Conto corrente con la posta.
Poštni, tekoči račun.
rfinniinsvi
i .n. Licejska krtjir.nioa fl 1.1 ut liana
O• u«			
List izhaja enkrat na mesec Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.	Leto IV. Štev. S Avgust 1925		:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT, 37 :: Rokopisi se ne vračajo i:
VSEBINA:
Ritka za žito.
Živinoreja in živinozdruvništvo: Nov biko-rejski zakon. Z darili spojene razstave bikov in junčkov. Dr. Anton Ravnik: Bljuvanje. Zboljšani pašniki. Križanci kozla z ovco ali ovna s kozo. Kokoš in mraz.
Mlekarstvo: Pravilna molža — večja mlečnost krave, Anton Pevc: Okus sira. Mnenje »kramarja« o tolminskem siru.
Sadjarstvo: Just Ušaj: O pobiranju sadja. I*. Vullig:. Vtisi sadjarskega izleta v Masisolombardo. Poglejte breskviua dlre-vesa,
Vinogradništvo in kletarstvo: Pouk letošnjega leta. Surovo žveplo. Izvoz vina iz Italije. Pokušnja naših vin.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Odstranjevanje listov pri koruzi. Sodibe naših kmetovalcev o pšenici »Gentile rosso«. Dobro pšenično seme. Uvoz semenskega krompirja. J. U.: Špinača. Uvozna carina: na žito.
Čebelarstvo: Dr. J. Ličan: Najnovejše o trotih. Uredništvo: Izlet furlanskih čebelarjev na Goriško.
Zadružništvo:	Občni	zbor	ZadružneJ
zveze v Gorici.
Vprašanja in odgovori.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v avgustu.
Tržni pregled. Kupovalna moč lire. Razvoj svetovne zunanje trgovine. Izvoz iz Jugoslavije v 1. 1924. Podražitev živi jenskih potrebščin. Uporaba; mesa v Italiji.
Gospodarski drobiž in razno: Surovo meso kot hrana. Obrestna mera v Jugoslaviji pada. Kmetijske zbornice na čehoslo-vaškem. Izseljevanje v Severno Ameriko. Zavarovalna družba* »Plug«. Zdra-
vilne rastline. Kamiličen čaj. Čaj iz ka-dulje (žajbelja). Parfum od vrtnic. Pata-koni in palanke. Italijansko - jugoslovanski dogovori. Nove knjige.__________
Listnica uredništva.
A -č'	'*	. .
Sotrudnlkom: Nekaj gradiva je ostalo, a bo priobčeno. Gradivo za september naj bo v rokah urednika vsaj do 29. avgusta.
Vprašanja iti odgovori: Nekaj vprašanj je dobilo uredništvo po sklepu lista. Nujna vprašanja dobe pismen odgovor, ostala počakajo saptembrove številke.
Mali oglasi
Og'asi pod tem naslovom stanejo za vsako besedo 20 stotink, najmanj pa 5 Lir za priobčitev v em številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 9. do 12.
TOMAŽEVA ŽLINDRA,
Zai senožeti je tainaževa žlindra zelo priljubljeno umetno gnojilo, kar dokazuje tudi prodaja. Zadružna Zveza v Gorici sama je prodala v 1. 1923 in 1924 skoraj 100 vagonov tega umetnega gnojila.
Letos bo cena žlindre višja nego lansko |leto, a kdor želi dobiti gnojilo po znosljivi mi, naj ga takoj naroči pri Zadružni Zve-2zi v Gorici, ki ga bo imela na razpolago |v mašečih september do november.
Kmetje jiosanieznih vasi naj skupno na-'roče, da dobe žlindro po najnižji ceni na najbližji kolodvor.
Mlekarske zadruge, zberite naročila.
SEMENSKA PŠENICA.
Kdlor želi dobiti za jesensko žetev seme prvovrstne ozimne pšenice iz Nemčije, češke ali Italije maj gia takoj naroči pri Zadružni Zvezi v Gorici. Obvezna naročila se sprejemalo samo do 31. avgusta.
UormSh
[XdEC03SI
Cena oglasom.
1 štev.	6 štev.	celo leto
100 L	350 L	500 L
60 „	200 „	300 „
40 „	120 „	180 „
25 „	65 „	100 „
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Nemški in čehoslovaškl
kmetijski stroji
ffl plugi sejobeiirl
IH. Brezigar S sin
Edina zaloga v Gorici Via Carducci (prej Gosposka ui. St. 19 dvo-rišfie)
Zadruge I
Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici.
Domača kavarna „Caffe Adriatico “
GORICA — Na Travniku — GORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. Za obilen obisk se priporočata Nadig 'Pečenko, lastnika.
Podružnica: i-T-f-s,.!'..;;,:.;*«.....
Via Carducci(Bosposha ul.)11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi itev. 1
Volneno blago, bombaže-vlner tkanine, odeje, tržti, (dvouitnik) volneno blago za možice inž ženske.
Conto corrente con la posta.
Poštni tekoči račun.
60SF0D9RSRI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 L,posamezna številka 1 liro.
Lelo IV.	Štev.	S
Avgust 1925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Bitka za žito.
Vsi italijanski Listi prinašajo dan na dan dolge članke in kratke notice o takoimeno-vani »bitki za žito« (ital. battaglia per il grano). Vodstvo »bitke« je vzel v roke sam ministerski predsednik g. Mussolini. Smisel »bitke« za žito tiči v sledečem:
Italija je prisiljena vsako leto uvoziti par desetin milijonov q pšenice in drugih žit, ker v Italiji sami ne krije pridelek potreb prebivalstva. Ti milijoni q žita stanejo letno par rniljiard lir, ki gredo v inozemstvo za preljubi kruhek.
Pošiljanje miljard v inozemstvo pa izdatno slabi gospodarsko moč vsake države, posebno še Italije, ki nima virov in poti, po katerih se bi ta denar zopet vrnil v državo.
Ako oslabi gospodarska moč dlržave, je umevno, da mora oslabeti tudi vrednost denarja, v državi nastane draginja in nezadovoljnost, končno nastane revolucija ali kaj podobnega. Kdor je glede kruha odvisen od drugih, ni nikdar popolnoma samosvoj gospodar, pač pa mora hote ali nehote delati tlako drugim.
Vse to ima in je imela vlada pred očmi in zato hoče enkrat za vselej rešiti vprašanje kruha. Začela je proučevati predloge in pripravljati ukrepe ki naj dosežejo, da se; bo v Italiji pridelalo dovolj žita, dovolj kruha za vse prebivalstvo. Ako se to posreči, bo s tem omejen uvoz in iz tega sledi, db bo lira bolj trdna, da ne bo padala njena vrednost ali da se bo- celo dvignila. Potem bo tudi državno gospodarstvo bolj jako in kdor .ie gospodarsko močan ima važno besedo tudi v politiki.
To bi bil smisel »bitke za žito« ali boljše rečeno »bitke za kruh«.
Kot se rabi v vojni najrazličnejše orožje, tako je tudi v bitki za kruh, za višji pridelek, potrebno najrazličnejše orožje, in sicer za visi višji pridelek od naslednjih či-niteljev:
1) dobrega vremena;
2) izbornega semena;
3) primernega in pravilnega obdelovanja in gnojenja;
4) površine posejanega zemljišča.
Umevno je spremenitev prvega predpogoja zelo otežkočena. Spremeniti vreme ni mogoče nam pozemljskim črvičem, ker mi ne moremo zaustaviti zime. odpraviti toče, poklicati dežja, itd. Mi moremo edino zemljišče namakati ali izsušiti, v tem oziru pa lahko zelo mnogo storimo. Vlada je pripravljena vse take akcije pospešiti. (Za nas bi prišlo to vprašanje marsikje vpoštev, in potrebno je, da se lokalni čini-teiji za to zanimajo).
Dobro seme da dober sad, če je v dobri zemlji. Med trnjem in na poti, med skalami ne rodi sadu. To vemo iz svetega pisma in to bi moral vedeti tudi vsak naš kmetovalec, ki bi moral sejati dobro zrnje, dobro seme med dobro pripravljeno in pognojeno zemljo, db bi rodilo stoteren sad. V tem oziru tudi država lahko zelo mnogo koristnega ukrene. Sklenila je, da bo razpisanih mnogo nagrad za pridobiva^ rije in uporabljanje dobrega semena, itd. Zalibog bo zelo malo ali pa nobeden naših kmetovalcev deležen teh nagrad1, ki so
vezane vedno na gotovo površino zemljišča, s kakoršno ne razpolaga skoraj no-bedten naš kmetovalec.
Površino obdelanega in z žitom posejanega zemljišča je tudi mogoče povečati, a vprašanje je ali je to vedno gospodarsko pametno. Ako nese druga vrsta kulture več kot žito, ne bo nobeden kmetovalec to ku>turo zamenjal z žitom. Površina za žito se da povečati predvsem z osušenjem močviriji in upogleda, da hoče država to dtelo pospešiti.
Kot nelkak fond za »bitko za žito« je vla-dla dosedaj določila 50 milijonov lir, ki se bodo v porabili za že omenjene nagrade in pa za propagando.
Da pa bi bilo sejanje žita kolikor mogoče dobičkanosno in -da ne bi italijanski kmetovalec trpel vsled konkurence iz inozemstva, je vlada dne 24. julija upeljala precej visoko uvozno carino na vsa žita in
izdelke, česar posledica bo, da se bo cena domačega žita dvignil
Kakšen pomen ima za nas »bitka za žito«, kakšen pomen ima vprašanje kruha za našega kmetovalca? Isti pomen kot za Italijo. Ako naš človek nima dovolj kruha doma, je odvisen od trgovine, kamor mora nositi ves svoj denar. Kaj pomeni imeti doma dovolj kruha, so naši ljudje uvideli predvsem med vojno, ko so morale naše ženske iioditi tudi 100 km daleč, da so dobile za perilo ali druge stvari par kg moke. Kdor pridela doma dovolj kruha je ko-likor-toliko neodvisen gospodar in zato bi moral vsak naš kmetovalec stremeti za tem, da pridela dovolj kruha doma. To se mu bo posrečilo, ako bo rabil dobro seme, zemljo dobro obdelal in pognojil in izrabi' prostor, kjer ni izrabljen, a se da izrabiti.
Živinoreja in živinozdravništvo
Nov bikorejski zakon.
V januarski številki letošnjega »Gospodarskega lista« smo navedli najvažnejše zakonite odredbe glede dtžania in spuščanja bikov.
V »Uradnem listu« z dne 15. julija je izšel nov tozadevni zakon (št. 1162), ki je mnogo strožji od prejšnjega. Ker ie zakon ogromne važnosti za razvoj naše živinoreje, priobčujemo v naslednjem določbe in kratko razlago:
1. Prvi člen zakona določa, da se mora v vseli pokrajinah Italije uporabljati za plemen itev pregledane in odobrene bike.
Skrb za to imajo Kmetijski sveti (teh pri nas še ni) ali pa Pokrajinska uprava. Pravilnik za pregled in odbbritev mora biti izdelan do 15. oktobra t. 1. (V naših pokrajinah že obstojajo »pravilnik«, katere pa bo potrebno nekoliko spremeniti).
2. Zelo važen je drugi člen zakona, ki prepoveduje rabo neodobrenih bikov tudi za zasebno uporabo. Po tem členu ne bodo smeli živinorejci spuščati lastnih bikov
na lastne kraive in sploh vsi biki bodo morali biti odobreni. Neodobrene bike bodo rezali (kastrirali).
(V bivši Avstriji so imeli podobno določbo samo na Predarlskem — Vorarlberg —, kjer so se učinki te določbe tudi kmalu spoznali, ker se je tam živinoreja potem zelo razvila in danes ne zaostaja predarl-ska živinoreja prav nič za švicarsko. Pri nas ta določba ne bo nobenemu mnogo škodila, pač pa bodo prizadeti veleposestniki v ostalih pokrajinah Italije, kjer imajo mnogo živine in malovredne bike).
Pravilnik za pregledovanje bikov (glej pod št. 1) bo moral vsebovati tudi določbe glede pasme, glede višine skočnine im glede pristojbine za pregled.
(.Skočnina bo gotovo višja od 5. L., ki je še danes ponekod pri nas v navadi, vsled česar se pa tudi na bike zelo malo pazi. Ko bo celotno vprašanje rešeno, bo- skočnimi gotovo znašala 15 dt> 25 L.).
3.	Za naše razmere, posebno za nekatere kraje je zelo važen tretji člen zakona, ki
predvideva ustanovitev bikorejskih zadrug, kjer ne bi bilo dovolj odobrenih bikov. U-kaz za ustanovitev bikorejske zadruge lahko izda prefekt in k takim zadrugam! bodo morali pristopiti vsi živinorejci, ki bodo morali prispevati za nakup ih vzdrževanje potrebnega števila bikov sorazmerno številu krav. Kdor bo imel dve kravi bo moral dvakrat toliko prispevati kot oni, ki ima samio eno.
4.	Za: prestopek določb sc kazni za mnogo zvišane in znašajo najmanj 500 L, največ pa 2000 L.
Opomba uredništva: Gotovo je novi zakon zelo strog, a bo brez dvoma zelo mnogo koristil za povzdig živinoreje, ki je naša najvažnejša gospodarska panoga. Ne bi bita pa lepo-, da bi morala oblast dekret ira-ti ustanovitev bikorejskih zadrug; potrebno in koristno bi bilo-, da bi jih naši živinorejci ustanovili povsod tam, kjer ni bikov dovolj. V prvi vrsti so v to poklicane, mlekarske zadruge.
Z darili spojene razstave bikov in junčkov.
Z odlokom z dne 24. junija 1925 št. 11652 je potrdila furlanska pokrajinska uprava sledfeči splošni spored z darili spojenih razstav bikov in junčkov, ki se bodo vršile v prihodnji jeseni o priliki pregledovanja javnih spuščevalnic bikov.
SPLOŠNI SPORED
z darili spojenih razstav bikov in junčkov planinskih pasem, ki se priredijo o priliki splošnega pregledovanja javnih spuščevalnih bikov.
Čl. 1. Da se pospeši v planinskem govedorejskem okolišu ustanovitev javnih spuščevalnic bikov, se priredijo o priliki splošnega pregledovanja bikov namenjenih za javno spuščanje za posamezne občine ali za skupine občin razstave bikov in junčkov planinskih pasem v dnevih in krajih, ki se objavijo s posebnimi sporedi za vsak posamezen okoliš.
Čl. 2. Tekmovanja obsegajo dve vrsti plemenjakov: junčki od 6 do 12 mesecev. Biki od' 18 mesecev naprej.
Čl. 3. Priglasitve sprejemajo zadružni živinozdravniki najkasneje do 20. septembra.
Čl. 4. Za presojanje in obdarovane živali veljajo pravila, ki jih je potrdila furlanska živinorejska komisija. Priznajo se darila v denarju, svetinje in diplome. Posamezna darila bodo znašala največ 400 L. Svetinje in diplome so pridržane za najboljše živali.
Čl. 5. Polovica darila se izplača takoj pri obdarovanju, dlraga polovica pa prve dni maja meseca 1926. Darila se priznajo samo za vredne plemenjake, ki so jih lastniki prignali v kraje navedene v posameznih vzporedih.
Čl. 6. Živali presoja komisija, ki jo predvideva: pravilnik zakona z dne 5. julija 1908 št. 392 in ja njena razsodba nepreklicna.
Čl. 7. Bikorejci, ki želijo dobiti za enega ali več bikov dovoljenje za spuščanje, morajo predložiti živinorejski komisiji pri furlanski pokrajinski upravi v Vidmu (Com-missione Zootecnica Friulana presso L’Am-ministrazione Provinciale de! Friuli Udine) z 2 lirama kol kovano prošnjo, v kateri morajo navesti, da želijo pregledovanje na dlomu ali pa, da so pripravljeni prignati svoje bike v zgoraj navedene kraje. V prvem slučaju (pogledovanje na domu) morajo priložiti prošnji za vsakega bika po 10 lir, v drugem slučaju je pregledovanje brezplačno.
Čl. 8. Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom živino-zdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za poškodovanja, ki bi jih utegnili povzro-čiti njih biki.
Čl. 9. Živinorejcem, ki priženejo svoje bike že dan pred razstavo' iz bolj oddaljenih krajev, se izplača za vsakega prignanega bika dnine 20 lir.
Vide m, dne 23. julija 1925. FURLANSKA ŽIVINOREJSKA KOMISIJA
Predsednik:
G. L. Mainardi.
Bljuvanje.
Bljuvanje je izpnaiznjenje želodčne vsebine skozi usta ali nos z istočasnim občutkom slabosti.
Pri naših domačih živalih je bljuvanje vedno znak bolesti, ki se pojavlja posebno pri želodčnih in črevesnih boleznih. Največkrat je vzrok bljuvanja preobloženje želodca, v prvi vrsti pri prašiču in psu, vča-si tudi govedu.
Z draženjem želodčne sluznice se pojavi bljuvanje pri prejemu dražljivih ostrih krmil (pri govedu zelena nemška detelja), dalje pri uživanju ostrih, jedkih zdravilnih sredstev in bljuvalnih lekov; razventega pri vnetju želodca, želodčnih črvih in njega tvorih.
Nadalje pridejo v poštev še sledeči vzro1-ki: ranjenje želodčne sluznice s tujimi predmeti pri mesojedcih, govedu in včasi tudi pri prašiču, dalje zoženje ali zaprtje želodčnega ustja. Včasi bljuvajo konji tudi pri neizmernem uživanju vode. Brez pravega razloga bljuje včasi govedo, ki s.e nahaja trajno v staji.
Pri črevesnih boleznih povzroča največkrat zaprtje črevesa bljuvanje, toda samo pri mesojedicih (pes, mačka) in prašičih; pri konju in prežvekovalcih le, kadar je istočasno želodec preveč razširjen.
—	Vnetje trebušne mrene je skoro vedno spremljano z bljuvanjem.
Kakšenkrat se pojavi bljuvanje pri draženju sluznice goltanca pri prašiču in psu (vnetje goltanca in krčeviti kašelj). Tudi vnetje požiralnika povzroča bljuvanje. — Različne možganske bolezni in gotovi strupi (kloroform, apomorfin i. dr.) imajo tudi isti učinek. Vožnja po morju ima za konje iste posledice bljuvanja.
Vse živali niso enako bljuvanju podvržene. Najlažje bljujejo psi in mačke, nato prašiči; mnogo težje bljujejo prežvekovalci in najtežje konj.
Vzrok različne zmožnosti bljuvanja naših domačih živali tiči v anatomiji (zgradbi) želodca in požiralnika ter v različni dražljivosti živčevja.
Predhodni znaki bljuvanja so občutek slabosti, nemir, premikanje jezika, kolcanje, slinjenje in izpremenjeno dihanje. Psi, mačke in prašiči bljujejo kmalu nato brez
vsakega napora na ta način, da iztegnejo glavo ter jo približajo tlom nakar se izprazni želodčna vsebina skoz odprta usta.
—	Z večjim naporom bljuje govedo, ki stopica nemirno semintja, se trese in postavlja zadnje noge pod; trebuh, skrivi hrbet, globoko vdihne, temu sledi močno krčenje trebušnega mišičevja z bolestnim mukanjem in tedaj šele prične izpraznje-nje tekoče ali kašnate vsebine vampa (želodca) skoz odprta usta, redkeje tudi Skoz nos; pri tem izbruhne govedo 10 in še več litrov snovi. — Pred) nastopom bljuvanja so konji boječi in rajdraženi, tresejo se, potijo se po cclem telesu in srepo gledajo; nato postavijo noge pod trebuh, nategnejo glavo in nagnejo vrat, kojega mišice so zelo napete; istočasno se pojavi močno krčenje trebušnih mišic spremljano z glasnim stokanjem oziroma cvilečim zvokom in neposredno nato bruhne želodčna vsebina večjidel skoz nos, skoz usta pa le s slino pomešana zelenkasta tekočina.
Bljuvanje se včasi večkrat ponavlja ter traja tudi po več ur posebno pri vnetju želodca, zaprtju črevesa, pri vnetju trebušne mrene kakor tudi pri nekaterih boleznih centralnega živčevja (možganov).
V	takšnih slučajih se živali zelo izmučijo.
Izbljuvana snov pri konju obstoji skoro vedno iz napol ali le malo prebavljenega kašnatega krmila, včasi iz sluznate ali s krvjo pomešale tekočine, ki diši po kislem; prežvekovalci pa bljujejo vsebino iz prvega in drugega želodca, katera je po vonju tudi zek> značilna.
Kad!ar je želodec pri psu in prašiču poln, obstoji izmetana snov tudi iz kosov krme, po večkratnem ponavljanju bljuvanja ali pa v slučajih, ko je želodec prazen, se iz-praznjuje le vodeno sluznata tekočina ali pa debela, trda sluz, ki zamore biti pobarvana z žolčem rjavkasto ali zelenkastoru-meno, kadar se pridruži krčevitemu stiskanju želodca tudi ono dvanajstnika.
Krvavo bljuvanje se opaža pri vnetju želodca, njegovih tvorih ali pa poškodbi. Razventega se utegne primešati v požiralniku ali v ustni votlini kri želodčni vsebini. Redkokdaj se dobijo med izbljuvano snovjo gnoj ter živalski zajedalci. — Bljuvanje blata pri mesojedcih se spozna na
posebni barvi in na vonju n to v slučajih ko pride vsebina iz zadnjih delov tenkega oziroma debelega črevesa do želodca. Pri konju z razširjenim želodcem izsrleda iz-bljuvana snov kakor vsebina tenkega črevesa. Pri zastrupljenju (fosfor, arsenik, karbolna kislina i. dr.) se spozna kakovost strupa po značilnem vonju.
V	gotovih slučajih se žival samo davi ne da bi spravila vsebine želodca iz sebe, čeravno se obnaša ravnotako kot pri bljuvanju.
Kolcanje je pri prežvekovalcih naraven pojav, le pri napenjanju je bolj pogosto, pri tem imajo plini zoprn duh. Pri drugih živalih ie kolcanje znak zvišanega kisanja v želodcu ali njegovega napenjanja.
Važnost bljuvanja zavisi sicer od vzroka in glavne (prvotne) bolezni, vendar pri konju se mora smatrati ta pojav za skrajno neugoden, ker je tu bljuvanje posledica nevarnih želodčnih bolezni (črez-merno razširjanje želodca, težko želodčno vnetje, delno pretrganje želodčne stene
i.	dr.); vrhutega niso redki slučaji, da se konju zaleti, kar povzroča pljučnico; izjemoma se žival lahko zaduši.
Razven pri konju je treba smatrati bljuvanje za usoden pojav v slučajih preob-loženja želodca in zastrupi jen ja (razbremenitev in osvoboditev želodca od dražljivih snovi) temu primerno se ne sme bljuvanja odstranjevati, temveč ga je treba celo umetnim potom povzročevati, kar je stvar strokovnjaka. Večkrat se ponavljajoče in naporno bljuvanje pa se lahko odvrača.
Pri drugih boleznih in pri konju sploh naj se skuša vedno bljuvanje pomiriti s pomočjo mrzlote (požiranje ledenih koščkov, mrzli obkladki na stran želodca pri malih živalih) in z narkotičnimi (uspavalnimi) sredstvi (ehloral!hydrat, brom, opium
i.	dr.). Bljuvanje pri psu lahko pomirimo s podajanjem črne kave; tudi kamilični čaj in pri luksuznih psih šampanjsko vino služi dobro.
Pri bljuvanju konja sei mora odstraniti del želodčne vsebine s pomočjo^ katetra (cevi),
Živinozdravnik Dr. Ravnik Anton.
Zboljšani pašniki.
List »L’agricoltura friulana» pravi, da so bile planine v Karniji tekom zadnjih let zelo zboljšane in da odgovarja danes že 70% vseh planin vsem predpisom planšarstva.
Kako stoje naše planine? Večinoma so zrušene in zanemarjene brez primernih prostorov in ograij, brez vode itd. Ako ne bomo imeli dobrih planin, tudi ne: bo nobenega dobička od njih. Živina bi morala iti na planine zato, da tam ozdravi, se okrepi in odebeli, ne pat d& pride iz planine mršava in jo moramo celo zimo rediti, predno pride zopet na ono stopinjo, kjer je bila predno je šla1 na planino.
KRIŽANCI KOZLA Z OVCO ALI OVNA S KOZO.
Nek prijatelj lista nas vprašuje, ako se. križajo kozli z ovcami in ovni s kozami.
Pregledali smo nekaj knjig in ugotovili sledeče: Ze stari Rimljani so križali kozla z ovcami in tudi ovna s kozami. Baje se vrši danes to križanje v izdatni meri v Čile (Južna Amerika). Po izjavi strokovnjakov pa ne zadostuje, da postavimo odrast-lega kozla med odirastle ovce, ker se v tem slučaju ne oplodte. Ako hočemo dobiti križance, moramo vzrediti mladega kozla med ovcami, oziroma mladega ovna med kozami.
Križanci med kozlom in ovcami so bolj podobni ovcam, samo da so boli vitki kot navadine ovce, da so seski boli dolgi in tanki in da dajo tako ovce več mleka, kot navadne. Ako se taki križanci zopet križajo med1 seboj, dobimo potomce, ki so vedno bolj podobni pravim ovcam.
Pri križancih med ovnom in kozami je narobe. Križanci so bolj podobni kozam, samo dfa so ušesa krajša in bolj široka.
KOKOŠ IN MRAZ.
Dolga vrsta poskusov je dokazala, da izležeio kokoši največ jajec pri sredlnji mesečni toploti 17 do 18° C. Ako se toplota zviša nad! 22° C ali zniža izpod 10° C. tedaj se leženje! zmanjša. Posebno hudo vpliva mraz, in v mesecih z najnižjo toploto je tudi število izleženih jajc najnižje. Iz tega sledi, da bi morali naši kmetovalci preskrbeti za zimo topel kumik,
	Mlekarstvo	
		
		
Pravilna molža - večja mlečnost krave.
Dobra mlečnost krave ne zavisi samo od pasme živine in od krme, katero kravi po-kladamo, pač pa tudi od molže. Z nepravilno molžo je bila uničena že marsikatera dobička,nosna mlečnost in tudi krava sama.
Tukaj ne bomo razmotrivali. kako' se tvori mleko v vimenu in v posebnih žlezah, pač pa se hočemo ozreti na nekoliko ne-dostatkov, ki jih pri molži lahko opažamo, in sicer:
l)	Naši ljudje ne molzejo pravočasno.
V	zimskem času molzejo večkrat ob 8. uri zjutraj, potem opoldne in ob 6. uri zvečer. Med prvo molžo in drugo preidejo 4 ure, med drugo in tretjo 6 ur, med večerno in jutranjo pa kar celih 14 ur. Ne ravnajo sicer vsi živinorejci tako. a mnogi. Tako razpredeljena molža je na vsak način škodljiva, ker se v ponočnih 14. urah nabere več mleka, kot medi drugimi molžami. Ta večja količina pritiska na mlečne žleze, vsled česar otrpi živčevje in mišičevje vimena. Posledica tega so bolezni na vimenu in zmajšana mlečnost. Torej naj ne bo med posameznimi molžami prevelika razlika.
2.	Drugo načelo pravilne molže je, da se pomolze v resnici vse mleko, to je, da se pri molži vime popolnoma izčisti, izprazni.
Ako nekdo z rokmi mnogo dela. bo imel roke močne. Kdor dela mnogo več z eno roko kot z drugo, ta dobi tudi eno roko za mnogo bolj močno kot drugo. Če pa kakšen ud zanemarimo, tedaj je dotični ud težko pripraviti k normalnemu delu.
Isto velja tudi pri molži. Mleko se oblikuje v takoimenovanih mlečnih celicah. Ko je mleko stvorjeno, mora zapustiti mlečno celico in vime. Ako se to ne zgodi, se mleko v celici in v vimenu lahko pokvari, celica postane nesposobna za pro-izvajajanje novega mleka in posledica tega je zmanjšana mlečnost.
Z redno: molžo in z redno izpraznitvijo vimena moremo mlečnost krave tudi za mnogo zboljšati. V tem oziru so nam lahko za zgled Švicarji, Holandci. Danci in drugi, kjer se molža vrši v redu in zato imajo tudi živali' z zeta visoko srednjo mlečnostjo.
Kako izpraznimo vimie?
V	tein oziru se naučimo največ, ako o-pazujemo sesajoče tele. Takoj kot pride tele podi kravo1, opazimo da je tele mirno in da mleko pri začetku kar samo teče iz seskov. Ko pa močni tok mleka ponehuje, takrat začne tele obdelovati vime, suva z glavo itd., žaliibog večkrat tudi grize.
Pravilna molža naj se torej dleli v dva dela. Najprej pomolzemo vse ono mleko, ki rado pride iz seskov, potem pa začnemo vime obdelovati, to se pravi vime gnesti in pritiskati. V tem oziru nai se seže z roko kolikor mogoče oib vimenu proti trebuhu krave in naj se od tam stiska vimle, oziroma žleze, d!a gre vse mleko k s;iskom, potem v golido. Vsakemu sisku odgovarja posebna podolgovata žleza v vimenu in količkaj spretna oseba kmalu spozna kje so žleze posameznih seskov, katere potem stiska in tako1 izprazni vime.
S tem, da popolnoma izpraznimo vime oziroma mlečne žleze in s tem, da smo vime nekoliko pritiskali z roko. smo povzročili, da pride v bližino mlečnih celic večja količina krvi, in prazne celice: prid-nejše delujejo, to je, proizvajajo uovo mleko.
Pod obdelovanjem vimena pa ne smemo razumevati kakšnega nespametnega mučenja živali.
3)	Tretje, tudi precej važno vprašanje pri molži je pravilno ravnanje s seski. Navadno naši ljudje pri molži kar primejo za sesek in ga povlečejo in stisnejo, tako dia mora mleko iz njega. To stiskanje in vlečenje nima nobenega reda, tako da je v resnici pravo cukanje. Posledica tega so dolgi in špičasti seski, krava se vedno
slabše molze. Taka nepravilna molža je tudi navadno vzrok, da krava brca. Ako pride h -kravi, ki je bila navajena redne in pravilne molže, taka oseba, ki zna sicer cukati a ne mo>zti, bo gotovo krava občutila bol v vimenu in se bo hotela večkrat maščevati z nogo. Ako potem tako brcanje še pride v navado, je taka krava samo še za podi mesarski bat. Nepravilna molža je tako pokvarila že izborne mlekarice.
Kako naj torej molzemo? Slika nami kaže sledeče:
Molzemo z obemi rokami in sicer primemo' s palcem in kazalcem sesek. oba prsta pritisnemo, s čemur prekinemo dotok -mleka iz vimena v sesek. Ono mleko, ki se nahaja v sesku, ga stisnemo najprej s sredincem, potem s prstancem in končno še z mezincem. Ko je mleko zapustilo sesek, zopet pretisnemo s kazalcem in palcem, itd., dokler je še kaj mleka v vimenu.
Zapomniti si moramo, da je pravilna molža predpogoj dobre mlečnost in da more nepravilna molzna mlečnosti mnogo škoditi. Zapomniti si moramo tudi. d!a ne zna vsakdo takoj molzti in da se mora zato naučiti.
Anton Pevc:
Okus sira.
Okus vsakega sira je odvisen od kakovosti mleka, od izdelovalne tehnike iti od načina oskrbe med zorenjem. Te činitelje mora sirar točno poznati in nikdiar pustiti vajeti iz rok; okus in pa tipična zunanjost testa sta vaba, na katero gredo konsu-nienti in ki urejujeta ceno sira (vrhu tržnih prilik). Pri vsem tem ni prezreti, da so bakteriji neposredni povzročitelji vseli raz-
lik v okusu; gornji činitelji in z njimi sirar so le posredni urejevalci istega, nu-divši s svojimi spremembami različne pogoje za razvoj in za bolj ali manj močno uveljavljenje ene ali druge vrste bakte-rijev.
Za sir sposobno je le snažno dobljeno mleko, ki se je med1 molžo in do prenosa v sirarno z bakterijami čim mani okužilo1. Čim manj ugodne so okoliščine za dobavo takega mleka (v običajnih hlevih je nemogoče preprečiti onesnaženja, toda tudi ne kar tako seziddti higijeničen, moderen hlev za krave; v gorkih kraiih se v mleko zašli bakteriji hitrejše razvijajo kakor v hladnejših, toda tudi ni vedno kar tako lahko mogoče preprečevati njih razvoj s pomočjo hlajenja mleka v vodi), tem manj porabno bo v svežem stanju za sir, tem bolj potrebno bo siriti pasterizirano mleko, v katerem najprej z vročino uničimo preobilico bakterjev. Toda tudi ni porabno za takojšnje sirjenje mleko brez bakterijev ali takozvano aseptično dobljeno mleko, kakršno se je n. pr. v mnogih kulturnih d'ržavah pred vono po višjih cenah dobavljalo za dojenčke. V mleku za sir so bakteriji neobhodlro potrebni, le da dohod v mleko', vrsto in število istih ne sme urejevati krnet-producent mleka doma, marveč šele sirar v sirarni, — ker bakteriji ustvarjajo kakovost in okus sira, kar spada v področje sirarja in ne kmeta.
Izdelovalna tehnika izkazuje za vsako vrsto sira svoje predpise. Napačno je slednjim slediti po mrtvih črkah; mleko je živa tvarina, v njem gorneza vse polno živih bakterijev, obdelovati se mora zato primerno njegovemu življenju, — v tem tiči bistvo sirarstva kot umetnosti in glavna naloga sirarja kot umetnika. Za tolminski ali bohinjski sir je n. pr. potrebna gotova suhota drobljenca v kotlu, predno ga dvignemo iz kotla v svrho stiskanja v obodu in stiskalnici. Za ementalski sir je ta suhota točno predpisana: v pesti ali med dlani obeh rok močno stisnjen svaiek drobljenca se mora položen čez prst sam prelomiti, lahkotno pustiti razdrgniti v prvotna zrna in gladka površina v stiskalnici prvič obrnjenega hleba mora že pod lahnim pritiskom prstov napravljati razpo-
ke, ter »pesek« (od hleba izločena drobna zrna drolbljenca), kadar jo lahno drgneš z roko, — suhota, ki jo ementalski sirar normalno doseže v 30—45 minutah, včasih pa tudi že v 10 minutah ali šele v 2 urah.
V	Bohinju in na Tolminskem se eni sirarji držijo ementalske suhote (updjal je tod izdelavo sira Švicar Hitz kot ementalski sirar), drugi isto« po lastnem preudarku opuščajo v zelo različnih izmerah; odtod nastajajo deloma zelo različni okusi tolminskega in bohinjskega sira v posameznih sirarnah. V bolj posušenem siru (drob-ljencu v kotlu) je matij bakterijev in istočasno manj mlečnega sladkorja siratke, ki jim služi prvi čas za hrano, zato bo okus zrelega sira bolj ementalsko sladkast; v manj posušenem siru ie vsega več, okus je zato bolj pikanten, testo bolj ina-zasto ali pa postane, če zori sir v gorki kleti, krhko in drobljivo (sir se v testu skisa).
Med zorenjem v kleti izločujejo siri, ako ne zorijo pa rafinirani (prevlečeni s sirnim voskom), več ali manj belosive ali rdečkaste maže, ki se pri nekaterih vrstah pušča na siru ali celo umetno* goji, na drugih pa sproti bolj ali manj čisto odstranjuje. Ta maža sestoji iz solne raztopine in po osmozi iz sira zašle siratke (sol prodira v sir in istočasno izpodriva iz sira siratko) ter prisušena predstavlja tako-zvano »solno skorjo« sira; v rdeči nastopajo gotovi kvasi, v obeh pa plesnobni trosi vrhu najrazličnejših bakterijev. Od maže dobijo siri ostropikanten okus (od sive često milnast ali žajfast okus) v tem večji meri, čim več se je na njih pušča ali goji. Prisušena maža (vsled suhih kleti) kvari odnosno razjeda nele pravo skorjo sira, marveč škoduje tudi okusu; sir ne postane ostropikanten in tudi ne sladkast, marveč nastopi nekak vmesen, manj prija-joč ali celo zopern okus. Ementalski sir mora zoreti pod čisto simo skorjo, maža se mora sproti popolnoma odstranjevati, če naj (Jobi svoj tipični sladkast okus z aromo orehovih jederc. Kakšno skorjo — z mažo ali brez maže ali s prisušeno mažo
—	naj imata tolminski in bohinjski? Odgovor naj dajo zainteresirani sirarji in trgovci, — od skorje zavisi okus sira.
Mnenje „kramarja“ o tolminskem
SITU (Pismo uredniku).
»Naznanjam Vam tudi, da sem eden tistih kramarjev, ki prekupčujejo s sirom in oprostite, če Vam nekoliko pišem tudi v tem oziru: po mojem mnenju se sirarstvo pri nas jako slabo opravlja. Niti dve mlekarni nimata enakega sira in le malo mlekarn je na Tolminskem, ki imajo dober sir. Ne morem razumeti, kaj je temu vzrok; sir se razlikuje od ene mlekarne do druge kot dan in noč. V nekaterih mlekar-nilt je hitro za skorjo trd in brstiv. na sredi sira pa bolj dober; v drugih pa na sredi sira bolj brstiv in neokusen, okoli kraja pa dober; v tretjih ves prav dober in tolst, v drugih pa zopet zelo malo vreden; res prav za smejat se je, ko bi ne bilo v tem velike škode. Prav koristno bi bilo če bi bilo mogoče, da bi bil sir približno ves enak, potem bi imel lahko boljšo ceno. Zdaj, ko je dosti tega blaga, se bolj slab sir težko proda in tako se s slabim blagom >e zgublja odjemalce. Povem Vam, da ga laške mlekarne; cele dve liri pri kg dražje prodajajo kot naše. Ne pomaga prav nič naša kramarska spretnost hvaliti ga na vse načine, da je s hribov, da je zdrav, da ie zdrava roža, itd. Lahi hočejo tolst sir, pravilno slan, okusen, itd. Kolikor sam vidim je laški sir posebno karnijski ves enak in enake oblike. Lahko mi verjamete, a ko bi bil naš sir tako' dober, kot se ga dobi v nekaterih mlekarnah, bi imel še boljšo oeno kot karnijski. In kar naravnost povem, dokler ne bo naš tolminski sir ves enako dober, ne bo imel dobre cene, in ne bo mogoče dobiti zanj dobrega trga. Bojim se, da ga borno morali voziti le samo mi domači kramarji — jaz nisem nasproten — bilo kakor bilo, samo da bi ga mogle naše mlekarne prav drago prodajati. Da se pri siru dobro ne zasluži, naj Vam služi v dokaz samo to; vsi laški kramarji, kateri so hodili k nam po sir so brez izjeme vsi odleteli. Ali nismo hudi konkurenti? Po dva tri dni daleč gremo po Furlaniji in ponujamo našo robo po mestih in vaseh, po vseh štacunah. Ker mi je tudi meni na srcu naše kmetijsko prebivalstvo bi svetoval in bi propagiral tudi jaz za skupno zadružno napravo prodaje sira.«
	
Sadjarstvo	
O pobiranju sadja.
Pri nas se pri pobiranju sadja delajo velike napake. Veliko sadja se pobere še predi 10 je postalo godno za pobiranje. S tem ravnanjem ne trpi samo kakovost pridelka, ampak tudi sadno drevo samo. Prezgodaj ubrano sadje je slabega okusa in oveni. Za trganje negodlno sadje se ne idlai lahko trgati in z odtrganilm sadom se navadno odlomi tudi brst, ki bi naslednje leto rodila. Tako ravnanje zelo škoduje rodovitnosti drevesa. Še večje napake pa delajo oni, ki sadje pobirajo z otresanjem in klatenjem z dolgimi drogi. Z otresanjem naj se pobira le ono sadije, ki ga, mislimo porabiti takoj za sušenje, žganjekuho itd., nikakor pa ne smerno na ta način pobirati siadja, ki smo ga določili za prodajo. Klatenje pa bi morali popolnoma opustiti. Še celo orehe ni priporočljivo klatiti. Če smo pa radi raznih morebitnih okolnosti prisiljeni to storiti, moramo rabiti za klatenje samo bolj kratke in vitke droge.
Orodja, ki jih pri pobiranju sadja rabimo, so: primerne posodle za nabrano sadje, lestev, sadni obirač in kljuko. Najboljša posoda, ki jo obiralec vzame seboj na dlre-vo, je kakih 5 kg držeči koš, opremljen s kljuko za obešanje na veje. Za pobiranje finega in občutljivega sadja naj bode koš znotraj mehko obšit s slamo in žakljievino. Za prenos sadja pa služijo koši1, ierbasi in oprtnjaki. Lestve se najboljše one, ki jih lahko podpremo z dvemi drogi, da> jih ni treba naslanjati na drevo. Obiralcu, ki stoji na teh lestvah, je pobiranje zelo olajšano, Ce smo pa. prisiljeni splezati na direvo, ne storimo to nikdar z okovanimi čevlji, ampak bosi ali v copatah.
Z sadnim obiračem, nasajenim na dolgem in laihkem drogu pa poberimo ono sadje, ki ga radi visočine ne moremo doseči. Kljuke na drogu se poslužujemo za pripogibanje težko dosegljivih vei.
Sadje je pobirati samo ob lepem vremenu in zjutraj šele ko se je rosa posušila.
Za pobiranje posameznega sadja veljajo za vsako vrsto posebna pravila in sicer:
1. Crešnje tržemo, ko dozorijo s peclji vred. Za. izvoz potržemo črešnje par dni prej, kakor popolnoma dozorijo.
2. Slive in češplje tržemo z rokami in otresamo. Z otresanjem pobiramo seveda samo češplje, ki jih mislimo porabiti za žganjekuho, sušenje itd. V to svrho morajo biti češplje popolnoma dozorele. Pri trganju lepih češpelj in renklodov. moramo paziti, da se sadu z rokami kolikor mogoče malo dotaknemo. Na ta način pobrani ren-klodi in češplje ohranijo svoiio lepo barvo, katero jim; daje njih plavkasta moknata pnevlaka.
3. Marelice in breskve imajo to lastnost, da ne dozori ves sadež na drevesu likratu. Zato moramo pri pobiranju tega. sadeža, odbirati samo* dozorele, puščajoč negodne še na drevesu. Za izvoz moramo breskve in marelice pobrati 4—6 dni pred dozorit-vijo.
4. Hruške je trgati tedaj, ko se diajo lahko oidltrgati, ne da bi se s pecljem odlomil brst. Zgodnje poletne© in jesenske hruške trgamo par dni pred dozoritvijo, zimske pa pustimo kolikor mogoče dolgo na drevesu. Poletnih in jesenskih hrušk ne smemo nikakor tako dolgo pustiti na drevesu, da porumenijo, ker take hruške trpijo na oku-sfu in postanejo moknate.
5. Jabolka tržemo1 kolikor mogoče popolnoma dozorele, vendlar ne smemo predolgo čakati, ker drugače mnogo sadeža cd)pade. Zgodnja jabolka lahko ohranimo le kakih 10 dni zdrava, jesenska cele mesece in zimska celo zimo do prihodnje pomladi.
6. Orehi so godni za pobiranje, ko začnejo padati iz zelenili luščin. Komur le razmere dovoljujejo', naj ne klati orehov, ampak naj pobira le odpadle orehe. Navadno pa smo radi kraje po vrtovih, vevericah, polhih, prisiljeni prijeti za dlrog in oklatiti orehe.	Just	Ušaj.
Vtisi sadjarskega izleta v Massolombardo.
Kot smo poročali v junijievi številki »Gospodarskega lista« se je vršil izlet v Mas-solombardo v dneh 28. in 29. junija. Izleta se je udteležilo okoli dvajset poljedelcev iz Goriškega in nekoličina iz Istre.
Izlet je uspel nad vse pričakovanje dobro in vsi udeleženci so odšli domov z najboljšimi utisi in z željo v srcu, da bi to kar so vidteli, tudi uveljavili v domači pokrajini.
Prvi obisk je veljal posestvu g. Borgni-no, ki pridela sam okoli 2000 q sadja. Na vseh drevesih je bilo mogoče opaziti lepilni pas namazan z lepilom »Tree Tanglefoot«.
Posestvo g. Borgnino: hruškini nasadi v piramidah in kordonih.
Redno vsako'zimo uporabljajo za hruškova in jabolčna drevesa apneno-žvepleno brozgo, vsa breskova drevesa poškropijo dvakrat z 4% raztopino modre galice.
Naslednji obisk je1 bil napravljen na posestvu Gaetana Bonvicini. Celotno posestvo meri 300 ha, od katerih j,e nasajenih s sadnim drevi jem 157 hau Posestvo obdelujejo koloni, ki diobe polovico pridelka. Desetletni srednji pridelek breskev znaša 34 do 37 kg na vsako breskovo drevo. Jablane so imele tekom 14 tet po 600 kg jabolk, v srednjem torej vsako drevo 43 kg v letu. Bonvicini izvaža sam svoj pridelek in je bolj poznan v inozemstvu nego< v Italiji. Tukaj srno videli, s kakšno pazljivostjo se spravlja blago na trg. Vsaka košarica s sadjem ima številko delavca, ki jo je o-premil.
Večji del sadnega drevja, so breskve, ki so vzgojenie v obliki kotla na 30 do 40 cm
visokem deblu. Hruške se vzgajajo v obliki piramid, jabolke pa so večinoma srednje-debelnate.
Odločna je borba proti sadnim škodljivcem. Izdatno uporabljajo sadjarsko ščetko in apneno-žvepleno brozgo. V zimskem času poškropijo cela drevesa z 3% raztopino modre galice, kateri dodajo 2—300 gramov žveplenokislega ali klorokislega amonijaka. Zadnje škropljenje izvršijo proti koncu februarja meseca, ko so popki že napihnjeni. To škropljenje je najbolj koristno.
Jablane kažejo zelo dobro gojena deblo, ki ni niti najmanj raskavo. Vsako drugo ali tretje leto uporabljajo pri jablanih »antipa-lassit«, s katerim poškrope celo deblo in vse debelejše veje. Kakšenkrat nadomestijo antiparassit z raztopinami katrama. Pri cvetenju jablan se bore proti črvu s škropljenjem posebne raztopine, katero napravijo iz 1% modre galice, 1% apna in Ve% svinčenega arzenijata. S to raztopino poškropijo vse cvetje in škropljenje ponovijo po dveh tednih in še enkrat po nadaljnih treh tednih.
Dohodek iz sadja je razviden iz nasledi-njih številk: En kolon ie v 1. 1924 dobil iz svojega dela posestva 104.000 L za sadje,
12.000	L iz hleva in 26.000 L od ostalih kultur.
Brata Martini (ob straneh).
V	bližini Imole smo obiskali posestvo bratov Martini, ki meri 8 ha, Od teh 8 ha zemljišča so 3 ha posajeni z breskvami, ki so občudovanja vredne. Drevesa so tako obložena s sadjem, da je bilo potrebno privezati veje z vrvmi na kol sredii kotla-ste krone. Brata Martini držijo ljudje za
čudotvorca, ker sta dobila v 1. 1924 samo za breskve nad 100.000 L, skoraj toliko, kolikor je stalo celotno posestvo, kupljeno po vojni. V letu 1913 sta bila oba brata kolona Dobrodelnega društva v Masso-lombardi in sta dobila od 300 dreves celih 300 q sadja. Seveda pod drevesi se ne o-pazi niti ena bilka trave.
Drugi dan je veljal okolici Cesene. Breskve goje v obliki zelo nizkih dreves s ko-tlarsko krono. Glavne veje rastejo kar iz zemlje v kotu 45°. Med rastlino in rastlino je razdalja 6—8 metrov.
Poleg ogromnega sadhega pridelka so v pokrajini tudi močne trgovske organizacije, ki skrbe za pobiranje, odbiranje in prodajo sadja. Najvažnejša organizacija je »Zadruga sadarjev« v Massolombardi, ki je pridelala v 1. 1924 11.000 a sadja, od katerega je prodala v inozemstvo 6500 q. Za delevce je potrosila 166.000 L. V Ceseni se nahaja posebna »Izvozna zadruga kmetijskih pridelkov«, v prostorih katere se nahaja tuidi sledeči napis: »Gojitelji breskev! Razredčite sadove na drevesih. 1 kg debelih breskev stane toliko kot 5 kg drobnih«. To je znak napredka.
POUK LETOŠNJEGA LETA.
Kdor obišče letos vinograde širom naše dežele, opazi, da so v zelo žalostnem stanju. Grozdja kaže zelo malo in v splošnem se predvideva zelo slaba letina, mogoče komaj polovica srednjega pridelka.
Vzrok temu tiči predvsem v peronospori, ki je odnesla ponekod tudi 9 desetih pridelka.
Zakaj se je letos peronospora tako razvila? Peronosipora je imela letos vse predpogoje za bujni in škodljivi razvoj. V juniju in v prvi polovici julija skoraj ni bilo dneva, da ne bi sijalo solnee in isti dan tudi padal dež. Peronospora pa tako vreme ravno rabi, ker potrebuje vlažno in toplo vreme; tega pa je bilo letos dovolj.
Torej peronospora je napravila letos mnogo škode zato, ker je imela v vremenu
Izlet je bil zaključen z obiskom pri »Konsorciju kmetijskih obrti v Ceseni«. Poslopja, zemljišče in stroji predstavljajo vrednost 15 milijonov L; konsorcii izvozi letno za 5 milijonov L različnih izdelkov (konserv, marmelad).
Upamo, oziroma smo prepričani, da ne bo ta izlet ostal samo- spomin v dnu srca, pač pa da bo vlil novega ognja in postavil nove cilje stremljenju naših naprednih sadjarjev.	P.	Vallig.
POGLEJTE BRESKVINA DREVESA.
Breskve iimajo kodir ste liste in vršičke, na drevesih je malo sadov, ki so tudi zelo krmižljavi; na drevesih pa je tudi sploh malo listja.
Zakaj? Zato, ker mislijo naši kmetovalci, da zadostujia zasaditi breskve in pozneje priti obirati sladke im drage sadove.
Zakaj škropimo in žveplamo trtam? Ker bi jih drugače uničila peronospora in oi-diiurn. Ako ne bomo škropili breskev, nam jih bo vničila kodlravost, snrolika in podobni prijatelji.
močnega pospeševatelja. K temu se pa pridruži še drugo, in sicer nepravilna borba od strani naših vinogradnikov proti peronospori. Letos se je v resnici porabilo o-gromne količine galice za škropljenje in mnogi so škropili celo desetkrat. Izgledalo pa je, kot da bi vse škropljienje odpoveda-
lo	in zato so se širile najrazličnejše govorice. Nekateri so širili nesmisel, da se prodaja za galico plavopobarvana soda, drugi so govorili, da je bila odposlana v naše kraje nalašč slaba galica, samo. da bi bilo uničeno naše vinogradništvo, tretji so širili druge nesmiselne govorice, ki ljudi samo begajo. Resnica pa je samo ena, in sicer ta, da se moramo proti peronospori pravilno boriti.
Borba proti peronospori mora biti preprečevalna, ker mi bolezen-peronosporo
Vinogradništvo in kletarstvo
lahko preprečimo s škropljenjem, a že napadenih trt oziroma listoiv ne moremo ozdraviti. To si morajo naši vinogradniki zapomniti in morajo trte škropiti predno jili je peronospora napadla.
V	takih vremenskih razmerah, kot so bile letos (preroki pravijo, da bodlo še tri leta podobna) je borba proti peronospori težavna, a ako hočemo v taki borbi uspeti, moramo škropiti takoj za vsakim dežjem. Letos bi v resnici morali imeti škropilnico stalno na hrbtu. Je sicer težko>. a dokler ne bomo poznali drugih sredstev proti peronospori mora biti tako.
Zelo važno vprašanje pa je tudi. da je raztopina modre galice v resnici dobra. Naši vinogradniki premalo pazijo pri prirejanju raztopine modre galice. V raztopin i ne sme biti ne preveč in ne premalo apna. Nekateri stavijo v modro galico premalo apna, raztopina je še kisla in taka raztopina ožge trtno listje. V tem slučaju je bil vinogradnik oni, ki je napravil škod>o in ne peronospora. Nekateri vinogradniki zopet denejo v raztopino toliko apna, da so trte bele, ravnanje ki ni koristno. Nekateri vinogradniki so- pa celo tako nespametni, da mislijo, da pomaga proti peronospori plava barva in zato pazijo, da so trte čimbolj plavo našarane. Mislijo, da je vseeno, ali je trta plava od galice ali od barvila za perilo, to je perlina.
Še nečesa se letos lahko naučimo. Peronospora je v zelo izdatni meri napadla grozdje. Galica sicer pomaga proti peronospori nai grozdju, škropljenje samo pa mnogoi ne pomaga. Proti peronospori na grozdju je na mestu predvsem z modro galico mešano žveplo. V ostalih pokrajinah uporabljajo zelo mnogo žvepla z modro galico, pri nas pa je tako žveplo sko>-raj nepoznano. Neobhodno potrebno je, da naši vinogradniki uporabljajo čimveč žvepla z modro galico, ker si na ta način prihranijo vsaj enkratno škropljenje. Za drugo leto si moramo to zapomniti.
Letošnja vinska letina ne bo dobra, nekoliko po lastni krivdi, nekoliko vsled vremena. Pazimo, d‘a bomo v bodočem letu ravnali pravilm>.
In še nekaj. Vsako leto imajo naši vinogradniki zelo mnogo vina, ki rujavi, ki spreminja na zraku svojo barvo. Vzrok te-
mu tiči v slabem ravnanju z grozdjem, moštom in kipečim vinom. Letos je potrebno, da smo v tem oziru pazljivi. Kaj nam je storiti, borno poročali v prihodnji številki »Gospodarskega lista«.
Surovo žveplo.
Mnogi italijanski strokovni listi pišejo, da imaimo s surovim žveplom isti uspeh kot z 95% čistim, samo ako sti obe žvepli enako dobro semleti. Vzrok tiči baje v tem, da so med surovim žveplom nekatere snovi, ki povzročajo, da se surovo žveplo rajše prime listov, kot čisto žveplo, ki rado odpada. Ako je to res in ker stane surovo žveplo komaj polovico toliko kot 95% ven-tilirano, bi kazalo uporabljati samo surovo žveplo.
V svrho poskusa so rneka,teri vinogradniki vzeli letos pri Zadružni zvezi v Gorici nekoliko surovega žvepla in za celo naše vinogradništvo bi bilo samo koristno, ako bi sporočili, kakšne uspehe so imeli s surovim žveplom.
Izvoz vina iz Italije.
je bil v prvih treh mesecih tekočega leta nekoliko manjši nego v isti dobi lanskega leta, in sicer za približno 70.000 hi. Zvišal se je izvoz v Nemčijo, Avstrijo in Češko, zmanjšal pa za v Francijo in Švico, kamor gre največ vina iz Italije.
Poskušnja naših vin.
V Milanu ima svoj sedež »Italijanska Zveza vin« (italj. »Unione Italiana Vini«), v kateri so organizirani italijanski veliki vinski trgovci in izvozničarji. Imenovana zveza ima namen čuvati interese italijanskega vina in pospeševati izvoz.
V juniju mesecu je zgornja Zveza organizirala poučen izlet po Italiji in tako so izletniki obiskali Istro in Trst. dne 18. junija pa so prispeli tudi v Gorico. Ob tej priliki se je izvršila v »Hotelu pri Pošti« pokušnja tukajšnjih briških in vipavskih vin. Pokušnjo je organiziral goriški »Urad za kmetijski potovalni pouk«, vzorce pa je doposiailo mnogo vinogradnikov in zadrug iz Vipavske doline in Brd.
Gosti so naša vina pohvalili.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Odstranjevanje listov pri koruzi.
O	tem vprašanju smo že pisali in mislili bi, da ni potrebno vieč zgubljati besed. Temu pa ni tako, ker vedlno in vedno se še opaža, kako naši kmetovalci odstranjujejo liste še zeleni in razloči koruzi. To delo izvršujejo samo zato, dla dobe nekoliko krme.
Zakaj pa sadimo- koruzo? Gotovo je ne sadimo zato1, da nam da nekoliko krme, pač pa jo sadlimo zato-, da dobimo- čimvečjo količino zrnja. Tega pa nikdar ne bomo dobili, ako bomo odstranjevali še zelene liste. Tisoči poskusov so jasno dokazali, da dobimo tem manj zrnja, čim,prej smo odstranili liste.
Čemu služijo listi?
0	Listi služijo koruzi za pljuča. Z listi rastlina dilui in ako odstranimo liste, odvzamemo- rastlini možnost dihanja. Ako človek ne diha več, pravimo, da je mrtev. Isto velja za žival in isto tudi za rastlino, torej tudi za koruzo.
2)	Poleg dihanja pa služijo listi tudi za želodec. Želodec ima nalogo, da presnavlja hrano ali krmo v meso in kri. ki daje človeku in živali moč. Istio je pri koruzi in drugih rastlinah. List je želodec, ki presnavlja zemlji in zraku odvzete snovi v sa-dbve, ki jih človek ceni.
Zrnje na koruzi sei ne razvija, ako nima rastlina listov. Listi srkajo iz zraku ogljen-čevo kislino in jo- potem! spreminjajo v škrob in druge snovi, ki potem potujejo po listu in steblu v klas in v zrno. Kdor ne veruje, naj poskusi. Opazuje naij dve enako zdravi koruzi. Eni naj odistrani vse liste takojj kot je pokazala klas, drugo pa naj pusti normalnemu razvoju. Videl bo uspeli.
In kaj so zastavice na koruzi? Zastavice niso nič drugega, kot moški cveti, ki morajo oploditi ženske cvete- (lasi in klasov), ako hočemo- da bomo imeli zrnje. Kdor bi odstranil vsi koruzi na njivi vse moške
cvetove, takoj kot se bi pokazali, ne bi pridelali niti enega zrna.
Kaj bo torej storil napreden poljedelec? On ne bo odstranil ko-ruz-i listov; ako pa bo storil, bo to naredil še le takrat, ko bodo vsi listi že suhi, to se pravi takrat, ko so listi že odslužili svoji življenski nalogi.
Sodbe naših kmetovalcev o pšenici „Gentile rosso“.
Na zadnji poziv v »Gospodarskem listu« smo dobili naslednja poročila:
1)	Ker je oče nabavil pri Vas semensko pšenico »Gentil-e rosso« Vam na Vašo- željo sporočam sledeče:
Vsejali smo pšenico »Gentile rosso« na tiegnojeno zemljo, ki je ilovnata, rudeča, z južno lego. Vsklila je izvrstno- in na sosednjih njivah sem opazoval domačo-, da je bila mnogo šibkejša. Tudi kasneje se je bujno razvijala, poznalo pa se- je, da ji primanjkuje gnoja; zato smo ji nekoliko gnojili s čilskim solitrom.
Ob cvetju pa jo je jako napadla rija (sicer pa napade na omenjeni njivi tudi db-mačo, ako je poletje deževno) in tudi snetljiva je bila jako močno, čeravno smo; jo namakali v raztopini modre galice, tako kot diomačo.
Polegla pa ni popolnoma nič ker ima jako močno slamo, klasi so mnogo- večji od domače in tudi zrnje je debelejše.
Omlatili jo -bomo doma na roke, da ne bo zrnje razbito in da se ne zmeša za bodočo setev.
Sklenili smo obdržati to izvrstno vrsto in ako se nam skriža ali izrodi, bomo spet naročili čisto seme. (A. P. Gorjansko).
2.	Kaj naj Vam poročam o vrsti »Gentile Rosso«? Vseja-1 sem jo za več kot en mesec.prepozno in zato nim-a-m od nje prave slike. Po dosedanji izkušnji pa jo smatram za vredno, dla bi jo sejali vsi kmetje, ki sejejo pšenico.
Dobre -lastnosti bi bile sledeče: »Gentile rosso« da močne klase, debelo zrnje, moč-
110 slamo, in je tudi precej zgodnja, bolj kot domača.
Slabe strani so pa sledeče:	Snetljiva
je bila zelo, posebno na enem koncu njive, drugod1 ne toliko in pa vrabci so jo mnogo pozobali. Mislim da so mi je pojedli .eno tretjino. Seveda, ako bi sejali tudi sosedje to vrsto, ne bi vrabci jedli samo- moje pšenice, temveč bi zobali tudi sosedovo.
Na vsak način bom tudi letos sejal to vrsto pšenice in mislim sploh vso domačo zamenjati z letos pridelanim semenom. O uspehu Vam bom poročal drugo leto, ako nas bo Bog živil (J. Š. Sv. Križ).
3. V našemi kraju se je setev pšenice Gentile rosso na splošno' dobro obnesla, bi pa bila še gotovo boljša, ako bi bila prej vsejana. Kmetje pravijo, ,dti je precej občutljiva proti mrazu. Prosimo Vas. da nam sporočite ceno za semensko in navadno pšenico' itd. (G. Z. v Spodhji Idriji. Lansko leto razdelili 500 kg semena.)
4. S pšenico »Gentile Rosso« sem bil zelo zadovoljen. Kupili sem pri Vas 2 kg, pridelali pa smo za nas 90 kg, okoli 25 kg so mi pa drugi pokradli, ker hočejo tudi sosedje priti dlo tega dobrega semena. (A.
S.	Gonjače pri Kojskem).
Opomba: Dosedaj smo dobili zgornja obvestila, ki v splošnem izven© v eno sodbo, in sicer, da je vrsta »Gentile rosso« dobra in upoštevanja vredna vrsta pšenice. Ni za vse kraje in za vse razmere baš popolna in v vsakem oziru meprekosljivai vrsta, a gotovo je mnogo boljša, nego so naše domače vrste.
Dobro pšenično seme.
Zgoraj navajamo nekaj sodb o dosedanjih poskusih z italijansko pšenično vrsto »Gentile rosso«. Poskusi so pokazali, da je ta vrsta pšenice mnogo boljša nego naša domača.
V	bodoče moramo poskuse ponoviti in razširiti. Pri tem ne smemo pa pozabiti, da je v Italiji ša par drugih vrst pšenice, katere poljedelci in strokovnjaki zelo hvalijo. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da uspevajo pri nas najbolj rastline iz semen, pri-nešenih iz severa. V tem oziru se moramo zavedati, da imata Češka in Nemčija zelo
razvito kmetijstvo in tudi od! tam bi morali upeljati katero vrsto pšenice, ki je tam visoko1 cenjena.
Zadružna Zveza v Gorici je sklenila, da bo letos nudila kmetovalcem tri semenske pšenice, in sicer eno iz Nemčije in dve vrsti iz Italije. Da pa bo mogoče zagotoviti kmetovalcem eno ali drugo vrsto semenske pšenice, naj se vsi oni kmetovalci, ki bi semensko pšenico rabili, javijo vsaj do •31. avgusta pri Zaidlružni Zvezi v Gorici ter naj naznačijo, ali hočejo imeti nemško ali italijansko1 vrsto. Oni naročniki, ki bi naročili po imenovanem roku, bodo dobili pšenico samo v slučaju, da kaj ostane od prej naročenih, a ne dvignjenih količin.
Uvoz semenskega krompirja.
Kdor hoče uvoziti semenski krompir, mora vložiti prošnjo do 31. avgusta t. 1. Prošnja mora biti vložena pri fitopatolo-šklem zavodu v Milanu. V prošnji mora biti navedeno, od kod se hoče uvoziti krompir in od katerega zemljišča izhaja; priložena mora biti tudi prodajalčeva izjava, s katero se prodajalec obvezuje nabaviti zaprošeno količino.
Uvoz je torej zek> otežkočen in malokdo bo mogel zadostiti vsemi tem predpisom, vsled česar je nujno potrebno, da se vsi interesenti nemudoma javijo pri Zadružni Zvezi v Gorici, ki je sklenila pod-vzeti vse; korake, dla dobi dovoljenje za uvoz.
Uvoziti se bo poskušalo sledeče vrste krompirja:
1) holandski zgodnji krompir z rumenim mesom;
2) holandlski zgodnji krompir z belim mesom;
3) jugoslovanski krompir.
Krompirja pod 1) in 2) prideta predvsem
v poštev za okolico Gorioe, kamor moramo vpeljati v resnici zgodnjo in zdravo vrsto krompirja, ker drugače se bodo ponavljala1 taka leta, kot je bilo letošnje, ko so kmetovalci zgubili vsled gnilobe (deloma tudi vsled trgovskih nezmožnosti in brezbrižnosti voditeljev) ogromno stotiso-čake lir. Tukaj moramo vpeljati rumeno in belo vrsto, ker trgi Srednje Evrope zahtevajo obe vrsti.
Jugoslovanski krompir je nujno potreben predvsem za Istro in Notranjsko, pa tuidli za Vipavsko dolino in celo za gotove dele naših Gor. Že dolgo ni bilo tu izmenjano seme in ako tega ne bomo delali, bo ob naš krompir.
Kdor hoče torej dobiti eno ali drugo vrsto' krompirja, naj se nemudoma javi, in naj sporoči koliko in kakšen krompir želi imeti.
Špinača.
Špinača nam dlaje zelo zdravo in okusno zelenjavo. Ker je lahko prebavljiva, prija želodcu in ker vsebuje železo, je priporočljiva malokrvnim, jetičnim in mladini. Zato bi 'bilo jako koristno, da bi jo tudi na kmetih začeli več pridelovati.
Špinača se seje lahko od zgodnje spomladi do jeseni. Navadno se pa seje samo spomladi in v jeseni, ker poletu vsejana špinača prehitro gre v cvet.
Špinač je več vrst. Najbolj znane vrste so: okroigloliistnata itr dolgolistnata zimska špinača, švicarska rumtena, ki dobro vspeva v suši in vročini, špinača »Virofay« in »Viktoria«. Zadinji sti obe velikolistnati, a: »Viktoria« se posebno) odlikuje, ker ne gre tako hitro v cvet.
Naj novejše o trotih.
V	čebelarskih učnih knjigah in v raznih predavanjih o čebelarstvu smo neštetokrat slišali mnenje, ki je splošno razširjeno, da je trot potreben le za plemenitev čebel, drugače pa je nepotreben lenuh in požeruh v panju. V novejšem času se pa čimdalje širi mnenje, da je trot ne le za oplemenitev matice, temveč sploh za celo življenje ravno tako potreben, kukor navadna delavka ali pa matica. Opozarjamo v tem oziru na članek našega rojaka Henrika Peternela v Slovenskem čebelarju št. 5 le-tošnegu leta z naslovom »Omejevanje trotov«, ter na članek gospoda proštu An-
Vse te vrste lahko sejemo od spomladi do jeseni v močno pognojeno zemljo'. Za zimsko uporabo je sejati avgusta, oziroma v prvi polovici septembra. Zimo prestane špinača precej dobro, ali vendar jo je treba sejati le v zatišju. Špinačo sejemo na široko, ali pa v vrstah, oddaljenih 30 cm vrsta od vrste. Zadnji način je radi olajšane pletve, zelo priporočljiv.	J.	U.
UVOZNA CARINA ZA ŽITO.
Dne 24. julija ja izšel kraljev dekret, ki je stopil še isti dan v veljavo, glasom katerega je zopet vpeljana carina na žita in njega izdelke. Carina znaša za 100 kg pšenice	.	7.50	L v zlatu
rži	4.50
koruze	1.15
ovsa	4.—
pšenične moke	11.50
ržene moke	6.50
ovsene moke	6.—
rumene, koruzne moke 3.15 drobnih otrobov	15.50
otrobov	2.—
pšeničnih testenin	16.—-
kruha in biškotov	16.—
1	L v zlatu je veljala dne 24. julija 5.31 L v papirju.
dre ja Kalana »Trot, naš prijatelj?« ki je izšel v istem listu v junijski številki.
V	tem članku ugotavlja pisatelj, da se Peternelovo mnenje v marsičem strinja z mnenjem čebelarja Josipa Trajana, ki je bilo objavljeno istega meseca v listu Bie-nenmiitterchen. Vredno je, da tudi mi posnamemo nekaj iz rečenega članka:
»Jaz sem osivel v čebelarstvu.« pravi Trojan, »pa z mirno vestjo trdim, da je trot čebelni družini prav tako važen, kakor čebela, kakor matica. Ako opazujemo razvoj panja od zgodnje pomladi, vemo, da je prva vzgoja čebeline zalege, potem trotove in na zadnje matične. Ako ni trotov v panju, čebele ne vzgoje matic in ro-
Čebelarstvo
jetija ni. — Mnogoletna izkušnja kaže, da so panji, ki imajo mnogo trotov najmočnejši in donašajo največ medu. Normalno močan nanj ima lahko štiri do šesttisoč trotov. Ako iz panja pregleduješ satje, opaziš mlade čebele na satovih z zalego, kjer iz medu in obnozine pripravljajo hranilni sok. Ako zmečkaš tako čebelico, zapaziš še precej nepredelane obnozine. Mladi trotje sede navadno na bolj zadnjih odprtih mednih satovih. Ako enega izmed teh trotov vzameš in stureš, se začudiš, ko opaziš, da vidiš uprav tako več nepredelane obnozine, pa nobene kaplje medu. Vsak čebelar je že tudi opazil, ako je potegnil sat iz panja, kako padejo čebele čez med in ga srkajo iz celic, troti pa med tem boječe begajo po satovju in nobenega še nismo videli, da bi srkal med iz celic.
Ni torej res, da so troti taki požeruhi na med, nasprotno kaže vse, da se trotje sploh ne morejo sami hraniti, marveč, da jih morajo čebele pitati. Ko bi namreč trot mogel med srkati iz celic, bi lahko srkal nektar tudi iz cvetja... To moje mnenje potrjuje tudi moritev trotov. Čebele jih hranijo, dokler jih potrebujejo za vzgojo zalege, ko niso več potrebni, jih ne pitajo več in opešajo od lakote kljub temu, da sede na satih polnih medu in obnozine.
S hranilnim sokom trotovih panjev sem pri vzgoji matic poskušal in sem mnenja, da je hranilni sok iz trotovih celic in iz matičnjakov popolnoma enak. Trotje torej pripravljajo hranilni sok, ki je v matičnja-kih potreben za vzgojo matične ličinke.
Splošno je znano, da v panjih ne trpe nobenih lenuhov. Najpridnejša čebela in celo maticu mora iz panja, ako ie za delo nezmožna...! Kako hi si torej mogel misliti, da bi si čebele vzgojile na tisoče trotov, ki bi ne imeli drugega posla, nego, da opraše nekaj matic, dasi je mnogo panjev, ki si vzgoje mnogo trotov, pa ne mislijo na rojenje in ohranijo svojo staro matico.
—	Trotje torej pridelujejo v dobi razvoja hranilni sok. Kdor torej vzame čebelam možnost, da si poljubno vzgoje trotov, tak jim krati njih veselje do življenja, zavira panj v njegovem razvoju in sebi škoduje pri dobivanju medu.«
Dr. ./. Ličan.
Izlet furlanskih čebelarjev na Goriško.
Kmetijski strokovni list »L’Agricoltura Friuliana«, ki izhaja v Vidmu, je v letošnji številki 28 z dne 1. julija objavil zelo laskav članek o slovenskih čebelarjih, ki so jih zastopniki furlanskega društva dne 7. junija letošnjega leta niai Goriškem obiska,-
li.	Izlet je: vodil dr. Tonizzo, direktor stolice za kmetijstvo v Gorici v spremstvu z zastopniki slovenske čebelarske zadruge.
List prinaša sliko štirih čebelnjakov, učitelja Ivana Vodopivca v Kamnjah, nadučitelja Franca Golja iz Zalo>šč, insgr. drja J. Ličana v Gorici in 'dirja Leop. Bobiča v Sovodnjah; v prejšnji številki pa sliko če-čelnjaka g. Klančiča iz Podgore. Pohvalno se omenja lična konstrukcija čebelnjaka po švicarskem sistemu in naprava, za vzgojo matic. Nato so obiskali čebelnjak insgr. Ličana v Gorici, ki je izletnikom razkazal bogato knjižnico čebelarskih publikacij, zbirku najrazličnejšega čebelarskega orodja in posebno tehtnico, ki kaže vsakdanji donos medu.
V	Sovodnjah so si ogledali čebelnjak d,rja Bobiča, občudovali so njegovo' podjetnost, ki je znal z vojnim materijalom narediti si primeren čebelnjak in dlvigniti število panjev v par letih odi treh do 70. Pokazal jim je tudi, kako prestriguje maticam peruti, da se ne zgube v daljavi z rojem. Blizu Št. Petra pri Puiveriu so se izletniki ustavili pri čebelnjaku Josipa Pavletiča, ki je imel ravno svoje čebele na akacijevi paši. V ZaJoščah so obiskali najmočnejšega čebelarja g. nadučitelja Golja, ki pridela do 100 kvintalov medu na leto in ima panje po Dzirzovem sistemu. G. Golja je izletnikom razkazal, kako se delajo umetni roji po njegovi metodi. Tudi jim je dal poskusiti izborno pijačo izdelano po posebnem, receptu iz belega mošta in medu. Prišli so v zadnjo postojanko — v Kamnje h g. nadučitelju Jankotu Vodopivcu. Obžalovali so, da se niso mogli iz njegove bogate izkušnje bolj okoristiti. Pozna ura jih je klicala na odhod.
Članek ugotavlja, da so se furlanski čebelarji lahko mnogo naučili od slovenskih sobratov in končuje z željo, da bi se slični izleti večkrat vršili. (Uredništvo.)
Zadružništvo
Občni zbor Zadružne zveze v Gorici.
Vršil se je dne 9. julija 1925 v lastnih prostorih v Gorici, Corso Verdi št. 37.
Načelnik g. Anton Vuk ugotovi, da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen, ker je zastopanih 56 zadrug in 10 fizičnih oseb. Za zapisnikarja imenuje g. Alojzija Bajca ter o,tvori s pozdravom navzočim zastopnikom našega zadružništva zborovanje, nakar izvaja:
1.	Poročilo načelnika.
Današnji občni zbor je prvi na katerem boste razviidleli iz poročil, da. stoji Zadružna zveza trdno. Razne težave zadnjih let soi premagane. Ako pogledamo malo v pra-teklost vidimo, da smo prenesli hude čase, da smo premagali velike ovire. Naše zadružništvo je bilo po vojni v težkem položaju. Zadruge po večini niso poslovale in niso bile za več let nazaj urejene. Revizije se niso vršile vsa vojna leta. Z zamenjavo smo prišli v težak položaj. Zveza ie v teh težkih časih delala • neumorno., pomagala povsod, kjer je bilo potrebno'. Izposojevala si je denar po visokik obrestih ter ga po-sojevala na lastno zgubo, da je pomagala zadrugam, ki so bile v zadregi. Bili so časi, ko se je zdelo, da mora vse propasti. Danes so te težave premagane. Skoro vse za-druge poslujejo, so urejene in po vojni so bile že skoraj vse po dvakrat revidirane. Zamenjava je dosežena in naši zavodi so zamenjali ves onstran meje naložen denar.
Pri težkem delu zadnjih let ni imela Zveza v članicah in slovenski javnosti tiste opore, ki bi jo morala imeti. Gotovi elementi so vedno strašili z bližnjim polomom, ki preti našemu zadružništvu, posebno zvezi iz enega ali drugega razloga. Gotove zadruge so dvigale svoje naložbe pri »Zvezi« ter jih nalagale »na varno« v banke. Strašili so, da bo imela Zveza zgubo pri hiši, pri raznih zadrugah, ki jim je kreditirala itd. Tudi danes ne manjka ljudi, ki našemu zadružništvu prerokujejo pogin,
ker se jim eno ali drugo zadružno od Zveze podpirano podjetje vidi nevarno. Brez dvoma obstoja vedno nevarnost, da Zveza tu ali tam kaj zgubi, ali najmanj nevarnosti je, dla pride Zveza do občutnih zgub pri lastnih članicah. Denar, ki ga nalaga Zveza v zadružništvu samem', je najbolje in najvarnejše naložen. Ni v prvi vrsti namen Zveze, da zbira denar in ga nalaga na banke, anrpak da z njim pomaga razvoju raznih zadružnih panog.
Tudi razmerje z nam sorodno zadružno organizacijo, ni takšno, kakršno bi moralo biti. Od te strani je' bila naša Zveza tudi večkrat napadena in obrekovana. Pripadl-niki, uslužbenci itdi. nam sorodne organizacije so širili in širijo o naši Zvezi neresnične trditve, ki so v stanu omajati zaupanje do nje. Zato je po mojem' mnenju to razmerje le na videz prijazno, in nikakor ga ne morem imenovati prijateljskega.
2.	Poročilo k računskemu zaključku za leto 1924.
Nato da g. načelnik besedo ravnatelju Zveze gosp. Al. Bajcu, ki poroča o računskem zaključku:
1.	Promet:
Promet Zveze je znašal v računskem letu 1924
na bremenopisih	Lit.	35.071.647.95
na dobropisih	Lit.	35.071.647.95
skupaj Lit. 70.143.295.90 Ako primerjamo z letošnjim prometom, promet leta 1923, ki je znašal	Lit.	32.932.337.44
se pokaže, da je delovanje Zveze v letu 1924 nadkriljevailo za nad1 polovico zvezino delovanje leta 1923.
2. Blagajna:		
Začetkom leta 1924 je		
znašalo stanje blagajne	Lit.	16.697.85
Prejemkov v letu 1924		
je bilo	Lit.	17.005.969.72
	Lit.	17.022.667.57
Izdatkov pa	Lit.	16.984.244.99
Stanje blagajne konec 1.		
1924 je znašalo	Lit. 38.422.58	
Celokupni promet bla-		
gajne v letu 1924 pa	Lit. 33,990.214.71	
V letu 1923 je znašal bla-		
gajniški promet pa le	Lit.	15,339.397.55
3. Vloge članic:		
Vloge članic SO' znašale		
začetkom leta 1924	Lit.	4.613.619.—
Tekom leta 1924 je bilo		
vloženih na novo	Lit.	7.493.950.22
	Lit.	12,107.569.22
dvignjenih pa	Lit.	4.653.385.22
Stanje vlog konec leta		
1924	Lit.	7.454.184.—
4. Posojila:		
Posojila članicam so zna-		
šala začetkom leta 1924 Lit.		3.267.597.45
tekom leta 1924 se je po-		
sodilo na novo	Lit.	3.700.590.50
	Lit.	6.968.187.95
vrnilo pa	Lit.	2.539.974.23
Stanje posojil konec leta		
1924	Lit.	4,428.313.72
Iz tega sledi, da so se		
zvišale vloge članic v 1.		
1924 od	Lit.	4.613.619,—
na	Lit.	7.454.184,—
torej za	Lit.	2,840.565,—
posojila članicam pa od Lit.		3.267.597.45
na	Lit.	4.428.313.72
torej za	Lit. 1.160.716.27
Deloma so se povišale vloge iit posojila vsledl zamenjave onstran meje naloženih kron, deloma je pa promet začel naraščati že pred! zamenjavo, t. j. že v prvi polovici leta 1924.
5.	Naložen denar:
Vsled večjega dotoka denarjai, je morala poskrbeti Zveza za plodonosno nalaganje blagajniških preostankov.
K naloženemu denarjem, kii je znašal začetkom leta 1924	Lit.	961.945.10
je bilo tekom leta 1924 naloženih na novo	Lit.	8.404.636.95
Lit. 9.366.582.05
in od teh zopet dvignjenih	Lit.	6.725.862.18
vsled česair je ostalo konec L 1924 naloženih še Lit. 2.640.719.87
6.	'Izposojila:
Začetkom leta 1924 so znašala izposojila Zvezo	Lit.	358.847.30
Tekom leta 1924 se je odplačalo	Lit.	232.776.90
Vsled cesar je ostalo konec leta 1924 še nekritih Lit. 126.070.40
7.	Blagovni promet:
Kakor druga leta je vzdrževala Zveza tud!i v letu 1924 živahen blagovni promet. Nakupila je in oddala:
2340 q Tomaževe žlindre 400 » Superfosfata 80 » Kalijeve soli 103 » Čilskega solitra 110 » krompirja 516 » Modre galice 105 » Žvepla 20 » Sezamovih tropin
7	» semenske pšenice in
3	» apnenega dušika.
Nakupna cena za to blago je znašala
Lit. 248.445.70
od prejšnjega leta je bilo
blaga v skladišču za Lit. 64.319.51
skupni izdatek za blago
torej	Lit.	312.765.21
skupilo	Lit. 320.425.91
v skladišču
ga je ostalo
konec leta
1924 za	Lit. 3.360.50
skupaj Lit. 323.786.41
Ako sedaj odštejemo od skupička znašajočega	Lit. 323.786.41
izdatek za blago, znašajoč Lit. 312.765.21
se pokaže	Lit. 11.021.20
dobička pri blagu.
Pri nabavljanju blaga se Zveza drži načela, da naroči vsake vrste blaga samo toliko, kolikor ima prednaročil, v špekulativne blagovne kupčije se Zveza ne spušča.
8. Zvezine hiše:
Vsa Zvezina poslopja, z vsemi investicijami, ki SO' se izvršile do konec leta 1924. so zaračunjena v bilanci z zneskom
L. 585.617 —
Na najemščini za 1. 1924 je prejela Zveza	Lit. 40.095.—
Od teh je plačala za male poprave, vodo, dimnikarja in čiščenje hiš
Lit. 4.128.15
za hišnona-iemn inski davek za 1.
1924 pa
Lit. 7.994.—Lit. 12.122.15
Ce to svoto odštejemo od prejete na-iemščine, preostaja čistega dohodka od hiš L. 27.972.85.
Ta svota odgovarja 4%% obrestovanju glavnice, ki je investirana v poslopjih.
V	tej svoti pa niso všteti prostori, ki jih uporablja Zveza sama za urad in skladišče in dvorana, v kateri se vrši današnji občni zbor. Če bi sc najemščina plačevala tudi od teh prostorov, bi znašala najmanj 4000 lir, kar bi obrestovanje	investirane
gla vnice zvišalo od 4Tj % na	letnih	514%.
9. Deleži:
Vplačana deležna glavnica
začetkom leta 1924 Lit.
Tekom leta 1924‘je vplačalo na novo pristopi vsili
11	zadrug in
1	fizični član	Lit.
Vsled česar je narasla vplačana deležna glavnica do konec leta 1924
na	Lit.	17.004	—
S tem bi bilo poročilo o gibanju posameznih računov izčrpano.
Preidemo k bilanci in k računu zgube in dobička1:
10.	Bilanca:
AKTIVA:
Gotovina v blagajni
31. 12. 1924.	Lit.	38.422.58
Posojila zadrugam	Lit.	4.428.313.72
Naložen denar	Lit.	2.640.719.87
Terjatve za blago	Lit.	166.170.13
Blago v zalogi	Lit.	3.360.50
Tiskovine v zalogi	Lit.	11.529.36
Hiša	Lit.	585.615.99
Inventar po odbitku 10%	Lit.	18.127.26
Deleži pri drugih zavodih Lit.		12.024.—
Vojna posojila	Lit.	16.641.—
Del še nekrite zgube leta		
1922	Lit.	11.399.35
skupaj	Lit.	7.932.324.76
PASIVA		
Deleži zadrug	Lit.	17.004.—
Vloge zadrug	Lit.	7,454.184.—
Hranilne vloge	Lit.	265.738.91
izpoisojila	Lit.	126.070.40
Dolgovi na blagu	Lit.	56.185.11
skupaj	Lit.	7.919.182.42
Ako sedaj odštejemo od aktiv		
znašajočih	Lit.	7.932.324.76
pasiva, znašajoča	Lit.	7.919.182.42
dbbimo preostanek	Lit.	13.142.34
ki je čisti dobiček za poslovno leto 1924. 11. Račun zgube in dobička:
DOBIČEK:
Prejete obresti zvezinih
naložb	Lit.	131.501.70
Prejete obresti od poso		
jil zadrugam	Lit.	254.521:48
Prejete obresti od dolžni	-	
kov	Lit.	5.029.34
Prejeta stanarina	Lit.	40.095,—
Prejete pristopnine	Lit.	275.—
Upravni dohodki	Lit.	32.801.86
Dobiček pri blagu	Lit.	11.021.20
skupaj	Lit.	475.245.58
je znašala 16.344.—
660.—
ZGUBA:
Plačane obresti od vlog		
zadrugam	Lit.	305.593.59
Plačane; obresti od lira	-	
nilnili vlog	Lit.	6.503.08
Plačane obresti od izpo	i-	
sojil	Lit.	22.166.10
Plačane obresti upnikom Lit.		87.04
10% odpis inventarja	Lit.	1.501.28
Upravni stroški	Lit.	122.124.—
Administracija hiš	Lit.	4.128.15
skupaj	Lit.	462.103.24
Ako> sedaj odštejemo: od postavk, ki tvorijo do^ biček, znašajočih	Lit.	475.245.58
postavke, ki tvorijo zgube, znašajoče	Lit.	462.103.24
•dobimo prebitek	Lit. 13.142.34
ki soglaša z onim, ki ga izkazuje bilanca, in ki tvori, kakor že pri bilanci povedano, čisti dobiček Zveze za poslovno leto 1924.
V	bilanci med aktivami se nahaja postavka »Del še nekrita zgube od leta 1922« v znesku Lit. 11.399.35.
Od zgub, ki so znašale v kritičnih povojnih letih 1920, 1921 in 1922 celih Lit. 99.996.34 je ostal nepokrit še zgornji znesek.
Da očistimo Z vezi no bilanco še te zadnje vojne posledice, bo umestno, da se predvsem krije iz čistega dobička zguba iz leta 1922 znašajoča Lit. 11.399.35; glede vpo-rabei preostanka, znašajočega Lit. 1.742.99 naj pa sklepa današnji občni zbor.
S tem končujem svoje računsko poročilo.
3.	Tajnikovo poročilo.
Najvažnejša zadeva poslovnega leti
1924	jc konečna uredlitev izmenjave a.-o. kron. Naša zveza je pri tem zase izmenjala K 855.836.— to je po 60% v lirah L. 513.501.60; za članice K 5.892.824.39 to je po 60% v lirah L. 3.535.694.55: skupaj 6.748.660.30 to je po 60% v lirah L. 4,049.196.15.
S	tem srno to težko oviro našega zadružništva odstranili in upamo, da smo storili od svoje strani, kar je bilo mogoče., da se je vprašanje tudi kolikor mogoče ugodno rešilo.
Članstvo: Koncem leta 1923 smo imeli 147 včl. zadrug, tekom poslovnega leta jih je pristopilo 11 in sicer:
1. Ročinj: Konsumno dr.
2. Zakriž: Mlek. in sir. z.
3. Števerjan: Gospod, dr.
4. Spodi Idrija: Gospodi, zadr.
5. Volča: Zadr. za elekt. obč. V.
6. Ravne: Mlek. in sir.
7. Šmarje: Gospod, zadr.
8. Knežak: Hran. in pos.
9. Reka: Gosp. zadr.
10. Dornberg: Zadr. za vn. vinsk. odp.
11. Plužnje: Mlekarska zadr.
Tako je imela koncem 1924 zveza 158 včlanjenih zadrug. Po strokah se delijo kakor sledi:
69 posojilnic
14	delujočih konsumov
19 raznih kmet. in gospod, zadrug
22 stavbni!’.
24 mlekarskih zadrug
6	obrtnih
4	razne gospod, ustanove
158 Skupaj.
Po novem letu je do danes pristopilo še
12	novih zadrug in sicer: 1. Gosp. zadir. Ledine; 2. Gosp. zadr. Štandrež; 3. Konsumno dr. Nabrežina; 4. Gosp. zadr. Prvačina;
5.	Km. del. gosp. zadruga Dobravlje in 6 mlekarn; 6. Avče: 7. Gorje; 8. Lig; 9. Dolnji Vrsnik; 10. Straža; 11. Kambreško ter
12.	Goriška Moh. družba.
Vsega skupaj ima torej danes naša Z. Z. 170 članic in sicer:
a) posojilnic 69; b) izrazito konsumnili zadrug 17; c) raznih kmet. in gospodarskih zadrug 21; č) stavbnih 22; d) mlekarskih 30; e) obrtnih 6; f) razne ustanove 5. Skupaj 170.
Pričakujemo pristop še okrog 20 novih in nekaj starejših zadrug, ki smo jih pomagali ustanoviti in obnoviti. Izstopila je Goriška ljudska posojilnica.
Zelo velik razmah je zavzelo mlekarstvo, kar je gotovo razveseljiv pojav, ker je ta veja živinoreje najbolj obetajoča panoga našega gospodarstva:, počasi a uspešno napredujejo konsumne zadruge. Na vseh poljih pa nam primanjkuje dobrih in spretnih voditeljev zadrug.
Zvezina pisarna! se je po želji lanskega občnega zbora povečala za eno osebo.
Inž. Josip Rustja je bil namreč oiproščen blagajniških poslov, da se more posvetiti popolnoma svoji stroki in n;a njegovo in-a-Sito je stopil novi blagajničar g. Josip A-bramič. Zveza ima tako sedaj 5 uradnikov, eno uradnico in slugo.
Revizij je bilo 1. 1924 izvršenih 51, načelstvo je imelo 45 sej.
4.	Nadzorstveno poročilo.
V	imenu nadzorstva je poročal g. župnik Jože Abram, ki je izjavil, da se je nadzorstvo hotelo- natančno in vestno poučiti o zvezinem poslovanju. Posebno pažnjo je posvetilo- tistim zadevam, radi katerih so zvezini nasprotniki hoteli omajati zaupanje naših članic v Zvezo, to je hiša, ki bi jo danes lahko prodali s 300.000 L dobička, in Čevljarska zadruga v Mirnu, ki se pa leto za letom boljše razvija. Načelstvo zasluži vse priznanje, da je vestno in natančno upravljalo- naše zadružno premoženje. Pohvali načelstvo, da je obrnilo svojo pozornost na našo živinorejo, s tem da je začelo krepko organizirati oddajo masla naših gor. Naj skuša pospeševati še zavarovalnice za govejo- živino1 in živinorejske zadruge. Potrebni so tečaji in predavanja, da s-e vzgoji naraščaj. Zveze ima v načrtu konsumno centralo; naj se skuša ta načrt čim prej izvesti. Predlaga občnemu zboru, naj odobri računski zaključek.
5. Poročilo o mlekarski organizaciji.
Na poziv g.a Abrama je podal g. inž. Rustja kratko poročilo o mlekarski organizaciji. Poročilo se glasi:
Na podlagi sklepa lanskega občnega zbora mi je načelstvo naložilo nalogo, da obiščem vse tolminske mlekarske zadruge in naj potem poročam pri načelstveni seji. Storil sem to. Načelstvo je uvidelo, da se da naše mlekarstvo dobro strokovno- organizirati samo- takrat, ko bo dobro trgovsko organizirano in zato je sklenilo začeti s trgovsko organizacijo. Začeli smo- z maslom, in sicer je bil napravljen prvi poskus dne 4. marca-1. 1925. Poskus se je posrečil, nakar je začela oddaja masla zavzemati vedno širši obseg. Danes po 4. mesecih smo v toliko uspeli, da nam oddaja maslo 17
mlekarn, da imamo- tri zbirališča in da kupuje Zveza mesečno za okoli 60, do 70.000 L masla. Ta organizacija ni popolna in tudi tako kmalu ne bo, a obeta najboljše. Mlekarne imajo stalnega- odjemalca in zagotovljeno najnižjo ceno, ki znaša 16.— L. za kg. Nižje cena ne more pasti.
Seveda ne s-memo misliti, da je s tem mlekarska organizacija izvedena1, ako kupujemo maslo od nekaterih mlekarn. Zavedati s-e moramo, da je na našem Tolminskem okoli 70 mlekarn, ki so več ali manj vse potrebne posredovanja Zveze. Posredovanje pa ni vedno zelo lahko in javiti moram, da se je prvi, majhen poskus z oddajo sira ponesrečil, ker ni Zveza mogla nuditi sirarnam boljših pogojev, kot jih nudijo trgovci s sirom. Upamo pa. da bomo tudi v temi oziru prišli na zeleno vejo, seveda polagoma'.
Eni včlanjeni mlekarni je Zveza z uspehom posredovala oddajo mleka v Trst.
Govori se tudi o mlekarni za Gorico. To vprašanje bi bilo za Zvezo zelo lahko izvedljivo, a je vprašanje, v koliko ie umestno in pametno. V tem oziru ni še zadnja beseda izrečena.
To bi bilo kratko poročilo o dosedanjem de-lovauju Zadružne Zveze na polju mlekarske organizacije, ki nudi mnogo dela in vedno nove vidike, za kar bo sčasoma potrebna ena ali celo več celih oseb. V resnici je mlekarska' organizacija šele v povojih, upamo pa, da bomo z dobro voljo premagali vse ovire, ki se stavijo v pot in da bomo- ustvarili polagoma tako močno mlekarsko organizacijo, ki bo našemu narodu v ponos in predvsem v gospodarsko korist.
Po soglasni odobritvi računov so se izvolili nadzorniki gg.: mons. Anton Berlot, '/-'ip’t-n Karol Černigoj, župnika Marinič in Joža Abram in d!r. Vladimir Glaser.
Po slučajnostih se je razvila živahna prijateljska razprava o raznih vprašanjih: o nakazovanju denarja potom zadrug in Zveze, o davkih in raznih pristojbinah ter o organizaciji konsumne centnlio. Občni zbor ie sklenil naprositi g.a poslanca Besednjaka, naj zastavi svoj vpliv pri sestavljanju zakonov, tičočih se zadrug, da se olajšajo neznosna davčna bremena.
Vprašanja in odgovori
Vprašanje št. 41.: Moje vino ima živo rumeno barvo in ima tudi nekoliko grenk-l.iast okus. Kuhano je bilo po starem načinu, to je na tropinah. Kako bi odpravil grenkljast okus?
Odgovor: Grenkljast okus Vašega vina je posledica predolgega kuhanja vina na tropinah. Grenkobi je vzrok prevelika količina čreslovine (tanina) v vinu.
Vino morete popraviti ako odstranite preveliko količino čreslovine, kar najlažje storite s čiščenjem z želatino. Kako se to delo opravlja, čitajte tozadlevni članek na strani 92 letošnjega »Gosipodlarskega lista««.
Ne vporabiti več kot 10 gr čreslovine na 100 1 vina.
Vprašanje št. 42.: Rada bi napravila nekoliko marmelade iz hrušk? Kako bi napravila dobro marmelado?
Odgovor na Vaše vprašanje lahko dobite v vsaki kuharski knjigi. Ako pa. ne razpolagat? s tako knjigo, postopajte takole :
Očistite hruške in skuhajte iih, tako da se dajo pregnesti. Kuhane hruške pregnetite in očistite pešk, nato precedite skozi sito in denite zopet kuhati toliko časa, da se p?sta oprijemije prstov. Posebej kuhate enako količino sladkorja kot je bilo hrušk, odstranite vse pene in sladkorno raztopino zgostite, da postane gost sirup. V vroči sladkorni sirup denite potem hruškino pasto in dobro premešajte. S tako pridobljeno pasto potem napolnite steklene kozarce in ko je; dobro hladna, potrosite jo še s sladkorjem, kozarce pa pokrijte s pergamentnim papirjem.
Vprašanje št. 43.: Ker so secKi jajca še kolikor toliko po ceni in ker iih bo v zimskem času gotovo primanjkovalo, jih bi rada nekoliko prihranila. Kako naj jih spravim, da se mi ne bodo pokvarila?
Odgovor: Pripravite primerno posodo, n. pr. čisto opran vrč odi petroleja, bencine,
majhen sodček ali kaj podobnega. V to posodo lepo zložite jajca in ko bo posoda skoraj polna, zalijte jajca z apnenim mlekom, katerega dobite iz vode in vgašenega apna. Jajc seveda ne smete potresti z živim apnom in potem1 zaliti z vodo. ker bi v tem slučaju toplota, ki nastane pri gašenju apna, jajcam škodila. Apneno mleko naj presega vsa jajca, vsaj za dva prsta.
Vprašanje št. 44.: Imam kravo, ki se sama sesa. Kaj naj napravim, da jo odnava-dim?
Odgovor: Krave: s tako grdo navado ne delajo časti ne sebi ne hlevu oziroma gospodarju. Nad gobec ji denite usniat p.is, iz katerega bodo moleli ostri žeblji, ki pa naj ne bodo rujaivi. Ako se bo hotela krava sesati, se bo zbodla in tako se bo otinava-diila. Krava naj bo toliko osamljena, da ne pride z drugimi kravami v dotiko. da jih ne bi poškodovala.
Vprašanje št. 45.:	Ali naj krompir v
shrambi za žveplam in poškropim z apnom? Bo li to kaj pomagalo?
Odgovor: Pravilno je, da vi zažveplate shrambo, predno spravite krompir v njo. Isto velja tudi za apnen je. Shrambo dobro prečistite, potem pobelite z apnenim mlekom (tudi vse špranje) in v tako prirejeno shrambo spravite krompir, ki naj pa bo suh. Žvepla n je in apnenje krompirja v sihrambi mnogo ne koristi in tudi mnogo' ne škodi, a boliše je. dla uredite zgornje.
Vprašanje št. 46.: Kako najlažje odpravim ušivost pri živini?
Odgovor: Najboljše sredstvo je 2 db 3% k red in (10 do 15 dkg kreoliina iva 5 1 mlačne vode). S to raztopino namažete ušivo žival, katero je najboljše prei ostriči.
Kreoli n lahko kupite v drogeriji, kjer naj Vam drogi st tudi pove, koliko odstoten je in naj Vam da še navodilo, kako si pripravite učinkujočo raztopino.
Vprašanje št. 47.: Katere sinovi ima v sebi široka po izdelanem siru?
Odgovor: V mleku se nahaja maščoba,
sladkor, par vrst beljakovin (predvsem sir-nina in albumina), voda in nekoliko pepela. Pri izdelavi sira gre v sir večji del maščobe, od beljakovin sirnima in nekaj pepela. Ostalo, in sicer sladkor, del maščobe, del beljakovin in dal pepela, ostane v
Kmetovalec v avgustu.
Na njivi: Spravljanje krompirja je ponekod! glavno delo. Krompir moramo kopati v suhem vremenu in ga pustiti vsaj par ur na solncu, da se ostanki zemljo po-suše in odlpadejo, ter da izgine nepotrebna vlaga. Tako osušen krompir je mnogo manj podvržen gnitju.
Ako smo pa prisiljeni jemati krompir iz namočene zemlje, ga moramo na vsak način raizprostreti na kakšnem podu v tanki plasti, kjer naj bo krompir podvržen vplivom prepiha. Na takem mestu, in sploh vsak pred kratkim nakopan krompir moramo večkrat prebrati in odstraniti vse nagnite gomolje.
Oskrbovati moramo krmsko peso, repo in zelje ter vse navedbne sadeže oprostiti škodljivega plevela. Tem rastlinam' tudi še lahko gnojimo', zai kar lahko uporabljamo čilski soliter ali pa z vodb razredčeno gnojnico.
Majska koruza je opleta in suha, delo ki je enako potrebno tudi za činkvantin. V telm mesecu se opaža med koruzo zelo mnogo koruzne sneti, katero moremo uničiti samo na ta način, da napadene rastline izrujemo ali odrežemo in sežgemo. Ako bi vsi naši kmetovalci izvršili to delo takoj, kot se snet pojavi, bi v enem letu snet popolnoma uničili.
Na senožeti: Ni' še vse seno spravljeno, čemur tiči glavni vzrok v slabem vremenu, ki je vladalo' v juniju in prvi polovici julija. Marsikje v resnici ni bilo mogoče prej spraviti krme, marsikje pa je bila kriva nepreudamost ali celo lenoba. Marsikateri kmetovalec bo v tem mesecu že kosil otavo, ki je ponekod, v splošnem
sirotki. Iz te sirotke lahko dbbimo s posne-malnikom še okoli 0.9% masla in potem- še slabo skuto, ali pa samo dobro skuto, a brez masla. V vsaki sirotki se pa nahaja še sladkor. Sirotka je torej temveč vredna, čimmanj smo jo izrabili.
povsoid', kjer je bilo seno pokošeno v juniju, zelo lepa. Kdor je v juniju pokosil, bo letos imel dvakratno količino dobre krme.
Paziti moramo na predenico, predvsem na deteljiščih; kjer se je ta šlkodijivka hudo razpasla jo moremo uničiti samo s pr©-oranjem v njivo. Kjer prede ni ca še ni zavzela velikega razmaha, jo moremo uničiti s škropljenjem z 12—14% raztopino železne galice (na 20 litrov vode vzemi in raztopi 2V2 kg železne zelene galice ter poškropi dvakrat tekom dveh tednov).
V vinogradu je letos napravila pero-nospora. ogromno škodb, posebno na grozdju. Marsikjei ne bo pridietek dosegel1 niti polovice srednjega pridelka. Kje tiči vzrok? Deloma v izvanredno neugodnem vremenu za trto — menjavanje topliega in vlažnega vremena — deloma pa tudi v vinogradnikovi nemarnosti, ker ni upošteval dejstva, da je mogoče peironosporo onemogočiti, ne pa ozdraviti.
Cepljenke moramo poškropiti tudi v avgustu, vse trte pa moramo oprostiti plevela, ki škoduje vsemu. Najboljše bi bilo, da bi vse trte opleli.
V s a d o v.n j a k u je na j veselejše delo obiranje sadja., posebno ako ima sadje u-godno četno. Letos se v tem; oziru ne bi smeli pritoževati, žalibog pa je sadja v splošnem zelo malo. Mnogo so ga rose uničile, mnogo pa so slane pobrale, zelo mnogo ga je toča uničila, največ škode pa po*-vzročajo najrazličnejši živalski in glivični sovražniki. Ako mislimo, da borno dohodke iz sadjarstva povečali samo na ta način, da bomo sadili mlad'a drevesa, se zelo motimo, ker z mnogo dreves lahko sicer računamo na mnogo sadja, ki pa bo zelo malo vredlno.
		Gospodarski koledar		1=	u
pazi, da ne krmiš ne ugrete svežr krme in tudi ne rosne.
2)	Pazi na snažnost hleva, posebno-, da ne bodlo imele muhe vhoda v hlev. To dosežeš, ako ne puščaš v hlevu živalskih odpadkov in ako obesiš črez cela hlevska vrata pregrinjalo iz vrečevine. Zapiranje hleva ni na mestu, ker povzročuje zaduhel in smrdljiv zrak.
Kjer ni paša živine v navadi, nai se živina pod večer ali zjutraj spusti vsaj za par ur na prosto.
Prašiči naj dobivajo- še večinoma svežo krmo; ker je v talki krmi le malo mineralnih snovi, ki so- potrebne za zgradbo okostja, dodlaj krmi nekoliko ki a j nega apna. Cajna žlica, klajnega apna zadostuje na glavo in dan. Prašiči naj se mnogo gibljejo in pasejo. Rudečica še vedno lahko škoduje, pravzaprav je v tem in prihodnjem mesecu (september) najbolj nevarna.
V	kleti se nahajajo danes večinoma prazni sodi, ker je vino večinoma že prodano. Na posodo moramo' paziti, kot smo pisali v zadnji številki. Ako bomo držali posodb v redu, ne bomo imeli z njo sitnosti v jeseni — ob trgatvi —, ko jo bomo- rabili.
Na dl o m u: Skrbmio za pripraven prostor za krompir. Ta prostor naj bo dobro očiščen in poškropljen z apnenim mlekom.
Za jesen moramo naročiti seme dobre zimske pšenice in pa skrbeti za potrebna gnojila. Naročiti moramo torej tomaževo žlindro, superfosrat in kalijevo soli.
Tržni pregled
Žitu: Italijanski trg žit se nahaja pod vedno kakšnih 10 do 15 milijonov q pše-
vplivom na novo upeljane uvozne carine, nice.
katere višino priobčujemo na drugem me-	V Milanu so bile dne 1.	avgusta sledeče	
stu. Posledica uvozne carine je bil takojšen	cene:		
porast cen na vseli italijanskih trgih.	domača pšenica	L 195 do 203	
Pridelek žit je v Ameriki bolj pičel nego	inozemska pšenica	» 234	258
lansko leto, v celotni Evropi pa mnogo ve-	koruzna domača	» 145	158
čji. Posebno dobro letino ima Rusija in vse	koruza inozemska	» 148	158
podonavske države (Rumunija. Jugosla-	oves domači	» 145	150
vija, Bolgarija). V Italiji je bil letos znatno	oves inozemski	» 148	152
večji pridelek pšenice nego- lansko leto, a	rž	» 155	160
kljub temu bo morala Italija uvoziti še	ječmen	» 140	150
V Massolombardi imajo na drevju skozi celo leto nalepljene z lepivom namazane pasove, da ne morejo žuželke in gosenice po deblu ne iz drevesa in ne na drevo. Mas-solo-mbarda naj nam bo za vzgled. Pobirati in uničiti moramo tudi vse z drevesa odpadlo sadje, pa najsibo piškavo ali plesnivo, ker v takem sadu je vedno razširjevatelj škodljivcev.
V tem mesecu cepimo v oko, okuliramo. Predvsem glede breskev si moramo zapomniti, da morajo biti cepljene, in da necepljena breskev ne da nikdar žlahtnega sadu. Čepiči naj se vzamejo redlno le od takih dreves, ki so že rodila in katera poznamo, da spadajo k dobrim- vrstam.
V vrtu: Glavno- opravilo mora biti v tem mesecu zalivanje. Vrtne rastline zahtevajo v splošnem mnogo vode, ki pa naj se jim nudi bolj pogostoma, a v manjši meri (izjemo delajo paradižniki, iajčevec in paprika, — ki žele nasprotno).
V tem mesecu posejemo prazen prostor z radičem, špinačo, motovilcem, endivijo.
V	teni mesecu tudi sejemo cvetni kapus (karfijol) ali broklje, za prezimitev. Obrezujemo in poškropimo- paradižnike, ponekod sade še celo grah.
V h 1 ev u pazi na stvari, na katere si bil že ponovno opozorjen, in sicer:
1)	na krm-o. Živali daj poleg sveže krme nekoliko tropin, ki so danes sorazmerno mnogo cenejše nego otrobi. Pri krmljenju
M o k e:
00
0
1
koruzna
Cena jugoslovanski
300 » » 290 » » 250 » » 150 » koruzi je v
310 295 255 170 Jugo-
slaviji porastla za 10 Din., v Italiji pa za 10 L, kar je posledica porasta dinarja na-praim liri. Trenotno stane jugoslovanska koruza franko Postojna 120 db 125 L (brez carine in vreč).
Živina: Gena je nekoliko zrastla na vseli trgih Italije, a ne za mnogo.
Krma: Pridelek krme je zadovoljiv, a zelo mnogo jo je bilo uničene vsled dežja ob košnji. Cene rastejo povsod in tudi pri nas so cene višje nego lansko leto ob tem času.
Vsled porasta cene žitom so porastle tudi cene otrobom, ki notirajo v Milanu: Otrobi dtebeli	L	138	do	142
Otrobi drobni	L	138	do	142
Oljnate pogače so razmeroma še najbolj po ceni. V Milanu notirajo:
Lanene pogače	L	140	do	145
Orehove	L	127	do	130
Sezamove	L	112	do	117
Iz tega sledi, da so oljnate pogače bolj po ceni nego otrobi, a v resnici- imajo skoraj dvakrat toliko vrednosti, posebno pa vsled tega, ker so pravim otrobim največkrat primešani riževi otrobi, ki imajo malo krmske vrednosti.
Mlečni izdelki: V splošnem se cena: zelo dobro drži. Cena maslu je na vseh trgih nekoliko porastla, v Milanu pa nekoliko padla. Cena je danes 16 do 20 L za kg (seveda mlakarniško maslo in ne navadilo, ki je za Vs bolj po ceni).
Vino: Cene so zopet nekoliko zrastte. Vipavsko vino stane okoli 2 L in več. V Italiji se predvidieva v splosnem sreden pridelek, v Istri polovičen, v Vipavski dolini tudii polovičen. Na Krasu je na razpolago zelo malo terana več, v Vipavski dolini bo vsega vina mogoče še kakšnih 5000 hi.
Umetna gnojila: Cena so mnogo višje nego lansko leto. Superfosfat stane okoli 27 L franko Benetke, tomaževa žlindra pa okoli 55 L franko Gorica.
Kupovalna moč lire.
Milanski gospodarski dnevnik »11 Sole« z dne 5. avgusta priobčuje razvoj cen najrazličnejšega blaga od 1. januarja 1924 naprej. Cene vsemu blagu so zelo zrastle; temu sorazmerno pa je padla kupovalna moč lire, ki je znašala v odstotkih predvojna kupovalne moči v
	1924	1925
januarju	18.41	16.34
februarju	18.41	16.03
marcu	17.20	15.98
aprilu	18.16	16.22
maj ti	18.30	16.14
juniju	18.63	15.78
juliju	18.35	14.97
avgustu	18.31	
septembru	18.28	
oktobru	17.76	
novembru	17.29	
dlecembru	16.85	
Gorenje številke moramo talo-le razumeti: Za ono blago, ki je stalo 1. 1924 v januarju 100 L, bi stalo v 1. 1913 samo 18.41 L. Za ono blago, ki pa je stalo v letošnjem juliju 100 L, bi dali 1. 1913 samo 14.97 L.
Zlata vrednost lire je bila v letošnjem juliju mesecu okoli 19 zlatili stotink. Iz tega sledi,, da je kupovalna moč lire bolj padla, kot pa njena zlata vrednost, iz česar zopet sledi, da se je blago nasproti zlatu podražilo. To se pravi, da kupimo danes za isto količino zlata manj blaga, kot pred vojno.
Razvoj svetovne zunanje trgovine.
Mednarodni trgovski institut v Bruslju je izdal zelo točen pregled razvoja vnanje trgovine vseh kulturnih držav. Iz tega pregleda je razvidno, da izkazujejo skoro vse evropske države znatna pasiva v trgovski bilanci z izjemo Čehoslovaške, Jugoslavije, Francije, Finske in Danske. Južna Afrika, Amerika, Egipt so izkazovale že pred1 vojsko visoko aktivno trgovinsko bilanco — večji izvoz kot uvoz —. Naslednja tabela nam kaže to razmerje trgovinskih bilanc posameznih evropskih držav v zadnjih štirih letih.
Izvoz v odstotkih uvoza
	1924	1923	1922	1921
Italija	73.8	64.3	59	48
Jugoslavija	116	96.3	57.3	59.7
Čehoslovška	107.3	123.5	142.5	121.7
Francoska	103.2	193.3	89.3	89.6
Poljska	85.3	107.1	77.4	—
Švica	82.6	78.5	92	93.2
Belgija	79.2	70.6	66.8	71
Bulgarija	88.2	69.1	107.2	75.9
Nemčija	70.4	100	64	—
Anglija	62.1	69.9	71.7	64.8
Avstrija	57.2	58.8	63.2	53.2
Grška	58.2	39.8	68.1	54.9
Navedena	tabela znači, diai pride			n. pr.
v Italiji na 100 L vrednosti uvoza za 73.8 izvoza. Iz številk je tudi razvidno, dla se najugodnejše razvija trgovska bilanca Jugoslavije.
Izvoz Jz Jugoslavije v 1. 1924.
je znašal, po vrednosti v milijonih dinarjev (v oklepajih so pa odstotki skupne vrednosti izvoza) in sicer: žito 804.7 (8.44%), ttrščica 585.2 (6.13%), pšenična moka 343.1 (3.60%), živa živina 745.3 (7.81%), živi konji 231.7 (2.43%), žive svinje 271.4 (2.84%), meso- 538.4 (5.65%), jajca 618.5 (6.48%), les 1.786.8 (18.74%), surovi baker 364.5 (3.63%). — Najglavnejše države, v katere je šel naš izvoz, so bile po vrednosti v milijonih dinarjev (v oklepajih so odstotki skupne vrednosti izvoza), in sicer: Italija 2.757.3 (28.91%), Avstrija 2.333.0 (24.46 odst.), Češkoslovaška 943.7 (9.89%), Madžarska^ 756.1 (7.93%), Grčija 676.2 (7.09 odst.), Švica 389.5 (4.08%), Nemčija 389.0 (4.08%, Francija 362.9 (3.80%), Rumuni-ja 252.6 (2.65%), Anglija 131.5 (1.38%). — Nad polovico zunanje trgovinskega prometa je bilo z Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško. — Po podatkih generalne direkcije carin je znašal ves izvoz 3,915.700 ton v vrednosti 9„588,774.432 dinarjev. Ker je znašal ves uvoz 1,127.686 ton v vrednosti 8„221,743.552 dinarjev, znaša višja vrednost izvoza 1 „317,030.880 dinarjev, tako da je trgovinska bilanca za 1. 1924. aktivna za okroglo 1.32 milijarde dinarjev. Poglavitni predmeti uvoza so se tikali bombažne tkanine, volnene tkanine, bombažne-
ga prediva, strojev in aparatov, sladkorja, suirove kave, surovega bombaža, surovih kož in dr.
Podražitev življenskih potrebščin.
Med in po svetovni vojni so se življen-ske potrebščine podražile širom celega sveta, seveda ne povsod enako. Za koliko so se podražile, nam- kaže naslednja raz-predelba, kateri je za podlaga 1. 1913 in količina blaga, ki se je tedaj dobila za 100 denarnih enot dotične države. N. pr. kar se je dobilo 1. 1913 zai 100 L., je veljalo- v Italiji 1. 1921. 581 L., v 1. 1923. pa 568 L.
leto	1913	1921	1922	1923
Južna Afrika	100	146	128	126
Holandska	100	145	142	140
Zedinj. države	100	142	156	141
Angleška	100	182	158	150
Švica	100	191	168	181
Francija	100	327		410
Belgija	100	377		476
Italija	100	581		568
Češka	100	1675	1299	1012
Finska	100	1171	1140	1158
Jugoslavija	100	—	—	2078
Poljska	100	60343	137575	1067997
Najbolj zanimivi bi bili podatki za Nemčijo in Rusijo, seveda še v starem domo-vju, ki je popolnoma izgubil vsako veljavo.
Uporaba mesa v Italiji.
Računa se, da povžije letno vsak italijanski državljan 20 kg mesa, skupaj bi torej povžili vsi italijanski prebivalci; letno okoli
8	milijonov q. mesa. To količino mesa krije Italija deloma z uvozom zmrznjenega mesa in živine, deloma pa doma.
V	1. 1923 je bilo uvoženega v Italijo
230.000	q zmrznjenega mesa'. 1. 1924 pa kar 1.190.000 q.
Žive živine je bilo največ uvožene iz Jugoslavije, deloma tudi iz Holandske.
Zmrznjenega mesa se uživa vedno več, in znano je da povžijejo v Trstu mnogo več zmrznjenega mesa nego svežega. Kon-sutn zmrznjenega mesa pa raste tudi v Gorici in drugih naših mestih, in celo že v nekaterih trgih in vaseh.
llllll Gospodarski drobiž in razno lllll
Surovo meso kot hrana*
Mi uživamo meso potem, ko smo ga na različne načine skuhali. Kuhanje napravi meso nekoliko težje prebavljivo, a zato za-dobi med kuhanjem nekatera druga svoj-stva, ki prijajo našemu okusu.
Skoraj vsako surovo meso pa je za mnoge bolnike pravo zdravilo in surovo meso ima tudi mnogo več redilne vrednosti, kot kuhano. Zdravilna moč surovega mesa se najprej pokaže pri jetičnih, tuberkuloznih.
Zdravnika Ch. Richet in J. Hericourt sta že pred vojno predpisovala jetičnim uživanje surovega mesa. Med vojno sta v tem oziru napravila zelo mnogo poskusov in danes sta še bolj prepričana, da je bilo njihovo predvojno ravnanje pravilno. Njih poskusi so dokazali, da poprasvi sok surovega mesa staničevje po jetiki razrušenih mišic in da se surova volova mišica zelo lahko spremeni v zdravo človeško mišico. Z uživanjem surovegai mesa oziroma mesnega soka dohi bolnik mnogo dušika in fosforne kisline; bolnikovo telo pridobi na teži in moč mišic zraste.
Drugi zdravniki kakor tudi moderno znanstvo sploh pravi, da se s kuhanjem uničijo predvsem vitamini — skoraj nepoznane snovi, — ki pa so nujno potrebne za rast in razvoj človeškega telesa.
Torej bi morali uživati meso in vse ostalo samo v surovi obliki, tako kot divje živali. Postali bi bolj močni in tudi naša hrana bi postala bolj po ceni, ker bi si prihranili mnogo dišav in začimb, mnogo drvi in tudi loncev.
Kdor hoče naj poskusi, za jetične pa bi bila surova hrama gotovo zelo zdravilna.
OBRESTNA MERA V JUGOSLAVIJI PADA.
Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je sprejelo sklep, glasom katerega se zniža obrestna mera za vloge pri vseh denarnih zavodih v Ljubljani, ki so člani društva (vse banke in večji denarni zavodi — Zadružna Zveza v Ljubljani). Dogovornjena
obrestna mera znaša 5 do 10%, kar zavisi od tega^ ali so vloga proste alli vezane na krajši ali daljši rok.
Vzrok znižanju obrestne mere tiči predvsem v preobilici gotovine, razpoložljivih denarjev, ki so prišli v državo predvsem iz inozemstva.
Polagoma se opazuje tudi padianje obrestne mere za posojila, ki se danes dobijo že po 12% in tudi manj, dočim je srednja obrestna mera za posojila: še vedno na 16%, a ne več na 25 ali celo 40%, kot je bila prej.
»Narodni Gospodar«, glasilo Zadružne Zveze v Ljubljani poroča, da se nahaja v likvidaciji Centralna banka v Mariboru, ki ie hranilne vloge kar lovila in plačevala zelo visoke obresti. Zgubljena ie baje celotna delniška glavnica in tudi vloge da so baje v nevarnosti
Zapomnimo: si enkrat za vselej, da nudi posojilnica z neomejenim jamstvom: najboljšo garancijo za težko prihranjen in od ust si pritrgan kmečki in delavski denar.
KMETIJSKE ZBORNICE NA ČEHOSLO-VASKEM.
Češki minister kmetijstva je izdelal načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Glasom tega načrta so člani kmetijskih zbornic vsi lastniki, uživalci in najemniki zemljišča, katero je podvrženo zemljiškemu dlavku in meri vsaj 2 hai (6 njiv). Na predlog kmetijske zbornice lahko kmetijsko ministrstvo zniža navedeno' mero v posameznih slučajih z ozirom' na vrsto produkcije (vrtnarstvo, vinograd). Lastniki zemljišč, katera so sicer podvržena zemljiškemu davku a ne služijo v kmetijske svrhe (parki, olepševalni vrtovi, itd.) ne morejo biti člani kmetijskih zbornic. Izvoljeni dtelegatje se delijo v tri intresne skupin©, in sicer prva skupina lastnikov, uživalcev in najemnikov zemljišča do 5 ha, druga skupinai od: 5 do 30 ha in tretja skupina od 30 naprej.
Tudi v Jugoslaviji imajo že načrt za kmetijske zbornice, v Italiji pa se sedaj u-
stanavljajo v nekaterih pokrajinah (polagoma bo to izvedeno povsod) tako imenovani kmetijski sveti, ki bodo imeli predvsem nalogo staviti predloge vladi, kako naj se kmetijstvo pospešuje. Prave kmetijske zbornice imajo tudi nekaj zakonodajne moči.
Izseljevanje v Severno Ameriko.
V državnem finančnem letu odi 1. julija
1925	do 30. junija 1926 se lahko izseli iz Italije v Zedinjene države Severne Amerike celih 1730 ljudi. Od teh 1730 jih odpade približno polovica na one, ki so’ že davno vložili prošnjo za izse>itev, ki so dobili tudi že izseljeniško dovoljenje, a niso mogli priti v Zedinjene države, med finančnim letom 1924-1925, ker je bilo število že prekoračeno'. Ostalo polovico prostih mest bo razdeljena na soproge italijanskih državljanov, ki se nahajajo že 4 teta v Ameriki.
S	temi soprogami bodo lahko odpotovali tudi otroci, in sicer dorastle hčerke in dečki v starosti do 15 let. Prošnje morajo biti vložene do 31. avgusta osebno pri prefekturi, kvesturi ali podprefekturah posameznih pokrajin.
ZAVAROVALNA DRUŽBA »PLUG«.
V Beogradu ustanavljajo posebno zava-rovalninsko družbo z naslovom »Plug«, ki ima predvsem namen zavarovati poljedelcem poslopja, živino in pridelke. Osnovni kapital zavarovalnice bodo tvorile delnice v višini po 100 Din.; izdati mislijo za enkrat 40.000 delnic, tako da bi zbrali 4 milijone Din.
ZDRAVILNE RASTLINE.
Po deželi je precej trgovcev, ki se pečajo z nakupom zdravilnih rastlin. To opravilo bi bilo gotovo dbfbičkanosno, ako bi se dobro organiziralo; pomislimo, da stane danes 1 kg kumne (kimlja) okoli
15	L.
KAMILIČEN ČAJ
nam ublažuje krče in črevesna bolečine samo takrat, ko je prav napravljen. Najkoristnejša snov v kamilici so nekatera eterična olja, ki pa zginejo, ako prekuhamo
kamilico, posebno v odprtem loncu. Čaj iz kamilice moramo napraviti samo na ta način, da cvetje kamilice polijemo z vročo vodo.
m
ČAJ IZ KADULJE (ŽAJBELJA)
koristi proti kašlju in katarju ter služi za izpiranje grla. Naberimo torei sedaj žajbljevih listov za zimo in spomlad. Liste posušimo na suhem prostoru, a ne navadnost na solnčnih žarkih.
PARFUM OD VRTNIC.
Vsako kmečko dekle ga lahko napravi doma. Vzame naj čisto posodo, v katero naj dene najprej eno plast dišečih cvetnih listov, vrhu njih malo drobno semlete navadne soli, potem zopet cvetnih listov itd., dokler ni posoda polna. Vrhu vsega naj zlije nekoliko kapljic koncentriranega alkohola, potem pa: posodo zapre. Pri vsakem od-pretju posode se razširi po sobi prijeten duh, pravi parfum.
PATAKONE IN PALANKE
lahko oddamo do 31. avgusta pri poštnih in železniških uradih in pri vseli podružnicah Banca d’Italia. Po 31. avgustu se novci od 5 in 10 stotink starega kova ne bodo več sprejemali.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI DOGOVORI.
Italija in Jugoslavija ste sklenili več dogovorov, med' drugim tudi enega o zasebnih kronskih dolgovih. V listih ie že, izšlo več razlag, ki si pa ena drugi nasprotujejo in zato bomo poročali o tem dogovoru takrat, ko bo znano točno besedilo dogovora.
NOVE KNJIGE.
Prejeli smo: James Oliver Curwood »Kazan, volčji pes«, poslovenil P. V. B., natisnila Jugoslovanska tiskarna kot 19. zvezek Ljudske knjižnice.
About Edm. »Kralj Gora«, poslovenila Kristina Hafner, tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani kot 20. zvezek Ljudske knjižnice.
Obe knjigi sti zelo zanimivo pisani in jih kot ljudsko čtivo najtoplejše priporočamo'. Obe knjigi se dobe v Gorici pri Katoliški knjigarni.
gnojila:
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
Umetna
naročite in dobite pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Copso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici