2G1. it@w. {tnala rasen nedeij in praškov vsait ean ob 10. ori dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust Polfnina platana v gotovini. V UubUani, v torek 6. septembra 1921. • •: - -* '■'i - ■ r .. -'*»s Mio iuioslov. secilalno - demokrstiine stranke, Posamezna itev. K 1 60. Leže tf. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. UpravniStvo ie v L ubljanf, Frančiškanska ulica št. 8 I f Očife! 8Va tiskarna. Krvoses. Vsakdo rožna krvosesa militarizem. Jz male roparske živali se je razvil v orjaški nestvor in čepi z oteklim životom in iztegnjenimi šapami na hropečih narodih. Predvsem na kulturnih narodih, ki se tudi zato tako imenujejo, ker so tako lepo spitali bestiio. česar namreč nekulturni narodi ne morejo. Nešteto glav ie v njegovi službi: o telesih, ki mu robor-lajo. niti ne govorimo. Vsi streme za tem, da edebele krvosesa še boli. da ga napravijo še grozljivejšega — dve lastnosti, ki se drugače navadno izključujeta. atnpak eri našem nestvoru uspevata v najleoši harmoniji. Vse polno ljudi čuti njegovo težo kot neznosno breme; obrezujejo mu kremplje in bi mu radi za dalje časa ali pa za vedno odtegnili vso hrano. In drugi so. ki komaj še hrkajo pod moro in vendar kličejo z zamirajočim glasom’ Hura! Hura! Te imenujejo domoljuboe idealiste. ker imaip idejo, da sta odvisna sijaj in velikost domovine od sijaja gumbov in velikosti dreadnoughtov. Če zaslišijo strel iz topa jim zatrepečejo srca od radosti ob misli, kako bi učinkovala granata v vojni. Kadi bi videli, kako plešejo po zraku udie. seveda ne njihovi, temveč sovražnikovi. Ker velia tak strel lahko mnogo tisoč dolarjev, iih obhaja voričo tega sveta trroza in kvečjemu obžalujejo, da se izstreli tako bogastvo brez. vidnih rezultatov. Idealisti ogledujejo parade požirajo prah. dulutio usnje in pot, z navdušenjem trpe. da jim stopajo na kurja očesa, in. tako obogate duševno. da so boli pripravljeni na male žrtve. Če gledajo v bojnih lukah, kako plovejo mimo njih oklopne križarke. se čudijo potrpežljivi vodi. ki nosi navidezno tako lahko in brez truda te velikanske jeklene mase. Ali ne domislijo se. da so narodi še bolj potrpežljivi od vode. ker prenašajo vdaijo ta in še večja bremena. Nič ne gane krvosesa, kar mu oporekajo sitne duše. On ie samosvoj in brez vseh gospodarskih, političnih, etičnih pomislekov. Nič mu lii boli tuje kakor lastna kritika; la-sma kirtika in vest sta civilni uredbi. Vsi poizkusi, da bi se mu prišlo od te strani do živega, se izjalovijo ob jeklenem čelu krvosesa, ki ščiti kulturne narode s tem. da tepta kulturo. Dandanes ima tehnika najboljše izglede — vojaška tehnika, ki dela s Plamtečo častihlepnostjo v nočeh brez spanja, da izpopolni morilno orožje, in preskakuje pri tem tako-rckoč sama sebe; zakaj krvosesu je popolnoma nemogoče, da bi korakal s teorijo v enakem tempu. V začetku zadnje svetovne vojne sc nam razni strokovnjaki pravili, da smo z dreadnoughti že opravili, češ. da jih v miru ne potrebujemo v vojni pa so zanič. Ampak nismo, kaiti v ameriških, angleških, japonskih in francoskih ladjedelnicah se grade novi noleg velikega števila podmorskih čolnov, torpedov m letal. In nove iznajdbe prihajajo. Previdni ljudje bi iz tega nemara izvajali, da počakajmo. dokler ne pripleza vojaška tehnika na oni vrhunec, odkoder ne more više. Vse namreč kaže na to. da smo blizu temu cilju. Kar je pravil svoječasno neki italijanski inženir o svojem sistemu, po katerem bi pognal iz Italije vse ladje na Jadranskem morju lahko v zrak, ie bila sleparija. Toda zakaj ne bi bilo sčasom tudi kai podobnega mogoče? Električni čijdeži so prinesli že marsikatero presenečenje. In to bi bil izgled! Zakaj pomislite. ljubi kristjani! Ne da bi videl cilj. pošljem v zrak električne valove. Kamor pridejo. zlete smodnišnice v zrak. se razpoči municija v vojakovem tornl-stru se razsujejo rminicijski vozovi... brezdvomno zelo enostavno vojskovanje. Nobenemu narodu ne bo več treba hoditi na bojno polje. Ob mejah se razpostavijo aparati in pritisne se na gumb. . Prav tako stori sovražnik. Puške in topovi so tedaj odveč, In to je že lep prihranek. Ali pa se morda tedaj prične zopet voina moža proti možu kakor v starih časih, z mečem in ščitom? Le nič strahu! Razvoj ne gre rakovo pot. Naprej, naprej, do vedno uspešnejše moritve! Zakaj naj se odrečemo upanju, da bo enkrat zadostovalo. če pritisnem doma pri kosilu na hlačni gumb, pa gre smrt in pogin v sovražnikovo deželo? ... Jaz ne vem. kako bi se to dalo napraviti, zakaj če bi vedel, bi prodal to znanje vladam, postal bi miljarder in bi se odpeljam nekam, kjer ni nobenega smodnika, ki bi mogel eksplodirali. Ali pa bi se začel vojskovati na svoio pest. Pa ne vem. Torej naj premišljujejo o tem vojaški tehniki. Zakaj te-dai bomo vendar tam. kjer morarno biti. Za vsak pritik s prstom en armadni zbor mrtev. Na vsak aparat ena opustošena krajina. Nobenih rekrutov več. Nobenih davkoplačevalcev več. Morda mislite, da bi potem krvoses kapituliral? Kai še! Potem bi najprej zahteval uniforme iz porcelana. J »Proletarec«. B. Krekič: Karakteristika ministrskega projekta službene pragmatike za železničarje; (Dalje.) Kvalifikacija osobia. Po členu 64. mora biti vsak železničar vsako tretje leto kvalificiran. V kvalifikacijo spada: strokovna sposobnost, splošni uspehi piri delu ter vedenje v službi in izven službe. Kvalifikacijo izvajajo komisije. katere tvorijo: načelnik splošnega oddelka, načelnik dotičnega oddelka in načelnik službenega niesta. kateremu uslužbenec pripada. Kvalificira se s sledečimi redovi: »izvrstno, dobro, nezadostno.« Uslužbenec, ki ie kvalificiran z »nezadostno«, se pismeno opomni, če pa je dvakrat opominian, se ga vpokoji ali odpusti Ze samo dejstvo, da v komisiji nima železniško osobje, ki se kvalificira, zastopnika, ne daje jamstva, da se vsak železničar pravlino kvalificira in to tudi tedai ne. če prav se mu daie pravica ugovora na ravnateljstvo. katero po zaslišanju »železniškega odbora« končno veljayno odloča, ker tudi v tem odboru ni osobje zastopano. Na ta način je ravnateljstvu mogoče uslužbenca in če ie čist kot bog, če se mu želi skriviti vrat. recimo zato. ker je morda sociialist ali član svoje gospodarske organizacije, to vsak čas storiti. LISTEK. Tieba je Ie komisiji za kvalifikacijo dotičnika dati nalog in komisija, se-stoječa iz podrejenih uradnikov, ki so zopet podrejeni kvalifikaciji ravnateljstva. bo moral vpoštevati sprejeti nalog, ker bi v nasprotnem slučaju dobila sama kvalifikacijo, na kateri jo lahko odpuste iz službe. Premeščanja. * Razen uslužbencev prvega in druzega reda višjih in nižjih uradnikov. za katerih premestitev je merodajno ninenje železniškega odbora, lahko vse druge uslužbence in delavce ravnateljstvo samo po lastni volji premeslL če to utemeljuje s službenimi oziri (člen 47.). Za to ni ilikakoršnega prizivnega mesta, v katerem bi imeli uslužbenci zastopstvo in katero bi lahko dognalo, če ie odredba ravnateljstva utemeljena ali ne. Tudi na tem polju je toraj omogočeno najbrezvestnejše preganjanje in zloraba. Odgovornost in Povrnitev škode — dobe. Vsak uslužbenec je o_sebno In s svojim imetjem odgovoren za škodo I v železniškem premoženju in v za- i sebnem premoženju, ki je zatipano I železnici, če jo je vsled zanemarjanja ali nepažnje povzročil. Če je škoda povzročena po krivdi več prizadetih. potem morajo nositi poravnavo vsi in to v sorazmerju krivde. Če se tako deljenje krivcev ne more ugotoviti, potem odgovarja vsak za škodo po razmerju njegove plače (člen 49.). Nezaslišano visoke, kazni zadnjih mesecev so začasna praksa za uvedbo službene pragmatike z namenom. da bi ta praksa dobila z uvedbo pragmatike sankcijo, katere doslej ni imela. In tudi tu ni nobene inštitucije, na katero bi prizadeto osobje lahko apeliralo, temveč gospoda kaznuje in nalaga globe povsem samovoljno in to v devetdeset od sto slučajih, brez vsakega pravega razloga — prosto, da ima kaj opraviti. Prošnje in pritožbe. Pri tem vprašanih se je obdržalo enostavno vojaški red. če hočeš priti do korporala, ne smeš preko frajtarja; če hočeš do narednika, ne smeš preko korporala! V slučaju* da prva inštanca ne more rešiti pritožbe ali prošnje, se mora vendar vložiti pri prvi instanci, katera jo predloži višji, katere rešitev je končno veljavna. Do višjih krogov prizadeti srečnež nima pravice. Če ne more frajtar. potem odSoča korpo-ral definitivno. Pri vojakih morda to gre in je izvedljivo, na železnicah pa in po projektu pragmatike — je to izključeno (člen 52.). Službena obleka. Člen 50. projekta določa, da morajo uslužbenci pri občevanju z občinstvom nositi službeno obleko — nikjer pa ni zapisano, da imajo pravico do obleke. Krivde in kazni. Direkcija lahko kot izredno disciplinarno sodišče takoj odpusti vsakega uslužbenca (člen 117.) vsled štrajka. -pasivne resistence. tatvine itd. (člen 110.. točke 8, 9 in 10). Počasno vršenje službenih dolžnosti, ščuvanje ali dogovori se stavila v isto kategorijo zločinov kakor j je tatvina, požie itd (člen 100., točka j 8). Vsi ti delikti pa imajo jakj> širok | pojem. Če ni ničesar zakrivil, ven-; dar lahko direkcija vsak čas in vsa-■ ko osebo odpusti iz službe, vsled | ščuvania, počasnega vršenja službe | itd., nikjer pa ni definiran izraz »šču-j vanje«, spočasno vršenje službe« j itd. in vsemogočno ravnateljstvo to , samo in svojevoljno odloča. V področje disciplinarne kazni spada tudi »namen povzročiti železnici, njenim uslužbencem ali kakim drugim osebam škodo«. Kako nai se ta »namen« ugotovi, ni nikjer določeno in je iako problematično, sodišče ima tprai pravico, da lahko razteza krivdo na vse strani. (Dalje prih.) Zvonimir Kosem: BARAKE, (Dalje.) „Pa lahko noč!“ se je poslovil Kovač m se vrnil počasi hacajc skozi mrakovje v baraki do svoje slam-nice. Konrad pa se je zaglobil v knjigo; njegov obraz je bil miren, oči Jasne in svetle, polne upanja; komolca oprta ob blazino, je počasi odpiral list za listom. Zunaj je še vedno deževalo — po strehi je cmokotalo, kakor da se prevračajo na njej mladi medvedje; Pa to je bil le samo veter, ki je otresal tik barake stoječe kostanje, da se je kotalil zreli okrogli sadež po strehi nizdol.., Tistikrat se je dotaknila Konradove rame mehka, topla roka. »Ali še ne spiš?“ Komad se je ves osupel ozrl. Uvoje ljubkih, bleščečih oči se je upiralo vanj — oči, polnih ljubezni. „Ti si, EIza?“ „Da, jaz sem ...“ Stala je tam kraj njega, mlada, vroča m kipeča, v rahli nočni obleki, polise grudi burno valujoče, lica zardela, žareča. „Pa kako je to, da ne spiš, Elza?" Oklenila se ga je z belima, golima rokama in mu počasi zdrknila v naročje. c Konrad ... ne morem ... blisala sem vse, kar sta se pogovarjala s Kovačem... in nekaj me je vleklo z neznano silo k tebi „Pa mati — ali spi?“ „Spi...“ Pogledal ji je v rosne oči. „Elzal“ Tesneje se ga je oklenila, njene grudi so počivale na njegovih prsih. ,,Ali res še ničesar nisi opazil, Konrad? ... Dolgo je že, dolgo — pa ti si kakor slep, ne vidiš mojih pogledov ... Konrad — jaz te ljubim!“ In zaihtela je v njegovem naročju. „Ampak Elza, dušica ... pomiri sc vendar!" jo je miril in ji šel z dlanjo po zlatih laseh. Še je podrhtevala v joku. »Tako sem nesrečna ... dvakrat nesrečna ... brez doma in brez ljubezni .. Močno jo je objel in stisnil k sebi. „Ne, ne, ne — Elza, ne govori vendar tako! Dom in ljubezen — vse ti bom vrnil... Daj mi svoje listnice, golobiči ca moja!“ Gorko ga je poljubila. ' 1 „Ah. dragec moj... nikar me | ne zavrzi, ker brez tebe ni življenja ... Vse dni in noči sem sanjala ° tebi — • naj ne bodo moje sanje zastonj, ljubček moj... Daleč na jug bi šla s teboj, tjadol proti morju, kjer je moja solčna domovina, a kjer gospodari sedaj kruti sovražnik ...“ Njegove oči so zažarele. »Kako lepe so tvoje sanje, Elza!... Da, proti jugu... tudi jaz si želim tjadol... k sinjemu morju si želim ... Ampak sedaj bo treba naj-prvo še doma izbojevati drug boj, dušica... Še nekaj časa in dvignile se bodo barake, dvignile se bodo proti palačam ...“ »Kaj imaš tukaj, kaj bereš?“ ga je vprašala. Pokazal ji je knjigo. »Študiram, veš, Elza .. Na strehi je zaropotalo— z drevja se je vsulo na črne, nagnite deske. kostanji so se trkljali nizdol... Elza se je zdrznila. Delavski kandidatje za obrtno sodišče. I. Skupina (Veliki obrati, roza izkaznice in glasovnice.) Prlsedniki: 1. Ropret Ivan, železo-strugar, 2. Kavčič Tomaž, mizar. 3. Marinšek Rudolf, usnjar. 4. Krašovie Franc, črkostavcc, 5. Bučan Franc, tob. delavec, 6. Čaks Karol, pivovarn, delavec, 7. Cvainar Matija, kem. delavec, 8. Vojska Matija, mizar. Namestniki: 1. I ipovšek Štefan, mizar, 2. Selan Ivan, tov. delavec, 3. Zavrl Jože. tob. delavec, 4. Klopčič Miha, sodar. Prisednik za vzklieno sodišče: 1. Židan Ivan, livar. Vsi iz Ljubljane. 4 II. Skupina (Mali obrati, bele izkaz« nlce In glasovnice). Prlsedniki: 1. Pokovec Josip, mizar. 2. Hudolin Lovro, krojač. 3. Keršič Ivan, mizar, 4. Klavžar Ivan, čevljar. 5. Omerzel Ivan. pekar. 6. Erjavc Martin, železo-strugaf* 7. Nič Rudolf, krojač. 8. Čebular Jože. klepar. 9. Golar Jakob, mizar. 10. Glilia Franc, čevijar. Namestniki: 1. Tomšič Bogdan, mizar. 2. Kratohvlll Karol, pekar. 3. Blatnik Alojzij, uekar. 4. Šlosar Franc, mizar. 5. Zrimšek Franc, krojač. 6. Marjek Ivan. mizar. Prisednik za vzklieno sodišče: 1. Gašpari Anton, mizar. Vsi iz Ljubljane. Volitev se vrši dne 11. t. m. Voli-« šče vsakega volilca je v tisti obči-ni. pod katero volišče spada obrat, v katerem volilec dela. Voli se od 8. -12. dop. in od 14.—17, popoldne. V I. jubljani voli skupina velikih obratov v veliki dvorani Mestnega doda (roza legitimacije), skupina malih obratov pa v mali dvorani Mestnega doma. Vse informacije se dobivajo glede volitev v volilni pisarni Strokovne komisije v Šelenburgovl ulici 6'JI, desno. Volilni odbor, f Stavka prediiničarjev v Tržiču. Že dalje časa je bilo opažati nezado« voljstvo predilniškega delavstva vsled neznosnih razmer. Plača, ki io je delavstva Imelo dosedaj, ni najmanje zadoščala. Višelc ogorčenja ]e pa zavladal v petek dne 1. t, m. Delavstvo je demonstrativno zapustila delo in jasno povedalo, da mn je ljubše, [is-: xzz_Ti!iLX!"i.L*R- »Pojdi nazaj k materi!“ ji je rekel Konrad. „Ce bi se zbudila in b| videla — kaj bi rekla?“ .,Nič...“ se je zasmejalo dekl$ sladko in poredno. , V daljavi je zastokalo, zavzdih« nilo v sanjah: „0, o, o...“ Bil j<ž stari Hlavka. »Pojdi... zbudili se bodo še dnu gi!“ je ponovil Konrad. „Tudl san* bom upihnil svečo in legel... zgodaj mi bo treba vstati in Iti v tvor-nico...“ „Ooo... ooo... oo ...!“ — je. zastokalo že z druge strani. „To je Antloga, starka!14 je zašepetala mladenka in vstala. ,,P grem. Nž, še en poljub, ljubče! moj!“ 1 ..Sladko spančkaj, dušica!“ S prožnimi koraki, lahkonoga itt skočna kakor srna, je izginila v, mrak. Upihnil je svečo in tudi sam za-j spal. (Dalje prih.) Stev. 201. t&o pomrje gladu na cesti, kot da bi moralo umreti v tovarni. Na predlog organizacije oblačilnih delavcev je poverjeništvo za sociialno skrb sklicalo za nedeljo ob 2. uri popoldan pogajanja, katera je vodil vladni komisar g. dr. Skubic ob navzočnosti okrajnega glavarja g. Žnidaršiča in tržiš-kega župana g. Lončarja, potem zaupnikov 'organizacije in sodr. Pečnika kot zaupnika (»sred. društva oblačilnih delavcev In podjetnika predilnice. Po vsestranskem pojasnjevanju in energičnem nastopu organizacije so gospodje pripoznali 20% povišanje draginjsklh doklad. Na predlog sodr. Pečnika so pripo-znali zaupnike v tovarni in zagotovili, da vsled te stavke ne bodo izvajali nobenih korrsokvenc napram delavstvu. Uspeh, ki smo ga dosegli s tem, je uspeh celokupnega tržiSkega delavstva, ter zlasti poučen, kako potrebno je, da se v bodoče sodrugi še bolj zavedajo in oklenejo svoje strokovne organizacije, ker le v skupnem delu bomo našli rešitev. Pri tem omenjamo še tržiš-kega župana in pa okrajnega glavarja, ki sta pri tej stavki pokazala vso svojo objektivnost in apelirala na gospoda podjetnika, da se naj položaj teh ubogih trpinov olajša. Da pa dokažemo vso lumparijo In zlobne namene klerikalcev, kar naj bo v Kvarilo vsem sodrugom in organizacijam, poveano, da so ti gospodje, ki hočejo biti delavski zastopniki, ki so stavili pred krat- kim spomenico na podjetnika za 40% povišanje in to brez sporazumljenja z delavstvom, izvršili grdobijo s tem, da so par njihovih zapeljancev na čelu njhn g. Cvl-kelj, tajnik krščansko - strokovne zveze, sklenili kravjo kupčijo v Ljubljani in tako prodali delavstvo za milostnih 10%. To je bil vzrok stavke, zakaj delavstvo te kupčije ni pripoznalo in je šlo v boj naslanjajoč se kesneje na organizacijo oblačilnih delavcev. Ko so pa gospodje krščanski zastopniki delavstva modeli, da je delavstvo spoznalo njihovo skupčijo, so se poskrili kakor zajci za grm in tudi g. Cvikelj je izginil kakor kafra. Gospoda okrog Novega Časa, ki ste izvršili kupčijo ta ste izročili 600 predilnl-čarjev, otrok in žena na milost in nemilost podjetniku potem, ko ste Jih pognali na costo, bodite uverjeni, da Vam bo ta korak v Tržiču odprl glave, če ne Vam, bo pa delavstvo samo pokazalo, kam spadate. To pa še iti vsa lepota Vašega delovanja; v kratkem bomo povedali še kaj bolj lepega. Po pogajanjih se je vršil shod celokupnega predilniškega delavstva, na katerem je poročal sodrug Pečnik Iz Ljubljane o poteku pogajanj, In delavstvo je upravičeno mrmralo nad klerikalci. Vsa poročila je shod vzel z burnim odobravanjem na znanje. Tako se je končala stavka. Brzojavi. NAJLEPŠA KARAKTERISTIKA KAPITALA. LDU. Belejtad, 5. sept. Pod vpll-,Vom angleškega konzorcija, ki je kupil 40% delnic pečujskega rudnika (delnice so deloma v rokah donavskega parobrodarskega društva, deloma pa v rokah madžarskega parobrodarskega društva Mtes) je konferenca veleposestnikov izvršila znanf pritisk na vlado v Bet gradu in zahtevala hitro evakuacijo Baranje. Razen tega pa angleški kapitalisti v zvezi z dnašnjim diktatorskim režimom na Madžarskem pripravljajo v zameno za nove koncesije na Madžarskem pristanek velesil za restavracijo Habsburžanov na Madžarskem. V 1 ugani je bil zadnie dni odličen anglešld politik v naistrožjem Inkognitu in se tam sestal z ministri bivšega cesarja Karla. Kaj so na teni sestanku govorili, ni znano, Vendar pa se v dobro obveščenih diplomatskih krogih trdovratno vzdržujejo glasovi, da bo Anglija na ienem prihodnjih sestankov vrhovnega sevta Izprožila vprašanje referenduma na Madžarskem za povratek Habsburžanov na madžarski prestol. Že Hanibal je rekel: Ni tako visokega zidu. da ga ne bi mogel prestopiti osel obložen z zlatom. NAPAD MADŽARSKE VOJSKE NA AVSTRIJO. LDU. Dunai. 5. sept. Uradno se Objavlja: Zadnje dni so ponovno madžarske oborožene tolpe prišle na nižje-avstrijsko ozemlje in vršile na-Isilje. Danes okrog petih zjutraj je prestopil mejo madžarski oddelek .2500 mož regularne madžarske vojske. ojačen s tolpami in napadel Kircbschlag. Naši orožniki v Pilgers-dorfu. Jennersdorfu. Gerersdorfu in Lebenbrunnu so se umaknili pred premočjo. Dve stotniji državne hrambe, ki sta se naliajali v bližini zaradi zaščite meje. sta se umaknili po večurnem boju. Doslej imajo Avstrijci dva mrtva in 20 mož ranjenih. med temi tri težko. Iz Dunajskega No veča mesta je odšlo ojačenje, vojaštvo in orožnlštvo. na bojišče s tovornimi avtomobili in posebnimi Vlaki. Prebivalstvo beži iz Kirch-fcchlaga in okolice proti Dunajskemu Novemu mestu. Madžarske čete so s tenj činom vdrle na avstrijsko ozemlje. ne da bi bila državna hramba Prestopila nižje-avstrijske deželn.e mejo. VSTAJA V ALBANIJI. LDU Elbasan, 5. sept. Vstaja iz Se-• rente Albanije se naglo širi tudi v Srednjo Albanijo. Ustaši so pretrgali brzojavne jveze med Dračem, Tirano in Sfcadrom, .Vladne čete odrekajo pokorščino ter se nočejo boriti zoper upornike. V nevarnosti je Tirana sama. KRALJA IŠČEJO. LDU Skadar, 5. sept. V albanski potl--tUU je sedaj na dnevnem redu vprašanje ŠOLSKI VESTNIK. Glasbena Matica v Ljubljani. Vpisovanje gojencev v konservatorij za glasbo In Igralsko umetnost sc vrši v dneh od 5. do ■vštetega 12. sept. od 9.—12. in od 3.-5. ure pop. v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani, Gosposka ulica 8-1. Vspreiemn1 IrrUi ■ vr5e v Unoli ud 9. eto 14. sem. t. ,1. albanskega prestola. Kandidata za prestol sta knez Wied ta sta pokojnega Abdula Hamida. W!edu je bila že odposlana depu-taciia treh članov. Wied se nahaja sedaj na Tirolskem. V Albaniji pa obstoji tudi močna struja za personalno unijo z našo državo ali Grčija DRUGA SKUPŠČINA .ZVEZE NARODOV LDU Ženeva, 5. sept. Pod predsedstvom kkajsk. delegata VVedllngtona Kooia je Mia danes dopoldne otvorjena prva seja drugega kongresa zveze narodov. Vprašanje volitve predsednika še ni rešeno. D očim so Francozi za Adorja, »e JužnoameričaiH ta male države zavzemajo za Motto. Nemški Švicarji vidijo v Izvolitvi Motte z ozirom na njegovo lansko zadržanje veliko okrepitev Ideje zveze narodov v Švici. Skandinavci kandidirajo Brantinga, BOJ IRSKE ZA SAMOSTOJNOST. LDU London, 4. sept. Irska vlada izjavlja v svojem odgovoru, ki Je bil objavljen nocoj, da irski narod ne priznava nobene prostovoljne unile z Anglijo bi da se poslužuje temeljnega naravnega prava, Živeti svobodno zase in na ta način ndejstviti svoje narodne težnje. Irci so se z velikansko večino izJavMi za neodvisnost irske republike in so ta »klep potrdili več kot enkrat. Anglija nastopa tako, kakor da bi bila sklenjena unija z Irsko, vsled česar se Irska ne bi smela odcepiti. Opirajoč se na to svoje n/azl-ranje, si angleška vlada ta parlament prisvajata pravico vladati v Irski In ji dajati zakone, in sicer v taki meri, da vsakega Irca, ki odklanja podložništvo, usmrtijo ali vržejo v ječo. Irski odgovor naglaša nadalje, da Irci odklanjajo an- 1 gleške predloge, kj so jim bili stavlje d dne 30. julija. Angleški domlnkHii niso zavarovani pred gospodstvom Angiije po priznanem ustavnem pravu, ki jim daje enakopravnost ta absolutno svobodo napram angleškemu nadzorstvu, ampak vsled , tega, ker jih tisoči mHJ ločijo od Anglije. Irska ne bo imela ne jamstva razdalje ne jamstva prava. Irsko so umetno razdelili v dve državi, od katerih sicer druga drugi izpodkopuje vpliv, ki sta pa obe podvrženi vojaški in gospodarski kontroli Anglije. Hkoucu veli odgovor, da mora biti Ircem dovoljeno, da glavna zgodovinska ta zemljepisna dejstva presojajo z Irskega stališča. Irska vlada se strinja s tem, da nevtralni In nestrankarski razsodnik odloči med lrsko~in Anglijo. Irci se hočejo le teda; upirati, ako preti Anglija, da bo njihovo stališče zatrla s silo. Irci predlagajo zaradi tega vlado, ki naj bi vladala s privoljenjem vladanih. To načelo je edina podlaga za pogajanja med Anglijo ta Irsko. Na tej podlagi je Irska pripravljena takoj imenovati svoje pooblaščence. SEDAJ BO ŽE FRAZARJENJU KONEC • LDU Ženeva, 3. sept. Švicarska brzojavna agentura poroča; Komisija zveze narodov za omejitev oboroževanja je proučevala poročilo podkomisije o odgovorih glede omejitve izdatkov za oboroževanje. Od 27 držav, ki so poslale odgovor, jih 15 pristaja na to. Nekatere države so predlog sprejele, nekatere pa si izgovarjajo pridržke. Poročilo je prišlo do zaključka, da preiskava ni dovedla do temeljnega uspeha. Velik del odgovorov nosi znak neodločnosti, ki se splošno pojavlja v sedanjem političnem položaju. ,Jrs gpored izpitov razviden na črni deski. Natančni podatki v pisarni Glasbene Matice. Na deški iu dekliški meščanski goli v Tržiču sc bo vrši!o vpisovanje učencev tn učenk v I., II. in HI. razred v sredo dne 14. septembra 1921 ob 8. uri. Ponavljalne izpite polagajo isti dan ob 14, uri. Na novo vstopajoči učenci naj pridejo v stpromstvu starišev, če pa to ni mogoče, naj p rine so s seboj zadnje izpričevalo, rojstni list in domovinski list. V četrtek dne 15. IX. 1921 je ob S. uri sv. maša v farni cerkvi, potem pa redni pouk. Zunanji učenci naj prineso 8 seboj tudi ubožno izpričevalo, radi znižane vožnje po železnici. Ravnateljstvo. Državna realna gimnazija v Ptulu. Prijave za sprejemni izpit dne 11. septembra od 9, do 11. ure v ravnateljevi pisarni; predložiti je zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Zadostuje tudi, ako ravna- »ejaivu uo tega one po post! ___________ dokumente. Sprejemni, ponavljalni ta naknadni Izpiti dne 12. septembra ob 8. uri. Vpisovanje novih učencev dne 12. septembra od 10. do II. ure v ravnateljevi pisat ni; predloži se zadnje Izpričevalo z odjavo prejšnjega zavoda in rojstni list. Vpi-so\ anje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem razredu. Sprejem novih učencev v III. razred je omejen, ker ni dovoljena vzporednica. — Ravnateljstvo. Dnevna kronika. Atentati. Jugoslavija ali kakor se glasi njeno legitimno ime kraljevina SHS ima na dnevnem redu atentate, poizkuse atentatov, zarote za prireditev atentatov itd. Vsak tujec In vsak drugi državljan v kraljevini SHS, bi človek sodil po teh večnih neštetih poročilih, se peča z atentatstvorn, kakor bi res ne bilo drugega dela na ozemlju te države kakor študij in razmišljevanje o atentatih. Razrnotrivanja o atentatih so jako zanimiva snov. Rcvolverski časniki najdejo v taki snovi pravo dušno pašo za svoje bralce, za tercijalke, vročekrvne in plitve ljudi. Nekoč pred vojno je nekdo napravil dovtip tudi v Ljubljani pred škofijo. Napravil >'e smolnato bombo ter jo zažgal Kakšno razburjenje je bilo takrat zaradi tistega strela, bombe, senzacije. Nekateri so molili, drugi so se jezili, a bomba je bila le — igrača. In tudi danes je z atentati stvar taka, da Je vsa atentatorska blufijada le piča za senzacije. Z atentati se bavijo posmezniki, atentate prirejajo ekstremni ljudje, posamezniki, vse drugo je pa reklama za poli-tlčarje in žurnaliste. Nič drugega niso atentati pri nas. Nesramna agitacija klerikalcev mod bivšimi komunisti. Sedaj, ko se bližajo dopolnilne občinske volitve za bivše komunistične mandate, skušajo razne meščanske stranke na vse načine, kako bi pridobile med bivšimi komunističnimi vo-lilci pristašev in volilcev. Nekatere poizkušajo z osebnimi obljubami, druge zopet se poslužujejo demagoških fraz in hujska-rij zoper nas socialiste. Beležimo zopet enkrat eno izmed nesramnosti klerikalnih agitatorjev med bivšim komunističnim delavstvom. Trobilo namreč naokrog, čei da so socialni dembkratle zakrivili ltkvidacllo komunistične stranke, da so socialni demokrati v tesni zvezi z demokrati in radikalci itd. Dokaz tega, da so socialni demokrati v resnici v zvezi z liberalci da je to, da vlada prav nič ne preganja socialnih demokratov. — Tako izgleda tore) ta nesramna klerikalna agitacija, ki lovi med bivšim komunističnim delavstvom svoje kaline. Menda nam vendar ne bo treba dokazovati, predvsem pa ne našemu zavednemu socialističnemu delavstvu, ki pozna naš socialistični program, kakor tn-dl taktiko, da so take trditve klerikalnih agitatorjev ostudna laž, ki ima edini namen, oblatiti naše pošteno ime ?n našo pošteno in trezno politično taktiko ter pridobiti tako med bivšimi komunističnimi volilci klerikalnih volilcev. — K tein konstatacijam pridodajeino Se to-le: tujemo, da nekateri bivši komunistični pristaši hodijo med delavstvom in govore, češ rajši volimo klerikalce, kakor socialiste. Kakega socialističnega »prepričanja« da so taki ljudje, ki iz najradikalnejše struje preidejo v najreakcijonarnejšo, ni treba omenjati. Vse zavedno socialistično delavstvo pa bo take ljudi, o tem smo prepričani, samozavestno in odločno odklonilo! Kako se odpomere stanovanjski in iz eri fi za časa velesejma ali Noetova barka na - Jeku (Trnovski pristan). Opekaniar Jelovšek iz Vrhnike ie posetil ljubljanski veliki sejem; ker m dobil v Ljubljani nikakega stanovanja za časa sejma, postavil si je hišo v enem svojih čolnov ter se pripeljal danes zjutraj v Ljubljano na Jek (Trnovski pristan). Zgradba je lesena, krita z zarezano strešno opeko in prav lično izdelana. Priporočamo našemu stanovanjskemu uradu. da si ogleda natančneje to zanimivo stanovanje in prične z zgradbo takih hiš, ki Imajo to prednost, da se prestavijo v slučaju nesporazuma s «psedi brez vsakih stroškov iz Trnovskega pristana v Gruberjev prekop ali kam drugam. O Jhibljanskem sejmu se tuji gostje izražajo jako povoljno. Prav.ijo, da je prireditev za Ljubljano sijajno uspela. Občinstvu tudi mi priporočamo. da ne zamudi prilike, da ogleda to zgodovinsko važno razstavo za gospodarski napredek. Zopet transport ruskih benguncev. V nedeljo je dospelo v Gjevgjelije okoli 2000 ruskih častnikov in vojakov ter 300 civilnih oseb. To je zadnji transport ruskih beguncev z Galipolija. Begunci se nahajajo v bednem stanju. Odbor delavskega pevskega društva »Naprej« v Celju naznanja vsem svojim rednim članom, da se pevske vaje zopet začnejo v sredo, dne 7. septembra ob pol 19. uri zvečer v prostorih gostilne »Zeleni Cfosgsed&rstvo. — Umetno gnojilo: Tvrdka v Alzaciji »Societa conrmercialc des Pot a ss e s d,Ahace, ki izdeluje umetno gnojilo, je ustanovila posebno zastopstvo za našo državo. Njen sedež je v Parizu: »Etablissments Majo-brin 63 Rue Taitbont, Pariš IX-eme«. Ta tvrdka bi rada vzpostavila velike zveze z našimi kmetovalci. V to svrho je pripravljena nuditi kmetijskim zadrugam, katere so pod državno kontrolo in bi mogle dati dovolj garancije, vse mogoče olajšave glede plačilnih pogojev, kakor tudi glede transporta. Tvrdka dobavi ivaročila franka prva postaja v naši državi. -=> Kolinska tovarna kavnih primesi trgovsko delniško podjetje je izložila na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. štev. 190 svoje izdatke v veliko impozantno piramido. — Kolinska cikorija se kot izvrstna kavna primes vsem gospod, najbolj priporoča. — Poskusite in prepričajte se ter zahtevajte povsod le Kolinsko kavno primes. __ Uvoz surove kave v našo državo lo znašal lanskega leta 4,170.361 kg v vrednosti 45,583.929 dinarjev. Od tega je samo iz Italije prišlo 2,249.281 kg za nekaj čez 23 milijonov dinarjev. — Obnavljanje nemške trgovsko mornarice, Listi so objavili nekoliko podatkov o gradnji novih trgovskih ladij po nemških ladjedelnicah, V prvih šestih mesecih letošnjega leta so samo ladjedelnice v Hamburgu zgradile 24 novih ladij v ni težtal 142.000 ton. Večino teh ladij ie naročila tvrdka Stinnes. Tudi v Bremenu in Stettinu se pridno gradijo nove ladje. Produkcija petroleja v RutnnnlJI. Meseca junija t. 1. je znašala produkcija petroleja 78.0000 ton, to je za 20.000 ton manj kot meseca Julija, ko je znašala le okrog 60.000 ton. Vzrok nazadovanju je pomanjkanje električne sile in slab promet. Iz tega vzroka moramo pričakovati znatno zvišanle cen petroleju na svetovnem trgu. travnik« v Celju, nadalje poživlja društvo vse one, kateri imajo veselje do petja, naj se blagovolijo prijaviti v gori omenjenem času k preizkušnji. Sodrugi! Sedaj imate priliko, da pristopite k delu na kulturnem ta izobraževalnem polju, da bodete znmogli pozneje tudi vi kot delavci pokazati bur-žoaziji, da je delavčeva volja ravno tako zmožna ustvarjati tudi na kulturnem polju. Nov klerikalni list nameravajo — kakor poroča »Nova doba« izdajati v tiskarni A. Rodeta v Celju. Za predsednika stanovanjske komisije v Mariboru je imenovan bivši vladni komisar dr. Poljanec. Stavkajoči porcelanski delavci v Libojah se najiskreneje zahvaljujemo sodr. rudarjem drž. preinogokopa v Zabukovci za nabrani znesek K 230— kot podporo stavkajočim. Odbor. — Cestnik Franc je nabral K 70.— pri delavcih v kamnolomu kemične tovorne Hrastnik za stavkajoče porcelanske delavce v Libojah. Posnemajte1. —* Oddaja prenočišč po najemnikih sta. novanJ. Dogajajo se slučaji, da razni najemniki stanovanj, ki so prijavili za došle tujce prenočišča, oddajajo ta kar pod roko in brez vednosti stanovanjskega urada. Vsled tega tavajo tujci od urada do nakazanih prenočišč brezuspešno. Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma prosi, da sc taki neljubi slučaji ne ponavljajo več. Prijavljena prenočišča naj se oddajajo le proti stanovanjskemu nakazilu. Cenjeno občinstvo se tudi naproša, da bi napotilo one tujce, ki bi po mestu povpraševali po stanovanjih, na glavni kolodvor, kjer posluje stanovanj- j skl urad v perroanenci (cel dan in celo noč brez presledka). Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah. »Drž. posredov. za delo* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti ic izkalo v preteklem tednu od 21. do 27. avgusta 1921 dela 212 moških in 57 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa izkali 193 moškili in 93 ženskih delavskih moči. Posredovanj se je izvršilo 257. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, kolarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, dninarji, dninarice, zidarji, tTgovski pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polja in živino, mizarji, ključavničarji, krojači, šivilje za obleke ta perilo, čevljarji, tesarji, zidarji, slikarji - pleskarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Redna omnibus vožnja Bohinjska Bistrica — Sv. Janez — Sv. Duh — Zlatorog se je podaljšala z ozirom na Ljubljanski veliki semenj do 15. septembra t. I. Kulturni wn»i, c ■ ,SudsIawišche Ge seli« schaft v Frankfurtu ob Mein bo priredila zimsko polletje 1921./22. večje število predavanj o jugoslovanski kulturi in umetnosti., o gospodarskem življenju v Jugoslaviji, o razmerah in o spcijalnem vprašanju po Jugoslaviji. o Sloveniji, deželi in ljudstvu itd. Predavali bodo univerzitetni profesorji in s. H. Wendel. Poleg tega namerava društvo prirediti tudi razstavo kiparskih del Ivana Mestro-viča. Založništvo pevskega društva »Ljubljanski Zvon« sporoča vsem pevskim društvom in zborom, da je izšel ponatis »Treh moških zborov« (Adamič: Ljubici, Rožanc: Mak žari, PrelOvec: Rdeče rože). Partitura vseh treh glasov stane 10 K. Dobiva se po vseh knjigarnah ta pri društvu, ki razpošilja za nizko ceno tudi litografiraae glasove posameznih pesmi. — v isti založbi je izšlo tudi »Pet veselih pesmi F.mi-!a Adamiča za moški zbor. Cena partituri 20 K. Naroča se pri društvu, iitografiran! posamezni glasovi tudi. Omenjene netež-ke melodije za zbore toplo priporočamo v nakup in izvajanje. Mala Pesmarica, ki jo izdaja Zvezna tiskarna v Ljubljani, je priobčila dosedaj 11 moških zborov iu četverospevov. Cena posameznim številkam (po velikosti obsega) 1 ali 2 K. Pesmarica je tiskana na ličnem papirju in se priporoča sama zaradi lepe vsebine in priročne žepne oblike. Pevcem bo dobrodošla! Is sfirolr. crgsRlzaefjl«. Maribor. Mezdno gibanje transportnih delavcev, vslužbenih v ekspertnem društvu v Mariboru je končano. — Delavstvo je dne 16. avgusta t. 1. vložilo spomenico glede zvišanja delavskih plač! Dne 19. m. m. so se vršila pogajanja, ki so za deiav. stvo povoljno izpadla: Težavno delo osrednjega društva živilskih delavcev dnevna kaže uspehe na celi črti! Eks-portno društvo, trg. z jajci v Mariboru je končno dovolilo sledeči povišek plač: I, skladiščnik 30%, 2. delavci 20%, 3. delavke 10% poviška. Omenjeno delavstvo je organizirano v živilski stroki in moremo pričakovati v najkrajšem času tudi ostale sorodne stroke v naši sredi. Zato stopi delavstvo v one vrste, kler ie zate rešitev. P® sv£tw. — Stavka v Italijanski tekstilni industriji. Dne t. t. m. se je začela stavka italijanskega tekstilnega delavstva. V Florenci ta okolici ter v provinci Vincenca počiva delo, V Turinu je vsled stavke ukinjeno delo v 20 tvornicah. — Od delavca do profesorja. Znameniti češki violinski virtuoz Viktor Svcc, ki ie bil preje preprost delavec, je postal profesor na bratislavskem konservatoriju. — Kragujevačka tvornica najdena v Nemčiji. V Nemčiji je najdeno okrog 300 raznih strojev, katere so za časa okupacije odnesli Nemci iz vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu. Vse te stroje bodo morali Nemci vrniti. — Ameriške novice. Cene življensktai potrebščinam so se v Ameriki zadnji čas zopet začele višati. V Chicagi ta v New-Yorku so se cene živlt zvišale že za približno 30 odstotkov. V splošnem je delavski položaj v Ameriki čhn dalje slabši. Brezposelnost noče pojenjati. Po rudnikih delajo po večini le. 2 dni v tednu. Samo rudarjev je brezposelnih nad 150.000. — V zadnjem času so umrli naslednji slovenski rojaki: V Cliisholm: Jernej Turk iz vasi Ratje (Laški potok), v West Ne w ton: Uršula Hauptman iz Šmartna pri Litiji, v Avella: Andrej Guželj iz Savodenj nad Škofjo Loko; v Indianopolis: Fr. Lohrida; v Clevelandu: Anton Habat Iz Trzina nad Ljubljano; Fr. Sasso iz Doba pri Domžalah; v Gary: Fr. Novak iz Novega mesta; v MUvvattkec: Stefan Pitak, Alojz Pristojnih' iz Nove vasj pri Slov. Bistrici, Fr. Zupan iz Šmarjete na Kranjskem; v Joliet: Marija Tekavčič, roj. Verbič iz Vrhnika; v Imperial: Franc Ule iz Seta pri Zagorju ob Savi, SpOtti Vstopnice za prireditve Športnega Tedna se dobe vedno pri dnevni blagajni na tekmovalnih prostorih. Permanentni!) vstopnic se letos ne bo izdajallo. Dijaška stojišča po zelo znižani ceni 1 dinar le v predprodaji v trgovini Pcvalck v Zidovski ulici. Pr! dnevni blagajni stanejo stojšča sicer 3 dinarje. Beseda o boksu. Zanimivo novotarijo so uvedli v Ljubljano: nedeljski boksarski nvatch na Ilirijineni prostoru. Ne toliko zanimivo Po sebi sami, ker 11 c nudi clos eku z zdravim okusom ta inteligenco ničesar duhovitega, kot pa radi tega, ker je dovolila oster vpogled v psihologijo našega občinstva, ki ni nastopilo proti njej. Ali je to preostanek našega pretepaškega duha? Vsekakor bi slovenskim športnikom priporočali — če hočemo ostati prijatelji — na) nam ne delalo kulturne sramote pred samim seboi Stev. 201. in na! vbodoče preprečijo take prireditve, ki dišijo po barbarstvu starorimskega gla-fliatorstva in španskih bikoborb. Tudi šport Ima važno izobraževalno nalogo in kakor bosi za ljudsko nrav najtežje posledice vsaka, tudi najlepša misel, če io podajaš o pro-Stituirani obliki, tako jo nosi tudi protituiran »šport«, kar je po našem mnenju boks Ne Skušajte nas spreobrniti s takimi razlogi kakor z njegovo razširjenostjo v tujini, ker mnogo je stvari, ki so PO svetu razširjene, a jih vseeno vsak normalen človek obsoja. Ml kot socialisti vsaj se ne damo prepričati da ima boksanje, to Je pretepanje med dvema individuoma, ki ne poznata boljšega posla, kak kulturonosen pomen. In pričakujemo, da se bo v tem smislu izjavila vsa poštena slovenska javnost, predvsem pa slovenski tisk. Prlstopek k družabnemu k!ubu urad-nKtvat Skoro vsi slok fanajo že svoje klu- be, ozir. Izobraževalna društva, le uradnl-štvo tega do danes ni Imelo. Za to si je uradništvo na sestanku dne 25. februarja 1921 v »Narodnem domu« ustanovilo društvo »Družabni klub uradništva v Ljubljani«, katerega pravila se dobe v društveni pisarni, član tega društva lahko postane vsak, bodisi zasebni ali javni uradnik ozir. uradnica, kot podporni član pa pristopi lahko vsakdo. Da se bode društvo za-moglo razvijati in da bode imelo uradništvo od Istega res koristi, poživljam vse prijatelje, tovariše hi tovarišice, da tako! pristopijo k temu edinemu uradniškemu Izobraževalnemu društvu, čigar namen je v prvi vrsti delovati na kulturnem polju tet prirejati družabne izlete, predavanja, plesne tečaje itd. Članarina znaža mesečno 10 K — za podporne člane pa najmanj 20 kron. — Pristopnina 2 K. — Svoj pristop lahko javite ustmeno ali pismeno »Družabnemu klubu uradništva«, ki posluje začasno na Cesti na Rudolfovo železnico (poleg restavracije »Novega sveta«) št. 6 in sl- cer vsak torek, četrtek in soboto od 14. do 15. ure. — Predsednik. k :: MgM tel mm. Šolski zvezki ia ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki mnoSIni. Priznano najboljši lastni isdetkl iz belega, finega papirja in ..... močnih ovitkov. Učiteljska tiskarna, i«bi£a»a Frančiškanska ulica št 8. Baioižie cene! Zahtevajta cenike! Tofna postrežba! ^—- -—^ Spalni aililni i| za črke slikarstvo Ljubljana Aleksandrova cesta I, ..Hotel klali!!", Šele bnrgova ulica 6. Več rabljenih dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. mmi mmmi im Charles Princ Manufaktura. Zaloga: Turjaški trg 1 rzicu, Slovenila. Zaloga, pisarna in prodaja na debelo in drobno v Ljubljani v lastni hiši, na Bregu št. 20. Izdeluje vsakovrstne , čevlje za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega materijala. najboljša kvaliteta! tlajmoderBejfe oblike! KsttoreAt noel Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster Telef. št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. št. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t d. Gradba lesenih mostov, ježev in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Ileli iziiia itrotjl vežiii, dvokoles in “ po ceni P. Batjel, L:nbl]ana, Stari trg ■ štev. 28. Sprejme te v polno popravo j zm emajliranje z ognjem tu poniklanje dvokolesa, otroški rožički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica* Karlovška cesta štev. 4. “TRIBUNA*4 i tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška e. 4, Zvonarska ulica St. 1. Sprejme se 1 alragar n neder Ino (Measing- drficker), samostojen vesten delavec z večletno prakso in 5 ključavničarjev, dobro kvalificiranih za orodje, posebno za Stance in matice (Sttnzen n. Schnitte). Plačilni pogoji po dogovora. Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe “TITAN® d. d. Kamnik. moške, fantovske in deške, mikado, razglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špe-cijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, blačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri jomiii mm nur. Telefon št. 313. FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Mttefcna mttMjaBitaga imlm n!es?jffl«“ Paviljon E., oddelek sl. 52. Telefon št. 572. Tvrdka zastopana v paviljonu H št. 267 na Ljubljanskem velesejmu. fot ZIL Tehniška pisarna v tovarni Keršič. Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. Zastavljena ploskev 73 m2. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskin, mizarskim ključavničarskim in kovaškim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno treh tednih Cena za 1 m3 zastavljene ploskve 1000 do 2600 K, po obliki tlorisa. fcJO ta —» > o* ■s JS (/) OJ 03 JO S U-4 Nasnižje cene! ~ Na.niže cene! VULKAN tvornica gumijevih IzdeBkov v Kranju Izdeluje prvovrstne oodpetnike. Čisto domače podjetje! co *-*■ o < p o T3 N P P P P t*r <5 P 5 ST Sprelme se Kontoristinja s prakso, spretna strojepiska, zmožna vsaj slovenske stenografije, in Zanesljiv skladiščnik, izučen pomočnik mešane stroke, natančen in energičen. Nastop službe v kratkem Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevami na tvrdko JANKO eOPOViC, Ljubljana. mmmmmtsmms tesna trgovina, zajtrkovalnica, Ljubljana, Liugarjeva ulica 1 ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tibo-iter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, tilsiter čokolado, likerjev ter vina v steklenicah. Iščem za svojo novo ustavljeno mehanično strugamo dobro izvežbanega Stavbno In umetno mizarstvo A. ROJINA in KOMP. Telefon 480 232 LJUBLJANA Pcštni čekovni račun št. 11.638 Stavbni oddelek Slomškova ulica 10 IZDELUJE: okna, vrata, porlale, obstenje, slrope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejše izvedbe. Pohištveni oddelek Kolodvorska ulica 8 [ZDELUJE: spalnice, jedilnice, salone, pisarn, i. hotelske opreme v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa. Najmodernejše urejeno podjetje. Ponudbe in načrti brezplačno. lesnih izdelkov. Prednost imajo oženjeni s prakso v večjih podjetjih in ki se na stroje dobro razumejo. Ponudbe pod „Strugar“ na upravništvo ,Naprej-a“. Citajte velezanimivo študijo Dr. C»o Bauer - Uratnii Pot k Socijalizmu. Cena K 24— Naroča se v upravi »NAPREJ". ! *! -> Radi selitve se ni mogia tvrdka pridružiti k semnju. Velika zaloga šivalnih in pisalnih „ADLER“ strojev in koles z znamko sSTYRIA“, DCRKOPP«, „WAFFENRAD“ (orožno kolo). IAVN JAX In SIN, Lhibllan«. MENJALNICA SLOVENSKE ESKOrIPTNE BANKE v Ljubljani, nasproti glav. kolodvora. Kupuj« In predaja devlse in valut« po najugodnejših dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Prevzema vse bantne posle. — Telefon Stev. 3. j Iz Havre v Ameriko e v ro<^^ vrednostnih papirjev, ftnr.ncirn erarične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. — UUuiateli: Ivan Aktuar. Jisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Odgovorili urednik; Maks Žagar,