene na petstopenjski lestvici vrednotenja, pri čemer je ocena pet pomenila največji potencial območja za zeleno in rekreacijsko površino, ocena 1 pa najmanjši (slika 2). V končni analizi smo s seštevkom vseh ocen pridobili razvrstitev območij v razrede potenciala. Razvrstitev v  razrede so območja torej pridobila na podlagi odstotnega deleža potenciala za zeleno in rekreacijsko površi- no. III. razred pomeni, da ima območje najmanjši potencial za zeleno in rekreacijsko površino (< 49 %), območje v II. razredu ima manjši potencial (50 < 75 %) in območje v I. razredu ima največji potencial (> 75 %). 4 Rezultati Najvišji odstotni delež potenciala za zeleno in rekreacijsko rabo so dobila območja ob Šmartinski in Masarykovi cesti, Bežigraj- ski dvor in Celovški dvori, čeprav nobeno območje ni doseglo 100  % (sliki 3 in 4). Območje z največjim potencialom za zeleno in rekreacijsko površino je gradbišče projekta Celovški dvori (87  %), ki izstopa predvsem zaradi visokega potencia- la neposrednega povezovanja z zelenim sistemom MOL. V okolici območja je že zdaj veliko večstanovanjskih objektov s primanjkljajem zelenih in rekreacijskih površin, območje pa že od leta 2007 degradira tudi nevarna gradbena jama ob is- toimenski soseski. Drugo najbolje uvrščeno območje za zeleno in rekreacijsko površino je gradbišče projekta Bežigrajski dvor (82 %), ki se od prvouvrščenega razlikuje v pestri in kakovostni vegetaciji visoke in vitalne drevnine. Tretje uvrščeno območje z največjim potencialom za zeleno in rekreacijsko površino je gradbišče ob Masarykovi cesti (77 %), ki je prav tako opuščeno že veliko let, v primerjavi s prvonavedenima pa se na jugoza- hodnem delu gradbišča že izvaja začasna dejavnost v obliki vrtičkarstva (Onkraj gradbišča). Zadnje in četrto uvrščeno območje z največjim potencialom je gradbišče ob Šmartinski cesti v Zeleni jami (76 %), ki ima visok potencial povezovanja s sosednjim Šmartinskim parkom in zaledjem zelenega klina kot »stopalni kamen«. V II. razred je bila uvrščena večina preostalih analiziranih ob- močij, saj so bila ovrednotena s  pogojno oceno primernosti za zeleno in rekreacijsko površino. To so predvsem območja, Slika 2: Prikaz členitve meril vrednotenja (ilustracija: Manca Krošelj) 28. Sedlarjevo srečanje – Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 36 ki so na obrobju mestnega središča. Sodeč po analizah, imajo pomembno vlogo pri prestrukturiranju in nadaljnjem širjen- ju mestnega središča. Zaradi tovrstnih privlačnejših lokacij so najbolj podvržena pritisku gradnje. Najslabšo oceno primernosti za zeleno in rekreacijsko površino je dobila peščica območij, ki so v mestnem središču in že v relativno visoki stopnji gradbene faze. To so tudi območja, na katerih je smiselno dokončati gradnjo objekta, saj bi se tako zapolnile vrzeli urbanega tkiva s ponovno aktiviranimi rabami. 5 Usmeritve in predlogi za prostorsko ureditev zelenih površin na izbranih območjih Koncept urejanja lokacij z največjim potencialom za zeleno in rekreacijsko površino smo oblikovali tako, da se omogoča večfazna, postopna reurbanizacija prostora z omogočanjem prostorskih pogojev za začasne dejavnosti. Tako bi lahko do- segli ne samo dejansko rabo in sanacijo določene degradirane Slika 3: Vrednotenje območij po merilih in končen rezultat (ilustracija: Manca Krošelj) Slika 4: Razvrstitev območij v razrede glede na rezultat vrednotenja potenciala (ilustracija: Manca Krošelj) 28. Sedlarjevo srečanje – M. KROŠELJ, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 37 površine, ampak tudi identifikacijo uporabnikov z območjem. S tem bi se povečala tudi privlačnost območja za potencialne investitorje. Pri tem se predlogi ureditev niso ukvarjali z načeli tehnično-sanacijskega urejanja. Poskušali smo oblikovati usme- ritve in predloge za prostorsko urejanje opuščenih gradbišč z največjim potencialom za zeleno in rekreacijsko površino tako, da se kar najbolj upošteva vizija predlagane rabe prostora ter da se v dolgoročen proces transformacije prostora v zeleno in rekreacijsko površino vključijo začasni uporabniki. Dane usmeritve in predlogi za prostorsko urejanje območij so bili oblikovani na podlagi prepoznanih potencialov opuščenega gradbišča za zeleno in rekreacijsko površino in splošnih analiz prostora (prometna analiza, morfološka analiza, analiza tipov dejavnosti v okolici, analiza zelenih in rekreacijskih površin, zaznavna analiza ter analiza predvidenih ureditev in urbani- stičnih določil). Iz pridobljenih rezultatov smo nato obliko- vali predloge in usmeritve, ki bi jih bilo treba upoštevati pri faznem urejanju opuščenega gradbišča v zeleno in rekreacijsko površino (slika 5). 5.1 Gradbišče ob Šmartinski cesti Glede na to, da na obravnavanem območju ni gradbene jame oziroma območje ni kako drugače močno degradirano z od- padki in nesnago, smo predlagali sanacijo območja s čistilno akcijo. Tako se lahko območje relativno hitro ponudi v za- časno uporabo. Kljub dobrim prostorskim pogojem območja za začasno rabo pa predlog območje ureja in vzdržuje skupaj z  obstoječim začasno urejenim parkom na jugu v enotno ze- leno in rekreacijsko površino (slika 6a). S strukturnega vidika ureditev zelene in rekreacijske površine v II. fazi z  manjšimi spremembami in dopolnili sledi urbanistično-arhitekturni zasnovi iz leta 2009. Upoštevata se strukturiranost in orien- tacija območja v smeri SZ z obstoječimi in novimi prečnimi povezavami. Na Flajšmanovi in Kavčičevi ulici ter na križišču Šmartinske ceste s  Pokopališko ulico smo predlagali ureditev obstoječih in dodatnih prostorskih poudarkov, predvsem vs- topnih in informativnih točk, skladno s predlagano urbanis- tično zasnovo. Modulacije terena in zasaditev vegetacije pa bi bile zaradi preseganja določene vrednosti hrupa potrebne pred- vsem ob Šmartinski cesti in Pokopališki ulici. Ob obstoječih in predvidenih vilablokih smo predlagali raznovrsten program, kot ga že narekuje zazidalni načrt. To so otroška in športna Slika 5: Prikaz lokacij obravnavanih območij opuščenih gradbišč za prostorsko urejanje v zeleno in rekreacijsko površino (ilustracija: Man- ca Krošelj; podloga: Geopedia, 2016) Slika 6: Predlogi in usmeritve za opuščeno gradbišče ob Šmartinski cesti – (a) I. faza, (b) II. faza, (c) III. faza (ilustracija: Manca Krošelj; podloga: Urbinfo, 2016) b c a 28. Sedlarjevo srečanje – Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 38 zaledja. Ob Šmartinski cesti pa se predlagani objekti in odprt tlakovan prostor preoblikujejo tako, da se omogoča pogled na Šmartinski park z avenije ter hkrati vzpostavi odnos do zelene in rekreacijske površine (slika 6c). 5.2 Gradbišče ob Masarykovi cesti Jugozahodni del območja je že aktiviran z začasnimi vrtički ter skupnostnimi prostori delovanja skupine KUD Obrat in drugih uporabnikov, ki so v preteklih letih ustvarili močno skupnost. Poleg vrtičkanja uporabniki tudi osveščajo javnost o degradiranih urbanih površinah in opozarjajo na možnost začasne rabe (slika 7a). S tega vidika smo predlagali, naj se v II.  fazi urejanja opuščenega gradbišča v zeleno in rekreacijsko površino območje vrtičkov poveča in začasno uredi tudi na preostali površini lokacije. Ureditev prostorskih poudarkov in vstopnih točk v območje smo predlagali na mestih poznejših povezav območja z okolico. Predvsem na SZ delu območja, ob križišču Masarykove ceste z Resljevo cesto, kjer je visok poten- cial za nastanek novega vozlišča. Zaradi preseganja določene vrednosti hrupa na severnem delu območja, ob Masarykovi cesti, smo predlagali ureditev modulacij terena in zasaditev vegetacije (slika 7b). V zadnji fazi reurbanizacije območja, v procesu gradnje objektov novega Potniškega centra Ljubljane in urejanja Masarykove ceste, pa predlog vključuje oblikovanje in nadgradnjo povezav, ki vpenjajo obravnavano območje v širšo okolico. Predlog ureja tudi povezave v smeri JV (južno od območja) in v smeri zahoda (vzporedno z Masarykovo cesto), na katere bi se navezovale tudi druge povezave z okolico. Pred- vsem podhod do železniškega postajališča, Vilharjeve ceste in Severnega mestnega parka. Predlagali smo še oblikovanje pros- torskega poudarka ob križišču z Masarykovo in Resljevo cesto v slogu svojevrstne površine z namenom usmerjanja proti centru in da bi bil prostorski poudarek del enotne parkovne uredit- ve, ki povezuje Kolodvorski park z obravnavanim območjem. Tudi na tem območju predlagane usmeritve niso izključevale morebitnih novogradenj (slika 7c). 5.3 Gradbišče projekta Bežigrajski dvor V prvi fazi smo predlagali sanacijo območja, saj je trenutno na jugovzhodu lokacije gradbena jama (slika 8a). Poleg te je območje opuščeno že od leta 1994, kar pomeni, da se je v tem času močno razrastla tudi invazivna vegetacija, ki bi jo bilo treba na nekaterih mestih zatreti in obrezati. Na območju bi bilo treba očistiti tudi odpadke, predvsem na tistih delih, kjer so sledi nezakonitih rab prostora. Na vzhodu območja smo v drugi fazi predlagali trajne vsebine prostora, ki se navezujejo na bližnje stanovanjske površine. To so predvsem nujno potrebni prostori za igro  – raznovrstna otroška igrišča, ki so vpeta v manjše parkovne površine s počivališči. V drugi fazi preuredit- Slika 7: Predlogi in usmeritve za opuščeno gradbišče ob Masarykovi cesti – (a) I. faza, (b) II. faza, (c) III. faza (ilustracija: Manca Krošelj; podloga: Urbinfo, 2016) igrišča ter manjše parkovne ureditve s počivališči in prostori za druženja (slika 6b). Skladno z urbanistično zasnovo se v za- dnji fazi, v času gradnje objektov, novi predlagani povezavi na območju opuščenega gradbišča preoblikujeta kot iztek avenije v smeri SV, da se omogoči cestna povezava s Torkarjevo ulico. Na križišču s Šmartinsko cesto in Pokopališko ulico predlog nadgrajuje povezavo s Šmartinskim parkom  – s  podhodom, da se Šmartinski park nadaljnje vključuje v prostorsko uredi- tev kot »zelena povezava« od mestnega središča do zelenega b c a 28. Sedlarjevo srečanje – M. KROŠELJ, M. GOLOBIČ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 39 ve opuščenega gradbišča v zeleno in rekreacijsko površino se predlog osredotoča na ureditev prostora, ki omogoča izvajanje začasnih vsebin, skladno z  upoštevanjem prostorske zasnove poslovnega objekta Bežigrajski dvor. V skladu z zasnovo smo predlagali tudi ustvarjanje povezav vzdolž in prečno na Du- najsko cesto ter prostorskih poudarkov na robovih območja. V drugi fazi urejanja predlog ob Dunajski cesti in Topniški ulici ohrani obstoječo visoko in vitalno drevnino in jo vključi v zasnovo začasne ureditve prostora (slika 8b). V tretjo in zadnjo fazo ureditve pa smo vključili izgradnjo predlaganega objek- ta ter že urejeni Dunajsko cesto in Topniško ulico. V tej fazi predlog dokončno oblikuje prostor z novimi strukturami in nadgrajenimi povezavami. Za celostno ureditev smo predlagali vpenjanje sedanjih zelenih površin ob poslovno-stanovanjskih objektih na vzhodu in ob južni poslovni stavbi, ki jih že zdaj delno povezuje drevored. Ob križišču Dunajske in Topniške smo predlagali še ureditev prehoda in oblikovanje prostorskega poudarka ob Topniški ulici, ki bi povezoval prihodnjo severno parkovno ureditev (slika 8c). 5.4 Gradbišče projekta Celovški dvori Za prvo fazo urejanja območja opuščenega gradbišča ob so- seski Celovški dvori smo predlagali dela zahtevnejše sanacije. Predvsem bi bila potrebna sanacija globoke gradbene jame, ki se razteza po celotnem območju ograjenega gradbišča. Poleg zasutja gradbene jame bi bilo treba predhodno izvesti tudi temeljito čistilno akcijo, saj je območje trenutno eno večjih divjih odlagališč odpadkov v urbanem prostoru (slika 9a). V drugi fazi urejanja območja smo predlagali, naj se v prostor vnesejo začasne vsebine in strukture, s katerimi bi se celotno območje aktiviralo. Predlog druge faze urejanja opuščenega gradbišča v zeleno in rekreacijsko površino zajema predvsem ustvarjanje dveh ključno umeščenih prostorskih poudarkov. Prvi se navezuje na obstoječ podhod na jugozahodu območja in povezuje obstoječa vozlišča v soseski SŠ-6 in PST, drugi pa vpenja stanovanjske objekte soseske Celovški dvori in nadaljuje že obstoječo povezavo skozi obravnavano območje. Ohranil in dopolnil bi se obstoječi drevored vzdolž Celovške ceste. Glede na potrebe določene začasne rabe smo predlagali tudi izvedbo začasnih modulacij terena, da se zmanjša vpliv hrupa s  Ce- lovške ceste (slika 9b). Predlog tretje faze urejanja opuščenega gradbišča Celovški dvori v zeleno in rekreacijsko površino za- jema časovno obdobje realizacije predlaganih objektov severno od območja, kjer se predvideva ureditev poslovno-storitvenega središča s poudarkom na večjem nakupovalnem kompleksu. V zadnji fazi urejanja območja smo predlagali, da se zelena in rekreacijska površina enotno oblikuje in vsebinsko povezuje s PST s poudarkom na tistih programskih vsebinah, ki jih pri- manjkuje v soseski Celovški dvori. To bi lahko bile različne parkovne ureditve s prostori za igro in rekreacijo ter pešpoti Slika 8: Predlogi in usmeritve za opuščeno gradbišče projekta Be- žigrajski dvor – (a) I. faza, (b) II. faza, (c) III. faza (ilustracija: Manca Krošelj; podloga: Urbinfo, 2016) z urejenimi počivališči in prostori za druženja, ki bi se stekali v obstoječe odprte in tlakovane površine med stanovanjskimi objekti omenjene soseske. Za tretjo fazo predlog oblikuje po- vezave v smeri SZ, torej tiste, ki povezujejo sosesko Celovški dvori s sosesko SŠ-6. Tam so namreč obstoječe storitvene in servisne dejavnosti ter izobraževalne in druge ustanove, ki jih soseska Celovški dvori nima. S stališča upravičenosti predla- ganega objekta na območju (obstoječa podrobnejša namenska b c a 28. Sedlarjevo srečanje – Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 40 6 Sklep Prispevek zgoščeno prikazuje raziskavo urbanih degradacij prostora – opuščenih gradbišč – na primeru Ljubljane. Ugoto- vili smo, da je degradacija prostora pogost in večplasten pojav, ki je značilen za določeno obdobje urbanega razvoja katere- gakoli mesta. Posledice neustrezne prostorske politike, kot so tudi prepočasni mehanizmi ukrepanja za hitro in učinkovito preprečitev in/ali sanacijo urbanih degradacij, in prostorskih trendov pa so še danes vidne v nadaljevanju širjenja obmestja in sočasnem propadanju nekaterih urbanih območij. Danes je ena prepoznavnejših strateških usmeritev sodobnega prostorskega razvoja, ki vključuje problematiko širitve obmestja in urbanih degradacij in sledi načelom trajnostnega načrtovanja, spodbu- janje notranjega razvoja mest. Torej zapolnjevanje in zgošče- vanje urbanega tkiva, ob hkratnem ohranjevanju in poveče- vanju mestnih odprtih in zelenih površin. Poleg problematike v kontradiktornosti sodobne paradigme urejanja prostora je treba omeniti tudi splet ključnih dogodkov – finančno in gos- podarsko recesijo, zaradi katere je danes sploh mogoče opaziti veliko več mirujočih in opuščenih gradbišč, ki so bila navdih za ponoven premislek o spremembi obstoječe predlagane rabe v zeleno in rekreacijsko rabo površine. Z  analizo potenciala izbranih območij za zeleno in rekreacijsko površino se je iz- kazalo, da imajo nekatera območja vendarle visok potencial, hkrati pa to ne pomeni, da na določenem območju ni upra- vičena kakršnakoli pozidava. Opuščeno gradbišče ob soseski Celovški dvori ima največji potencial za zeleno in rekreacijsko rabo površine, kar posredno potrjuje problem nekakovostno urejenega bivalnega okolja v sodobnih stanovanjskih soseskah (Gazvoda, 2001; Lestan s sod., 2013) oziroma na njihovo po- manjkanje. Po drugi strani pa za projekt Bežigrajski dvor in opuščeno gradbišče ob Šmartinski cesti predlogi in usmeritve urejanja pretežno spodbujajo predlagane prostorske rešitve, saj so nekateri deli območja že namenjeni prav zelenim in rekreacijskim rabam površine. Predlogi in usmeritve urejan- ja opuščenih gradbišč v zeleno in rekreacijsko rabo površine vključujejo začasne uporabnike in začasne dejavnosti. Bistven prispevek predlogov in usmeritev pa poskuša uporabnike v vseh fazah urejanja identificirati z območjem. Tako bi se lah- ko dosegel skupen dogovor o njegovi prihodnosti s strani želja uporabnikov prostora, prihodnjih investitorjev in dejanskih potencialov na območju. Manca Krošelj, mag. inž. kraj. arh. E-pošta: manca.kroselj@gmail.com Prof. dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana E-pošta: mojca.golobič@bf.uni-lj.si Slika 9: Predlogi in usmeritve za opuščeno gradbišče projekta Celov- ški dvori – (a) I. faza, (b) II. faza, (c) III. faza (ilustracija: Manca Krošelj; podloga: Urbinfo, 2016) raba območja) pa smo predlagali, da se območje v celoti uredi v enotno zeleno in rekreacijsko površino. Zlasti zato, ker v soseski Celovški dvori že zdaj močno primanjkuje kakovostnih odprtih bivalnih prostorov (slika 9c). 28. Sedlarjevo srečanje – M. KROŠELJ, M. GOLOBIČ b c a Urbani izziv, strokovna izdaja, 2017 41 Opombe [1] Krošelj, M. (2017): Potencial urbanih degradacij za javno rabo zele- nih površin: primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. [2] Interdisciplinarna skupina Urban Catalyst se v raziskavi Strategije začasnih rab prostora (Urban Catalyst, 2003) ukvarja s pojavnostjo, razvojem in izvedbo različnih strategij začasne rabe v prostoru. Ra- ziskava je bila izpeljana v Berlinu, Helsinkih, Amsterdamu, Neaplju in na Dunaju. Rezultati so pokazali, da obstoječa začasna raba ni naključna, temveč da se kažejo določeni vzorci s svojimi zakonitostmi, ki so prisotni v vseh proučevanih mestih. Viri in literatura Gazvoda, D. (2001): Vloga in pomen zelenega prostora v novejših sloven- skih stanovanjskih soseskah. Urbani izziv, 12, 2: 35–42. Internet 1: Geopedia, spletni geografski pregledovalnik. Dostopno na: http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4 (januar, 2016). Internet 2: KUD Obrat. Dostopno na: http://www.obrat.org/archi- ves/1000 (maj, 2016). Internet 3: Urban Catalysts. Dostopno na: http://www.templace.com (december, 2015). Internet 4: Urbinfo, javni informacijski sistem prostorskih podatkov za območje Mestne občine Ljubljana. Dostopno na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@ Ljubljana (april, 2016). Krošelj, M. (2017): Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin: primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajin- sko arhitekturo. Lestan, K., Goličnik Marušič, B., Eržen, I., in Golobič, M. (2013): Odprti prostor stanovanjskih naselij povečuje kakovost grajenega. IB revija, 47, 1: 41–55. Plut, D. (2000): Okoljevarstvene razsežnosti (ne)sonaravnega prostorskega razvoja Ljubljane. Ljubljana, Ljubljansko geografsko društvo. Špes, M., Smrekar, A. A., in Lampič, B. (2000): Kvaliteta bivalnega okolja v Ljubljani. Ljubljana, Ljubljansko geografsko društvo. 28. Sedlarjevo srečanje – Potencial urbanih degradacij za javno rabo zelenih površin – primer opuščenih gradbišč v mestu Ljubljana