tribuna občanov Beseda k županovi besedi V prvi majski številki Dogovorov je bil tovarišice Alenke Gerlovič. Menili smo, da objavljen intervju s predsednikom skupšči- je najbolje, clati tovarišu Keržanu še zad- ne občine Ljubijana Center, inž. Hugom njo besedo. Tako v tej rubriki danes ob- Keržanom, o cnkatcrih aktualnih vpraša- javljamo oba omenjena prispevka njih, ki se sedaj obravnava jo v naši obči-ni. Na del tega intervjuja smo dobiU dopis UREDNIŠTVC 28. aprila 1976 ste v Dogovorih objavili intervju z novoizvoljenim predsednikom skupščine občine Ljubljana-Centcr, dipl. inž. Hugom Keržanom. Naš novi župan je med drugim povedal, da se nekateri ljudje trudijo, da bi uveljavili svoj interes na škodo širšega. S tem v zvezi je dejal, da ... »— govorica sredstev javnega obvešča-nja ne more biti za vse družbene ravni enaka. Najbrž tudi ne bodo mogli vsi to-kovi potekati čisto od spodaj navzgor, prav zaradi osebnih interesov. Na primer, enemu samemu ekonomistu je zainteresi-rane občane v nekj krajevni skupnosti ve-liko lažje prepričati, argumente servlra po lastni presoji, če ni med občani nikogar enako strokovno in politično usposoblje-nega, ki bi z njim soočil svoje argumente. Na višji ravni pa bo svoje argumente so-očilo dcnimo petnajst ekonomistov. Isti ekonomist, Id je v krajevni ikupnosti lah-ko vsilil svoje osebne intercse in jih je skupnost sprejela za svo.je bo v družbi petna.jstih enakovrednifi strokovnjakov in družbenih delavcev teže uspel s svojimi parcialnimi interesi.« Morda se motim, toda citirane besede razumem kot predlog, naj bi se nekatere odločitve ne sprejemale po ustavni in sa-moupravni poti z razpravami od baze, od krajevne skupnosti navzgor, ampak med strokovnjaki na neki višji ravni. »Parci alni« interesi pa se lahko uveljavijo na vseh ravneh, tem laže tam, kjer je krog sodelujočih manjši ali relo zaprt. Izkušnja nas uči, da ne botruje napačnim stališčem samo neznaje, ampak prav pcgosto opor-tunizem. Pred zadnjim pa tudi dobri stro-kovnjaki niso imuni, zlasti če so ali mate-rialno zainteresirani ali kakorkoli odvisni, morda v skrbi za svoj položaj. Naših pet-najst ekonomistov bo zato pred očmi naj-širše javnosti ravnalo tudi v strokovnem pogledu pravilneje, kct »na višji ravni«, a v ožjem krogu. Strah, da bi mogel en sam ekonomist potegniti za seboj politično in strokovno nezrele občane izraža po mojem mnenju nevero v Ijudske množice. Mi, ki smo aktivno sodelovali v NOB, pa vemo, da zlasti v herojski Ljubljani za dvom v poli-tično zrelost občanov ni prav nobene osno-ve. Tisti, ki dvomi v politično »usposob-ljenost« krajanov, dvorrri v njihovo srelost za samoupravo, dvomi v smiselnost naše ustavne ureditve. Gotovo niso vsi občani v ekonomiji strokovno tako podkovani kot naših pet-najst ekonomistov, zato pa vedo nekateri več o zdravstvu, o kulturi, o urbanizmu. o šolstvu, o politiki, o kmetijstvu, o ljud-ski obrambi. Ekonomske argumente bodo mogli preveriti tudi s stališča drugih druž-benih koristi. Ni dvoma, da je gospodar stvo osnova, ni pa fldina vsebina in nika kor ne edini cilj naše družbe. Izhajamo od človeka z vso razneolikostjo njegovih in-teresov. Ali ne grozi našim petnajstim eko nomistom, da bi se njihovo delo »na višji ravni« brez sodelovanja in kontrole široke javnosti izmaličilo v tehnokratsko odloča-nje? Ali niso tehnokratski sklepi, ki so rnorda z ozko strokovnega stališča še spre-jemljivi, v luči najširših družbenih koristi lahko tudi parcialni in torej napačni? »Šir-še interese« je torej mogoče zares in traj-no uveljavljati samo s sodelovanjem mno-žic »čisto od spodaj navzgor«, z doslednim uresničevanjem samoupravljanja začenši s krajevnimi skupnostmi. Naša ustava naj bo orožje ljudstva proti tehnokratskim mali-čenjem družbe. AH naj po vsem tem razurnem župano-vo izjavo, da »govorica sredstev javnega obveščanja ne more biti za vse družbene ravni enaka« tako, da naj tudi tisk daje prednost »pet.najstim ekonomistom na viS-ji ravni«, krajevni skupnosti pa naj v pri-meru razhajanja stališč zapre usta? Ce je tov. Keržan s svo.jo izjavo mislil tako, sem kot občanka občine ijubljana-Center resno zaskrbljena. Alenka Gerlovič Spoštovani tovariš urednik! Zahvaljujem se Vam r.a poslane pri-pombe tov. Alenke Gerlovič na moj interv-ju, ki ste ga objavili v Dogovorih 28. aprila 1976 pod naslovom Županova beseda. Zahvaljujem se tudi tov. Gerlovičevi, ker me je opozorila na druge možnosti interpretacije mojih izvajanj. Friznam, da nisem govornik, obenem pa je bil citirani del samo del nečesa, o čemer sem razmiš. ljal, del celote, ki ni bila dorečena in je zato tudi slaba ali celo politično vprašlji-va — taka, da je zbudila skrb naše občan-ke. Kaj sem hotel povedati? Najbrž ne to, da bi morali spremeniti naš iz baze izvirajoč sistem, našo ustavno zakovano pot, ki izhaja iz delegatske osno ve. Jasno mi je, da bomo vrsto nalog re ševali na najširši osnovi v Krajevnih skup-nostih, temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupno-stih. Tu bomo razpravljali npr. o družbenj samozaščiti,. o izoblikovanju našega sod-stva kot posledice naše ustavno določene poti, o interesnih skupnostih, skratka o vsem, kar zahteva družbenopolitično veri-fikacijo. Sigurno tu ne more biti dilem o cUjih h katerim stremimo, M smo .iih z ustavo zapisali. Ob teh globalnih vprašanjih pa se v de-lu delegatov pojavlja tudi vrsta vprašanj in nalog, ki so le izoblikovanje političnih rešitev, so pa zato, hočemo ali nočemo v veliki meri tehničnega, ekonomskega ali organizacijskega značaja. Pri tem mislim npr. na kvantifikacdjo pri prispevnih stop-njah, pri taksah, pri prometnem režimu, pri trendih razvoja posameznih panog go spodarstva itd., itd. Pri tem pa mislim — da posega odlo čitev za določane ultrepe bolj v strokovne kroge (kot so ekonomisti, inženirji, orga-nizatorji proizvodnje>, da je pri tem po-trebna širša konfrontacija, močnejša pro-vera, izločitev možnih individualno inte resno obarvanih sugesti.i in vsiljevanje do-ločenih mnenj. To pa zahteva boljšo in obširnejšo informacijo, več strokovnih po-datkovin primerjav, globljih analiz in ocen. Te pa so verjetno možne le ob močnejši strokovni povezavi, ki bo lahko bazi dajala prave podatke. In to sem v intervjuju želel povedati! Hugo Keržan