Novo mesto, 6. avgusta 1954 Štev. 31 Leto V. Lastniki ln Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. ■— Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo ln uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalcac v Ljubljani. tena TO 9fri Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo OD TEDNA DO TEDNA Bilanca mednarodnih dogodkov v zadnjem tednu je sila bogata. Svetovni mir Je dobil vrsto zelo pomembnih prispevkov, ki so povečali optimizem po podpisu sporazuma o premirju v Indokini. Zadnje dni so se kar vrstili uspehi mednarodnega sodelovanja. Naj jih naštejemo: podpisali so sporazum o umiku angleških čet iz Sueškega prekopa; v Trung Džiju so ugodno zaključili razgovore med vojaškimi strokovnjaki bo-jujočih se armad v Vietnamu; vlade Grčije, Turčije in Jugoslavije so se sporazumele, da se bo 6. avgusta začela na Bledu konferenca zunanjih ministrov, na kateri bodo podpisali pogodbo o balkanski zvezi; Anglija in Saudova Arabija sta se sporazumeli glede rešitve problema oaze Buraimi; francoski ministrski predsednik Mendčs-France je predlagal Tunisu samoupravo s »francosko prisotnostjo«. Vendar so ti uspehi, ki ustvarjajo spokojnost in gotovost, dokaj zatemneli, ko so Padle nanje sence izzivanj, ki so se dogodila v Aziji, Ameriki in Evropi. Ta izzivalna dejanja vzbujajo nezaupanje do možnosti mirnega reševanja mednarodnih problemov in se nagibajo k žvenketanju z orožjem. Minuli teden je prišlo v Aziji do hudega incidenta v zraku, ko so kitajska letala sestrelila angleško prevozno letalo, nato pa ameriški lovci uničili dve kitajski lovski letali. V Ameriki je prišo do tragičnih izzivanj na meji med Nicaraguo in Costarico. Oboroženi spopadi so privedli do premikanja čet in dokaj napetega in nejasnega položaja. V petek, 30. julija, so albanski obmejni stražarji podlo ubili našega vojaka, in sicer prav v trenutku, ko so na albansko pcbuao izmenjali diplomatske predstavnike med Jugoslavijo in Albanijo in ko je naš ubiti vojak zaznamoval mejnike, kakor je določil oomejni sporazum, za katerega je tudi dala pobudo Albanija. In ko se vse to dogaja, v Ameriki . nočejo prenehati z vsiljevanjem organizacije jugovzhodnih azijskih dežel in razen tega prihajajo poročila, da $o ZDA pripravljene nuditi vojaško pomoč Vietnamu, Laosu in Kambodži. Ce takole pregledamo dogodke minulega tedna, dobimo vtis, da Je svetovni mir, ki se je po eni plati te dni očitno okrepil, še zmeraj ntnehno izpostavljen nevarnostim in da je njegova trdnost odvisna predvsem od miroljubnega človeštva. V teh zadnjih tednih so miroljubni napori pokazali veliko dejavnost. Tistim, ki se trudijo, da bi odpravili vojno nevarnost, moramo biti hvaležni. V vsakem doseženem uspehu je treba videti tudi silo, ki bo danes ali Jutri premagala nove ovire, da bo obvarovala mir. Ne bo odveč, če se nekoliko ponudimo pri enem izmed najpomembnejših dogodkov minulega tedna — pri anglo-egiptov-skcm sporazumu. Z le-*em Je bila obrnjena nova »tran v zgodovini angleške vladavine. Končana je 72-letna oku nacija Sueza; največja kolonialna država na svetu je v zadnjih desetih letih morala že četrtič popustiti. Kaže, da so v Londonu prejšnje izgube Indije, Palestine ln Abadana Se nekako preboleli, toda izguba Sueza — ključnega položaja v 5*verni Afriki in najvažnejše vodne poti sveta — Je Angleže hudo prizadela. V izgubi Sueza pa Je Se nekaj: Churchillova osebna drama. Ta slavni državnik in ministrski predsednik Je moral spričo sueške izgube preslišali ploho grenkih napadov laburistične opozicije, saj si Je kot državnik pridobil sloves čuvarja angleškega imperija, zdaj pa Je popustil. stvar Nastajanje komune terja odločilno vlogo in sodelovanje ljudstva - Ne gre zgolj za nove administrativne razdelitve krajev, temveč za danes najvažnejši družbeno ekonomski politični problem PrejSnj! teden smo v članku »Komuna — naša najnaprednejša družbena stvar« navedli več misli tovariša Edvarda Kardelja o komunah. Dejali smo, da pomeni komuna, prevedeno na naš jezik, občino; ta stara beseda ze-zelo pravilno in točno izraža vsebino te, v marsikaterem pogledu najvažnejše osnovne celice, samoupravne ljudske skupnosti. Komuna bo torej osnovna družbena celica, v kateri bodo dani vsi pogoji za nagel in kar najbolj vsestranski razvoj naših krajevnih družbenih skupnosti. Na in, kongresu Zveze komunistov Slovenije je tovariš Edvard Kardelj med drugim dejal o nastajanju komun tudi tole: VPRAŠANJE GRADITVE KOMUNE »Vprašanje, ki pi ga hotel podčrtati, je vprašanje graditve naše komune. Pri nas obstajajo gotove tendence gledati na komune tako rekoč kot na gotovo dejstvo, ki ga je treba samo sprejeti. Zadnje čase je mnogo diskusije o tem, kaj je komuna teritorialno, ali je to okraj, aH je občina... Za nas komuniste je že zdavnaj rešen problem, kaj je komuna. Mi nikdar nismo bili .na stališču, da je komuna današnji okraj; prav tako nismo trdili, da je to občina v danih terito- rialnih mejah. Komuna je organizem, ki ga je treba gradit: ln šele v teku Izgradnje tega organizma se bodo pojavile jasne teritorialne meje tega organizma. To vprašanje se ne da rešiti kar čez noč s predpisi, z zakonom ali z enostavnim odlokom; ni okraj komuna, ampak je to občina. Ce bi stvar tako postavili, bi lahko izzvali zelo nevarne posledice. Marsikatera naša občina, taka kot je danes, je še zelo zaostala, tako politično, kakor gospodarsko. To se pravi, da bi s takim početjem velik del občin potisnili direktno v roke raznim reakcionarnim elementom. Razen tega pa se za geslo, da komuna ni okraj, ampak občina, v dosedanjih pogojih skriva čisto navadna obramba partikularjstičnih interesov posameznih mest, kar je Po mojem prav tako škodljivo. Komunisti pa seveda ne morejo biti ljudje, ki bi se postavili za interese te ali one krajevne skupnosti proti družbeni skupnosti. Nedvomno smo vsi prepričani, da naši sedanji administrativni okraji ne morejo biti take komune, saj večina med njimi ne. OKRAJI — BODOČA SKUPNOST KOMUN Komuna se mora še bolj tesno približati delovnim množicam. V tem smislu se bodo prav go- Ncjš izvoz v prvem polletju 1954 V prvem polletju letos smo izvozili iz Slovenije na inozemska tržišča za 270 milijonov več kot lani v istem času. Skupna vrednost našega izvoza v prvem polletju Je 4 milijarde 861 milijonov dinarjev. Največ smo izvozili lesa in lesnih izdelkov, čeprav za 989 milijonov manj kot lani (zaradi varčevanja z našim gozdnim bogastvom). Izvoz tekstila, ki zavzema važno mesto v našem celokupnem izvozu se je povečal za 400 milijonov. Največ smo ga izvozili v Turčijo in dežele Bližnjega vzhoda. V primeri z lani (prvo polletje) se je močno povečal izvoz kož in usnja, gradbenega materiala in industrijskih izdelkov. Sploh v našem izvozu čedalje bolj prevladuje industrija. Letos smo dobilli nekaj no- VREME za čas od 7. do 13. avgusta Med 10. in 13. avgustom par-krat padavine, ostale dni večinoma Jasno in vroče. vih tržišč; tako smo v Etiopijo ■izvozili raznega blaga za 45 milijonov in v Brazilijo za 105 milijonov dinarjev. Od celokupnega izvoza iz Slovenije je (kot lani) največji odjemalec Turčija, nji sledila Zapadna Nemčija in Anglija. Zelo se je povečal izvoz v Argentino, Jordan, Libanon, Saudsko Arabijo in Sirijo. tovo razvijale občine, seveda povečane občine, v sistemu povečanih okrajev, ki bodo namesto sedanjih administrativnih okrajev vedno boij ln bolj skupnost takih komun. To je linija bodočega razvoja naših komun, izhodna točka in nosilec tega razvoja pa so naši kadri, komunisti in vsi zavedni socialistični borci v naših okrajih in seveda tudi v mestih. Njih je treba usposob;ti za to, da bodo lshko korak za korakom pripravljali občine za bodoče naloge. Hkrati je treba občinam dati tudi potrebno materialno bazo. Potem šele bo mogoče govoriti o' spremembi paragrafov v naših zakonih. Kljub temu pa to ni le pesem bodočnosti, nasprotno, meni se zdi, da so pogoji ponekod že zreli in da se bo treba kmalu lotiti reševanja teh problemov. Toda prehitevati stvari ne bi bilo prav. Sprememb sa je treba lotevati postopoma, korak za korakom, tako v predpisih, kakor v teritorialnem odrejanju.« Razprava o komunah se je mediem v vseh naših ljudskih republikah živahno razvila. Tovariš Kardelj je nedavno 'ega ponovno poudaril, da je težišče vsega problema snovanja komun na povečanju pravic občin, ki naj se postopoma razvijejo v komune v marksističnem smislu. Občina — seveda močna občina z večjimi, širšimi pravicami in dolžnostmi kot jih ima večina današnjih občin v okrajih, ki so v glavnem umetne upravne tvorbe — bo torej bodoča komuna. Biti bo morala takšna gospodarsko zaokrožena enota, sloneča na sedanjem razvoju proizvajalnih sil, da bo zagotovila hiter "^zvoj socialističnih sil na svojem območju, da bo lahko zagotovila družbe- no upravljanje na vseh področjih in da bo hkrati čvrst temelj za nadaljnje oblikovanje socialističnih družbenih odnosov v naši državu Ustanavljanje komun potemtakem ni nobeno administrativno delo in iskanje nove upravne oblike, pri katerem bi morali hiteti. Tu ni potrebna naglica. Nezadostna pripravljenost in nekdanja kampanjščina bi nam tu lahko ogromno škodovali. Razpored družbenega plana za 1955 in njegovi instrumenti so izdelani na podlagi sedanje teritorialne razdelitve naše države. Časa je torej dovolj, da vprašanje komun obdelamo vsestransko. Potrebno je o vseh teh vprašanjih seznaniti vse volivce; brez sodelovanja ljudstva, komune ne bo moč ustanoviti in utrditi. Najvažnejše za dosego tega sodelovanja pa je, da okraji del svojih pristojnosti prepustijo sposobn'.m občinam. Prav v postopnem prenašanju pristojnosti z okrajev na občine, ki bo v bistvu preobrazba občin v komune, se bo pokazalo, da se bodo morale nekatere manjše, nerazvite občine združiti..^Beseda volivcev bo tu odločilnega pomena. (Nadaljevanje prihodnjič) Spomenik partizanskim bolnišnicam, ki so ga 11. julija odkrili na Planini pri Semiču, je hkrafi »pomenik nastanku, razvoju m obsežnemu delovanju partizanske sanitete v letih NOB amo se stpažneoa Ostrožno pri Celju je dobilo v teh dneh podobo velikanskega deloviSea, na katerem je živo noč in dan. Čeprav je proslava na Ostrož-nem zaradi tehničnih ovir preložena na 19- september, nas skoiaj še poldrug mesec še loči od največje letošnje Socialistična zveza-žarišče wseh delovnih ljudi Z okrajne konference SZDL v Kočevju Delegati iz cele Kočevske so se 27. julija zbrali v Kočevju na konferenco Socialistične zveze. Govorila sta predsednik lov. KlariČ in sekretar tov. Pirnat o glavnih značilnostih in načinu dela v SZ, o uspehih in pomanjkljivosti, ki se v tej ali oni obliki kažejo v nekaterih organizacijah cocialistične zveze. Predsednikov referat je zelo lepo razčlenil in nakazal velike, odgovorne naloge SZ za vzgojo ljudrUih množic. Socialistična zveza mora biti tolmač novih gospodarskih uredb in predpisov, razložiti mora ljudem pomen in ustroj komun, kakor tudi nove oblike dela in gospodarjenja v zadrugah, zadružnih posestvih in obratih. Po poteh partizanskih brigad In XIV. prolctarske divizije potuje 50 partizanskih otrok Iz | vseh krajev Slovenije. 25. julija so se ustavili tudi pred spomeniki v Novem mestu — l| Na sliki: vodja patrulje prof. Jože Belak pozdravlja NovomeSčane, ki so prisrčno pozdra- !| vili drage mlade goste. Socialistična zveza mora biti žarišče delovnih ljudi, njih usmerjevalec. Odbori SZ so se dobro uveljavili povsod, kjer so na vodilnih mestih v organizaciji pošteni in razgledani ljudje; kjer pa so odbori v slabih rokah, se njihovo delo izgublja v drobnjakarstvu ali pa spi. Konferenca je poudarila da mora SZ poslej posvetiti veliko več skrbi proti pijančevanju, temu velikemu zlu. Vodstvo tega boja naj prevzame prav SZ Delegati so poročali, da se mladina čedalje bolj udejstvu-je v športnih organizcijah, fcar je velik uspeh. Saj društvo Partizan mladino krepko odteguje popivanju in jo vzgaja v zdravem športnem duhu. OrganizAicji SZ ponekod od_ cenjujejo delo sovražno razpoloženega kfera ali pa se mu celo podrejajo, n. pr. na Robu, kjer ie sekretar SZ tesno povezan z župnikom. Ta sekretar je na konferenci blatil delo komunistov na Robu, se zavzemal za znižnnje davkov na splošno itd. Pritoževal se je tudi, da imajo pri njih slabe šolske prostore in zakaj so »partizani požgnli šolo«. Temeljit odgovor temu »sekretarju*-Je izpričal, da je ravno on precej odgovoren, da na Robu še nimajo šole. Ljudska oblast, je kmalu po osvoboditvi dala gradbeni material za šolo, toda klero-frontovci so hoteli, da mora šela spet stati zraven cerkve. K arel Oraiem prireditve — proslave ŠTAJERSKA V BORBI. Okrog velikega tabornega prostora na Ostrožneru bodo do takrat postavili nad 500 paviljonov, ta-ko da bo prireditveni prostor podoben majhnemu mestu. V teku so tudi osra!a dela. Urejajo drena/o zemljišča; začeli so postavljati tudi glavno tribuno; le-tu bo visoka 12 metrov, dolga pa 50 metrov. Na Ostrožnem gradijo tudi vodovod, ki bo ostal tamkajšnjim prebivalcem. Vodovodno omrežje na tabornem prostoru bo imelo približno 5 km cevi. Te dni so začeli razširjati in asfaltirati glavne dovozne ceste na Ostrožno. Pripravljalni Itabi imajo polne roke dela. Po vseli krajih Štajerske se odbori SZDL in Zveze borcev pripravljajo na dostojen sprejem stotiso-čev, ki bodo 19. septembra prišli v Celje. In pri nas? Kako se pripravljamo na udeležbo sep-temberskega slavja na ()-strožnem, na katerega bo prišel tudi tovariš Tito? Res je, da se povsod veliko razpravlja o Ostrožnem in ljudje hkrati, ko govorijo o proslavi ŠTAJERSKA V BORBI, omenjajo tudi nepozabne manifestacije v Dol. Toplicah in Izplačilo pobotnic Slovenske narodne pomoči Izvršni svet je sprejel sklon, da se izplačajo iz republiških proračunskih sredstev priznanice slovenske narodne pomoči in obveznice Glavnega poveljstva slovenskih pntizanskih čet za gotovinske dajatve, na podlagi katerih so bila vplačana posojila v času narodnoosvobodilne vojne. Izplačane bodo v dinarski vrednosti te/ v relaciji kot je bilo izplačano 3 odštetno posojilo narodne osvoboditve. Izvršni svet je pooblastil državnega sekretarja za splošno upravo in proračun, da ta sklep izvrši ter izda v sporazumu z Izvršnim svetom podrobnejša navodila za izplačilo teh obveznic. Ko bodo navodila izšla, bomo o tem še pisali. na Okroglici. Vendar — samo govoriti je premalo. Potrebne so takojšnje prijave posameznikov, delovnih kolektivov in večjih skupiu. Pravočasno je namreč treba urediti vprašanje prevoza takih množic v Celje in naz.aj, zagotoviti prehrano, zdravstveno službo, varnost prometa itd. itd. Zato ne odlašajmo s prijavami! Kupimo si takoj tudi spominsko značko- Novomeška podružnica je prevzela v prodajo že 1500 značk, vendar pro-tlaja ni zadovoljiva. V nedeljo so nekateri občinski odbori SZDL v novomeškem okraju na sejah sprejeli različne sklepe v zvezi s proslavo 19. septembra- Dolžnost odborov in članstva Zveze borcev in Socialistične zveze je. da s prijavami in propagando za udeležbo na slavju v Celju te dni pohitimo! čas hiti in 19. september bo mimogrede tu! Ne pustimo, da bi nas čas prehitel! šTAJKP.sRA V BORBI je praznik vseh nas — potrdil bo našo enotnost in pravilno pot v socializem. Odločimo se zato že danes, da ga ne bomo zamudili. Rudna bogastva v Beli krajini niso ete .lj raziskana Tudi v Beli krajini imamo rude, katerih vrednost bi nas razveselila, če bi jo poznali. Večkrat sem slišal pripovedovati, da so nekdaj kopali železno rudo v gozdu, ki je kakih 15 minut oddaljen od Dragom-lje vasi. To rudo so.z vprežno živino vozili v Gradac, kjer je bila topilnica. Sloj železne rude je viden tudi v gozdu med Dragomljo vasjo in Sod-jim vrhom. Pred drugo svetovno vojno je neki vaščan dal to rudo v Nemčiji v anahzo. ki je pokazala, da imamo v 3?li krajini dobro ndo. Vaščani po vojni večkrat razpravljajo o tem in žele. da bi strokovnjaki rudo rjonovno analizirali in pokazali možnost njenega izkoriščan la Š. J. kvalitetne izdelke, ki so razsi _— na Mariborskem *ednu „ZLATOROG" - Mar bor 5974 8968 Stran 9 »DOLENJSKI LIST« BESEDA nam BRALCEV Kako bo z veseličnim obračunom v Vel. Gabru? V Velikem Gabru je bil 18. Julija množični sestanek. Sklican Je bil predvsem zato, da bi veselični pripravljalni odbor dal obračun od veselice. Ko je tajnik ZB prišel do točke: obračun od veselice, Je pripravljalni odbor zahrumel kot huda ura, oziroma «ta zahrumela le dva člana: /onton Koporec in Franc Umbe-gar, tretji član pripr. odbora Avgust Jerlah, ki bi lahko najbo>1 točno poročal, se pa se-stankf sploh ni udeležil. Med vikom in razburjenjem so nekako dognali, da bo nemara čistega dobička nekaj manj kot 25.000 din. Prodanega je bilo okrog 300 litrov vina — (točno sploh ne povedo) in tri svinje. Gasilci pa so imeli na svoji veselici okrog 400 litrov vina in eno s^njo, Čistega dobička pa 44.000 din! Zato se vsak čudi, kako da so gasilci lahko imeli tak doliiček, ZB (še enkrat več vina in dve svinji več) pa ne. Pa ni tako čudno, kajti pri odboru za veselico so bili sami stari funkcionarji, ki sedanjega predsednika ZB samo odrivajo in mu ne dajo besede, na občinski praznik pa so »e ga ceio dejansko lotili. 13. junija je dal predsednik ostavko in sklical sejo, pa sta se je udeležila samo Anton Ko-porc in Avgust Jerlah, prvi zato, da bi bil spet predsednik, drugi pa, da bi dobil 35.000 din — zakaj, predsednik in tajnik nista vedela. Vedeli so samo stari funkcionarji. Tako se je j govorilo, da bo od veselice še i izguba. Takrat Je dobila SZDL I nalogo, da organizira za poplav-ljence nabiralno akcijo. Tajnik SZDL je takoj pripravil nabiralne pole in jih razdelil med nekatere člane. Ti pa so rekli: »Dokler se bo v Gabru tako de- čudna postrežba V zdraviliški restavraciji v Dol. Toplicah je čudna postrežba. V jedilnici so tri vrste miz in za vsako mizo bi morala streči posebna postrežnica ■— tako bi si človek mislil, vendar ni tako. Če obsediš kje bliže vrat, si lahko zadovoljen, da prideš kot zadnji na vrsto, če pa se prerineš kam v sredo, moraš pa tudi tu čakati po juhi precej časa, prodno dobiš še prikuho. So pa tudi tu, kakor povsod izjeme. Če se pojavi kak gost, ki je »a la karte,« mu je natakar takoj za petami in ga že postreže, čeprav na račun stalnih gostov, ali bolje ljudi, ki jih je v zdravilišče poslal ZSZ od koderkoli, ki morajo dostikrat po juhi čakati na prikuho tudi po 15 ali 20 minut. Vemo, da mora podjetje nujno gledati tudi na prehodne goste in vse tiste, ki se hranijo »a la karte,« vendar smo mnenja, da bi morala uprava restavracije v 'takih slučajih pač pomnožiti strežno osobje, da bi bili vsi gostje pravočasno postreženi. saj je denar enega kot drugega isti. C. P. Kdo bo napravil red? Stanovalci hiš v bližini nekdanjega Kokličevega hotela v Novem mestu smo že nekaj mesecev deležni strahotnega smradu, ki se širi iz zanemarjenih stranišč omenjene hiše. Toda to letos ni prvič, kajti odtočne cevi Be menda vsako leto nekajkrat zamaše in letošnjo zimo so morali za hišo odkopati kanal, da se je nesnaga odtekla. Jarek pa je še danes odprt in se fekalije na prostem razkrajajo, smrad pa širi na vse strani. Zadeva je bila že ponovno javljena zdravstveni inspekciji, vendar pa uspeha ni. Kdo bo napravil konec temu »tihožitju«? -č- lalo kot doslej, ne gremo!« Zato je moral predsednik ZB sam pobirati za poplavljene«. Ce bi ne bili člani izgubili zaupanja, bi se bila lahko nabrala lepa vsota, ne pa samo par tisočakov. J. Je raj, predsednik ZB Vel. Gaber S'Aiir, kl ]c kritiziramo, moramo poznati Tako nam piše študent Ljubljančan, ki je na Frati doživel tole: s skupino študentov je obiskal Frato, ki jim je prav ugajala. Med petjem in šalami jim je čas naglo minil, ob devetih pa so se ločili. Za slovo so pred kočo zapeli znano študen-tovsko »Ovenerabilis barba ca-pucinorum«. Med petjem te pesmi pa je stopil prednje nezna- nec in zahteval, da takoj utihnejo, ker je »pesem prepovedana«. Omenjeni študent pa pravi, da ne razume, zakaj bi bila pesem prepovedana in, da je Se pretekli mesec slišal maturante, ki so jo peli po ljubljanskih ulicah. Dalje razlaga neznancu, da je to latinski verz, ki ne vsebuje ničesar, za kar naj bi bil prepovedan. Ima pa značilen napev, a zaradi tega to Se nI maSa aH litanije, da bi potrebovali fajmoštra, kakor je bilo slišati opazko: »Drugič pa Se kaplana pripeljite s seboj!« Mar Dolenjska nima motivov za razglednice? Uredništvu Dolenjskega listal Po raznih poštah prodajajo, odkar je nastopila tujska sezona, dopisnice s slikami Gorenjske po 12 din; so pošte, ki drugih dopisnic že dolgo časa nimajo. Treba pa bi bilo, da naša pošta izda v promet tudi dopisnice z motivi z Dolenjske. Imamo Kum, Gorjance, Mirno goro, Rog in druge zanimive, lepe kraje in bi bilo prav, da bi se tujski promet tudi pri nas dvigal s tako reklamo. Dr. A. Zupančič Trebnje Ing. Lojze Hrček: (Nadaljevanje) Gnojenje vinogradov - zeleno gnojenje Kategorizacija stanovanj v Novem mestu po točkah Na 21. redni seji je 28. julija Ljudski odbor mestne občine v prvi točki dnevnega reda obravnaval poročilo o delu sveta za gospodarstvo in polletno poročilo o uresničevanju proračuna mestne občine. Po nepopolnih podatkih so bili v prvem polletju uresničeni dohodki po proračunu z 25.2%, izdatki pa s 16.8%. Te .številke Jiiso dokončne, ker s 30. junijem niso obračunana vsa vplačila, pravtako pa tudi ne vf;i po proračunu predvideni izdatki (investicije, izdatki za kurjavo in drugo so v drugi polovici leta večji). Po približni ocenitvi so dohodki prvega polletja uresničeni s 50%, izdotki pa s 40''/«. Iz republiških investicij je bilo dose-daj porabljeno za vodovol 10.000.000 din, za cesto pa 9,924.422 din. Davčni zavezanci vseh skupin dolgujejo na dohodnini ze leto 1953 še 97.851 din, na letošnjih akontacijah pa skupno 1,034.318 din. Po poročilu odbora za kmetijstvo je letošnja akcija za škropljenje sadnega drevja dobro uspela. Kjer so bila drevesa očiščena, se kaže uspeh že pri letošnjem plodu. Manj uspešna je bila akcija zatiranja koloradskega hrošča. Ta škodljivec je bil do 27. julija ugotovljen na 63 parcelah, krajevni vodje za pregled krompirišč se niso dovolj zavzeli za redne preglede in sistematično kontrolo. Za uniče- vanje koloradskega hrošča je bilo porabljeno skupno 632 kg strupenih kemičnih sredstev. Na seji je LOMO sprejel sklep o obveznem vodenju predpisanih poslovnih knjig v gostinskih in družbenih obratih manjšega značaja. Potrdil je ustanovitev odnosno reorganizacijo trgovskih podjetij na območju mesta. Trgovsko podjetje »Rog« posluje sedaj samo na debelo. Ustanovljeno je novo trgovsko podjetje »Zarja« s štirimi poslovalnicami. Od podjetja »Železnina« se je odcepilo in osamosvojilo trg. podjetje »Usnje« na Glavnem trgu, od trg. podjetja »Izbira« pa poslovalnica »Drogerija,« ki postane samostojno podjetje. Novo ustanovljeno podjetje »Sadj* ima dve poslovalnici. LOMdrje sprejei tudi odlok o opravljanju gostinskih storitev izven lokala. Glede kategorizacije stanovanj se je ljudski odbor me- stne občine odločil za točkovni sistem, kot ga imajo po drugih mestih. Vsa stanovanja v mestu bodo razdeljena na 6 kategorij, po točkah pa bodo ocenjena od 25 do 108 točk. Posebna komisija bo razporedila stanovanja v mestu po točkah. Na podlagi te razdelitve bo LOMO določil višino najemnine, ki bo verjetno veljala že t prvim avgustom. Na seji je LOMO poleg opisanega rešil še vrsto tekočih upravnih in personalnih zadev. Spominska ploščo Louisu Adamiču V nedeljo 15. avgusta, to je na prvi dan Izseljeniškega tedna, bodo odkrili zaslužnemu slovenskemu rojaku in pisatelju Louisu Adamiču spominsko ploščo v njegovi rojstni vasi Blato pri Grosupljem. Vabimo vas, da se udeležite skromne prireditve (»ospneznauic fond, ko pla- osnovita prehrana človeka. Naj še omenimo, da ni kruh iz ribniške pekarne nič boljši, kakor pa kje drugje, kjer je za 4 din cenejši. Trgovsko inšpekcijo pa naprošamo, da si ta ribniški kruh ogleda bolj od blizu. (m) delo in uspehe RKS, ki se je sedaj razvil v pravo ljudsko organizacijo. Zborovalce sta pozdravila sekretarka CO RKJ v Beogradu dr. Miloševičeva in zastopnik vojne sanitete. Tov. Janez Zunič, predsednik OLO Črnomelj, je pozdravil zborovalce v imenu belokranjskega ljudstva. Pionirke Ln mladinke v narodnih nošah so podarilo Glavnemu odboru RKS sliko Gradaca. Nato je tov. Jeras s kratkim nagovorom odkril na prosvetnem domu spominsko ploščo o ustanovitvi RKS. Kulturni program, ki je pokazal bogato belokranjsko folkloro, je vse zborovalce izredno navdušil. Po proslavi se je razvilo pravo, neprisiljeno ljudsko veselje na prostranem travniku za gradom, ki ga obkroža zelen pas tihe Lahinje, pretkan s snežnobelimi ove t ovi lokvanja. Krasna pokrajina., janjci na ražnju, čolni na 'Lahinji. lepo urejeno in oskrbovano zabavišče so prispevali, da so bili gostje zelo zadovoljni in nič čudnega ni, da Je navdušena Ljubljančanka rekla: Sem bi morali priti naši slikarji, to bi bilo zanje!« (Z) »Belsad«, tovarna sadnih izdelkov v Črnomlju, je razstavljala svoje produkte: razna vina, likerje, sadna žganja, sokove itd., ki so marsikateremu obiskovalcu vzbujali »skomine«. Kmetijska razstava Je prikazala delo čebelarjev, pridobivanje voska, izdelovanje satnic in pripomočke za pridobivanje medu, dalje delo naših gozdarjev, uničevanje lubadarja ift drugih Škodljivcev. Tudi živinoreja, vinogradništvo in poljedelstvo Je bilo nazorno prikazano. Bela krajina je že od nekdaj znana po izdelkih domače obrti. Danes to nekako umira, le v Adlešlčlh in Preloki ne, ki imata svoje tkalske družine. Vendar so za razstavo poslali od vseh strani domače platno z vzorci. »Belokrajinka« Je prvo strojno pletiljsko podjetje Bele krajine. Razstavljalo Je razne pletenine ln zavese za okna. V tem paviljonu so razstavljali tudi: »Planina«, čevljarsko podjetje iz Črnomlja dobro in ceneno obutev, šola na Vinici narodne vzorce, Šiviljsko podjetje Metlika pa ženske obleke. Delo RKS od ustanovitve pa do danes je bilo prikazano zelo Sivo, zlasti ža vojni čas. Šolska mladina Je razstavljala risbe in ročna dela. Lovska razstava Je pokazala življenje divjadi Jh delo belokranjskih lovcev po osvoboditvi. Videli smo različne /živali in orožje, s katerim jih fovljo. Tovarna učil je razstavljala laboratorijske in lekarniške tehtnice, projektorje lastne konstrukcije, avtomobtlske smerne luči, stikala, učila in Šolske klopi. Belokranjska železollvairna Izdeluje lite izdelke, ki Jih Je tudi pokazala: peči, mrežo ta cestne požiralnike ln kotle raznih velikosti. GradaSka Industrija marmorja je prikazala obdelavo kamna. V rudniku Kanlžarica Je moral vsak obiskovalec fkozl pravi ru darskl rov. Spoznali smo te s raz vojem rudnika ln • kvaliteto premoga. V največjem paviljonu to razstavljati svoje Izdelke mizarski podjetji iz Črnomlja in Semica ln obrtniki raznih strok. Telekomunikacija Semič ln Ljudska tehnika sta pokazali lepe izdelke, toda mislim, da bi jih lah ko šo več. T. M. Od kalijevih gnojil poznamo kalijevo sol, ki se hitro topi ter se mora trositi le spomladi. V prometu imamo tudi mešana ali kombinirana umetna gnojila, kot na primer ni-trofoskal, ki vsebuje vse tri redilne snovi, deluje počasi ter se trosi zato v jeseni in KAS, ki deluje hitro in se trosi spomladi. ^ V prejšnji številki našega lista smo obdelali g-nojenje s pri rodnimi in umetnimi gnojili, danes pa si oglejmo, kaj je to »zeleno gnojenje«. To je pravzaprav tudi prirodno gnojenje, ki sestoji v tem, da v vinograd posejemo neko primerno rastlino, katero v času cvetenja podkopljemo ali podorjemo. Naši vinogradni predeli imajo po navadi premalo krm-ske baze, da bi redili toliko živine, da bi dajala zadostno količino hlevskega gnoja za vinograde. Ker zahteva vinograd poleg hranilnih snovi predvsem humus, je edina in najbolj posrečena rešitev tega problema v zelenem gnojenju z dodatkom umetnih gnojil. Zato tudi zelenemu gnojenju pripada vsa bodočnost in lahko popolnoma nadomesti hlevski gnoj. Kakšna je pravzaprav vloga zelenega gnojenja? Stročnice dovajajo dušik, pri razpadanju zelene mase se tvori kalij, fosfor pa se mobilizira. Ostale rastline pa, ki niso stročnice, dajo organsko maso. Ene kakor druge dušijo plevel ter zabranjujejo izgubo dušika, pripravljajo pa rudninske snovi. Za zeleno gnojenje so primerne predvsem one rastline, ki proizvajajo veliko količino organske mase. Ni nujno, da so to stročnice ali metuljnice, ker lahko dušik dodamo v obliki umetnih gnojil, neposredno pa dušik že tako ustvarjajo bakterije, ki se na organski masi razvijajo ter umirajo m s tem ustvarjajo humus in dušik. Druge zahteve, ki jih stavljamo rastlinam, primernim za zeleno gnojenje, so: da naglo rastejo, da zemljo dobro senčijo in da zanesljivo uspevajo. Z zasenčenjem zatiramo ostali plevel, zadržuje se vlaga, zemlja sama pa se zaščiti pred izpiranjem. Priporočamo naslednje rastline: i. Njivski grah. To je sorodnik vrtnega graha. Primerni sta dve zvrsti in sicer: drobni ali spomladanski njivski grah, ki se seje v marcu, je odporen proti mrazu in suši in prija mu vsaka zemlja, ter živinski njivski grah, ki se seje v oktobru, je še bolj odporen kot prejšnji ter daje tudi večje pridelke zrnja. Oba podkopljemo v cvetenju. 2. Bob, Za zeleno gnojenje je dober ie konjski ali drobni njivski bob, saj zraste više kot vrtni debeli bob. Seje se v marcu in aprilu. Za 1 ha potrebujemo 160—240 kg semena. 3. Grašica. Razlikujemo rimsko grašico, katero sejemo takrat kot ostala ozimna žita, in jaro grašico, katero sejemo zgodaj spomladi. Zimsko grašico sejemo kot čisto kulturo ali pa v mešanici z oljno repico. Pri čisti setvi potrebujemo okrog 200 kg semena na ha. Sejemo jo ob koncu avgusta ali v začetku septembra. 4. Volčji bob ali lupina je za zeleno gnojenje izredno važna rastlina, ker da veliko zelene mase. Uporaben je predvsem beli. volčji bob. Zahteva veliko toplote ter je za mraz zelo občutljiv. Mokre zemlje ne mara, kakor tudi ne kamenite. V vinogradih ga sejemo konec aprila, ko se ni več bati mraza. Za 1 ha potrebujemo 180 do 200 kg semena. Sejemo ročno. Konec julija ali v začetku avgusta ga podkopljemo. 5. Domača ali črna detelja je primerna za zeleno gnojenje vinogradov, ki imajo globoko in težko ilovnato zemljo. Sejemo jo ob zadnji poletni kopi v avgustu, da se do zime dobro obraste. Prihodnje leto jo sredi maja podkopljemo. Sejati jo moramo gosto in sicer potrebujemo 20 do 25 kg semena za i ha vinograda. 6. Rdeča detelja ali inkar-natka se za zeleno gnojenje v vinogradih seje avgusta ali najpozneje v začetku septembra. Najbolj ji ugaja rahla ilovnata zemlja, pa tudi peščena ilovica. Težke vlažne zemlje zanjo niso primerne. Podkopljemo jo v začetku meseca maja. Za 1 ha površine potrebu jemo 20 kg semena. 7. Švedska detelja je zelo primerna za vlažne in ilovnate zemlje, kjer druge detelje sploh ne uspevajo. Ostalo velja zanjo isto kot za domačo deteljo. 8. Seradela je primerna za peščena tla. Raste tudi v najbolj peščeni zemlji, kjer vsaka druga detelja odpove. Tudi zanjo velja vse ostalo kot za domačo deteljo. 9. Oljna repica sicer ne spada k stročnicam ali metuljni-cam, je pa zelo pomembna za zeleno gnojenje vinogradov, ker da veliko zelene mase in raste v času ko vinska trta počiva. Sejemo jo v drugi polovici avgusta, podkopljemo pa, ko je v polnem cvetju, nekako v drugi polovici aprila. Z 1 ha potrebujemo8—12 kg semena. Zahteva dušična gnojila. 10. Facelija prav tako ne spada med stročnice, pride pa v poštev za zeleno gnojenje v vinogradih za repico. Sejo se aprila, podkoplje pa v avgustu. Tako lahko z repico in facelijo letno dvakrat zeleno gnojimo v vinogradu. Z dodatkom umetnih gnojil lahko tako vinograd najbolj temeljito pognojimo. Facelije sejemo 12 do 15 kg na 1 ha. Repica in facelija sta tudi iziborua čebelja paša. Za vse rastline, katere uporabljamo za zeleno gnojenje, je treba zemljo dobro pripraviti, to je preorati ali prekopati in pobranati. Zemlja ne sme biti zapleveljena. Stročnicam ali metuljnicam ni potrebno gnojiti z dušikom (grah, bob, grašica, lupina, detelje), ker ga same nabirajo s pomočjo bakterij, ki žive v sožitju z deteljami, pač pa moramo dodati fosforja in kalija, če hočemo, da nam zares dobro uspevajo. Ostalim rastlinam pa moramo dodati dušika. Odlok o vnnšonju In fznašanju dinarjev čez mejo V Uradnem listu FLRJ Štev, 29/54 je objavljen odlok Zveznega izvršnega sveta o vnašanju in iznašanju dinarjev čez mejo. Domači in tuji turisti smejo vnašati v Jugoslavijo in iznašati iz Jugoslavije dinarske bankovce do zneska 1.500 din v bankovcih po 100 dinarjev ali manjših od 100 dinarjev. Večji zneski od predpisanega se morajo pri prihodu v državo ali pri odhodi; iz države deponirati pri carinarnici, ki izda o tem potrdilo. Podrobneje je predpisan postopek za carinarnice glede vračanja deponiranih oziroma oddaje zaplenjenih bankovcev. Pred pol!e!nimi občnimi zbori kmetijskih zadrug Zadruge na Kočevskem se z vso skrbjo pripravljajo na polletne občne zbore, ki bodo v avgustu in septembru. O mnogih stvareh, ki so se nabrale v teku pol leta, bodo razpravljali in sklepali,na teh zborih. Predvsem bo važen sprejem no^ihaadružnmpravil, pi'iiago-jenih duhu novih uredb o zadružništvu, nadalje ureditev odnosov med zadrugami in' zadružnimi obrati, zadružnimi posestvi itd. Na občnih zborih bodo sprejeli zadružniki vrste sklepov glede nadaljnjega razvoja živinoreje, ki je ena izmed najvažnejših panog* kočevskega kmeta. Po pripravah moremo sklepati, da boao b-čnl zbori res dobro pripravljeni. Na ražnju pečeni Jancl so mana belokranjska posebnost. Ob 22. julija si Jih Je v Zlcbu ln drugod po Bell krajini marsikdo privoščil. Kajetan Hrošč: 4 Tobak, tihotapci in financarji Nadzornik se je razjezil, da mu Gorišek zmerja vojake in ukazal, naj pokaže, kje fma vojak klobase. Čeprav je Gorišek povedal, da jih je medtem skril v veži, ni njegovo pričevanje nič veljalo. Ze je nadzornik ukazal spremljajočemu korporalu, naj pretepe kmeta zaradi prizadejane ža-■Hve vojaka. Tedaj pa so vsi Goriškovi domači vzdignili tak hrup in jok, da se je slišalo d_o sosedov. Ti so se zbudili in videli, kaj se dogaja. Eden je tekel brž v cerkev in zvonil plat zvona. Na ta znak se je zbrala vsa vas, oborožena ■ palicami in kar je kdo imel pri roki. Nadzornik in vojaki so morali pobrati pot pod oge, če so hoteli ohraniti cele glave In kaj je bilo z Goriškom? Na k resi ji v Novem mestu so ga zaradi tega dogodka obsodili, ne da bi mu dali priložnost zagovora, da je moral tri dni zapovrstjo pod stražo privezan stati sredi vasi s tablico okoli vratu: Kazen za upor proti vojakom in tobačni upravi. Zadnji dan kazni pa so mu naložili še 25 palic po zadnji plati. Seveda je s takim početjem vedno bolj rasla mržnja provi tobačnim biričem. Vedno pa je niso odnesli tako poceni. Na splošno jim tla niso bila postlana z rožicami. Toda za tihotapci jih ni mala toliko uradniška vnema, marveč mnogo bolj procenti, ki so jih dobili od zaplenjenega blaga in nagrade za ujete tihotapce. Leta 1753 so pri takem pohodu ubili pri Stični dva tobačna biiiča. Isto je skoraj zadelo tobačnega nadzornika Žagarja, v Črni vasi pri Kostanjevici. Vzrok njegove smrti bi skOr6 bili pičli dve deUi tihotapskega tobaka, ki ga je zaplenil pri nekem kmetu. Ko je hotel aretirati tihotapca, ki je tobak ravnokar prinesel, so se spra- vili nanj tlhotopčevi tovariši Uskoki, ki so bili v bližini, in Žagar jim je na pol živ srečno utekel. Čeprav poznamo prav rz 18. atol. mnogo primerov, kako so graščinske gosposke pritiskale kmete, da so se morali proti nj!m tudi upreti, so bile takrat, kadar je veljalo nasprotovati tobačnim biričem, v najboljšem sožitju s kmeti. L. 1766 so kmetje pri Gumbregu pri Brusnicah napadli s kamenjem tobačnega nadzornika, ki je prišel z desetimi vojaki vzdolž Krke v pogonu za tihotapci. Vojaki so na napad odgovorili s streljanjem, vend:;r so kljub temu morali zaradi neprimernega terena pobrati Slin in kopita ln Ne umika11 proti Brusnicam. Med potjo Jih je srečal otoški oskrbnik, k' je sMšal streljanje in sedaj tudi sopihajoče vojake ln nadzornika, ter jim posmehljivo zaklical: »Gospodje, vi se ne veste ne, kakšni »o kmetje, kadar se razjeze. So hudi kakor hrvaški prašiči.« In kakor da bi bil domenjen s kmeti, v uradnih spisih trdijo, da je v resnici bil, so patruljo spet znova napadli, da se je morala umakniti na neko vzpetino In se od tam braniti pred kmečkimi napad!. Sele po daljšem obleganju se ji je posrečilo prebiti obroč In uteći proti Novemu mestu. Postajalo je vedno bolj očlto, da ne preganjajo patrulje tihotapcev, marveč ravno nasprotno. Zato ve je ljubljanski general bal za svoje vojake, ki jih Je posojal tobačni upravi. Ukazal je, da marajo patrulje odslej *tetl najmanj 30 vojakov, ki pa i!m jo tobačna uprava morala plačati dnevnice. Zato seveda ta ukaz nI bil btrlčem po volji; zagotovil Jim je sicer Y£Ćjo varnost, toda v primeru uspelega lova pa jim je občutno zmanjšal nagrade. Vedno bolj je kazalo, da zgubljajo tobačni birlčl v deželi vs»o oporo. Njihovo delo so opravičevali zakoni, ki jih je Udaio dunajska vlada, toda: bog visoko, car daleko! Celo dežele.a vlada je gledala na bi rako početje s skrajnim nezaupanjem ln jih ošvrknlla, kadar se JI Je nudila priložnost. Ko je nekoč v Črnomlju napadla pivska družba, v kateri je bil tudi tamkajšnji mestni sodnik, črno-meljskega tobačnega nadzornika, ter mu nekoliko prerahljala kosti, je ljubljanska tobačna uprava ovadila sodnika ln njegove tovariše ln zahtevala stroge ukrepe proti njemu. Toda deželna vlada je zavrnila pritožbo, češ saj ga niso potolkli do smrti ln da ni vredno delati hrupa zaradi nekega tobačnega »gonjača«. Tako postopanje seveda nI moglo zavreti tihotapstva, marveč je. dajalo potuho vsem podpornikom tihotapcev. Kakor smo že omenili, so vojaki in rudarji dobivali tobak po znižanih cenah, k! so pa bile le višje od tihotapskih. Zato so Imeli tihotapci svoje odjemalce med drugim tudi med rudarji. V primeri z današnjim razvitim rudarstvom, jih je bilo, ka-Kor tudi rudnikov, zelo malo. Ob koncu trta 1769 je znani baron Žiga Zois odprl na Dolenjskem dva rudnika, svinčenega pri Sv. Flnrljanu pri Mokronogu, drui»»?ga pa v St. Jf>n-ŽU, kjer »o kopali premog, s katerim so kurili svinčene plavže. Upravno »redlšče obeh rudnikov je bilo v Martlnji vasi, kjer je stanoval tudi rudniški ravnatelj. Rudarje za oba rudnika Je po večini pripeljal s Tirolskega in Gorenjskega, ob njih pa so se učili nekateri domačini. Vendar zaradi skromnih rudnih slojev rudarstvo ni moglo zacvetetl ln so rudnik nekaj let nato opustili. Pri delu se je zbralo nekaj desetin rudarjev, ki so bili dobri odjemalci tihotapskega tobaka, lii-riči niso pri njih mogli nič opraviti. Kadar so jih ti pustili v miru, se zanje sploh niso menili, sicer pa je bil joj. Ko so se neke nedelje z.birall v St. Janžu k popoldanskem cerkvenemu opravilu, so prišli med gručo rudarjev ln kmetov hrvaški tobakarjl ln začeli ponujati svoje blago. Zanj je bilo tako zanimanje, da je duhovnik o m t u 1 sam v cerkvi, zunaj pa je ni pravcati semenj. V tem so prišli mimo trlje blrlčl, ki so sledil! tihotapce. Temni pogledi rudarjev In kmetov niso zanje obetali nič dobresa, zato so jo takoj natlhonia odkurill, n« da bi se vmešavali v nedovoljeno trgovimo. Ko so pa kmalu nato začeli zasledovati posamezne kupce tobaka, Je med rudarji zavrelo in so jim na pomoti prišli še kmetje. Po vaseh okoli Mokronoga se je razlegal ttarl puntarski klic: »Le vkup, le vkup! Pobili bomo vse blrlče in vojake!« Malo Je manjkalo, da nI prišlo d0 javnega upora. Preprečila ga Je novomeška kresija, ki Je s pomočjo tebsč-nih oglednikov, ki ao se /rinili med upornike, zvedela za njihove kolovodje ln ^ih p<4ovila. Mnogo resnejša nevarnost na-kor od tihotapcev pa je tobačnim biričem pretila od vojakov samih. Ti niso bili jezni nanja samo zaradi tega, ker niso zaradi njihove pazljivosti ni^gU nabavljati boljši ln cenejši tobak, marveč še bolj zato, k*r *o morali neprestano z njimi v dolge ln naporne patrulje, ki jim niso bile niti malo po srcu ln so za to delo prejemali vtfi kot skromne dnevnice. Negodovanje vojakov Je zavzelo že tako resne oblike, da bi b.lo i konec tobačnega monopola, vsaj na Dolenjskem, če ne bi odločno posegla vrne« riij* vojaška oblast. Ster. 5i »DOLENJSKI LIST« Stran S V Dol. Toplicah se pripravljajo na nadomestne volitve Ker je pred kratkim umrl večletni predsednik občinskega ljudskega odbora Dol. Toplice tov. Franc Sobar, je treba izvoliti novega. Posle občinskega predsednika opravlja sedaj podpredsednik. V nedeljo 15. avgusta bodo nado-rr estne volitve za volilno enoto, ki ji je predsedoval pokojni Sobar. Na zadnjem zboru vo-likev so izbrali tri kandidate: Ignaca Peršino, Antona Turka in Antona Strnišo. Volile! bodo v nedeljo izbrali tistega kandidata, v katerega največ zaupajo. Dolenjske Toplice so dostojno proslavile Dan vstaje. Na griču nad Toplicami je zagorel kres, v zadružnem domu pa je bila lepa akademija, kjer so sodelovali otroci padlih borcev iz kranjskega okraja, ki so na letovanju pri nas. Zvečer 20. julija smo sprejeli partizansko patruljo, jo pogo stili, drugi dan pa je nadalje vala svojo pot v Črnomelj. Otroci padlih borcev kranjskega okraja, ki so letovanju v Dol. Toplicah, so prav zadovoljni in hvaležni Zvezi borcev, ki jim je oskrbela lepe počitnice. Otroci se kopljejo v termalni vodi in hodijo na izlete v okolico. Obiskali so Bazo 20, partizanske bolnišnice v Rogu. bili so v Smarjeti, v Šentjerneju in Pleter jih, kjer so jih menihi lepo pogostili. D.G. Novice s Sinjega vrha 9. julija je toča, debela kakor lešniki, v vaseh Damelj, Kot in Daljne njive naredila veliko škode v vinogradih. Ploha je s strmin odnesla mnogo zemlje. * Ljudje se sprašujejo, kje je potujoči kino, ki je včasih redno prihajal na Sinji vrh, zdaj pa ni o njem nič več slišati. Posebno mladina si želi lepih filmov. P. 2. V Gradacu so proslavili občinski praznik Iz Adlešičev pišejo Kopalna sezona je na višku. Kolpa je čista in ima 24° C. Posebno živahno je pri brodu in pri mrzlem studencu, ki nadomešča vse pijače. Prenočišča so po 50 din, dnevna oskrba pa je od 150 do 200 din. Obe gostišči sta prikupno urejeni. Na trgu so že zgodnja jabolka, hruške in rumene slive. Te ugodnosti bodo privabile še marsikaterega gosta. Ca s bi že bil, da bi začela obratovati tudi obljubljena pekarna, če že za n. esnico ni pogojev. Delo pri gradnji zadružnega doma je zastalo menda zato. ker je zmanjkalo razstreliva. Želimo, da bi z delom čimpreje nadaljevali, da bo stavba letos vsaj pod streho. Dan vstaje je za nami. Cas je, da se poderejo suhi slavoloki, odstranijo obledeli napisi in raztrgane zastave na mlajih, ki niso več v okras. -ml Vel. Ga' er 25. julija je bil v Vel. Gabru sestanek vaških vodij za zatiranje koloradskega hrošča. Ugotovili so, da ga na področju Male Dole skoraj ni. čeprav so ga tam najprej našli. Kmetje so namreč krompirišča dvakrat ali trikrat škropili. Daije so sklenili, da bo občina določila skupino ljudi, ki bo poškropila tudi krompirišča bolj trmastih lastnikov, seveda na njihove stroške. Z novomeškega živilskega trga Novomeški trg je dobro založen z zelenjavo, sadjem, sirom, smetano, jajci, pa tudi Čevljev, jopic, lončenih posod In drugih domačih izdelkov je precej. Trg je dobro obiskan. Ženske se živahno pogajajo za cene. Prodajalke hvalijo blago in prepričujejo, »koliko pod ceno gre«, tistim pa, ki kupujejo, je seveda vse predrago. Nekatere, zlasti pa odrnščeni otroci, Imajo tole dobičkanosno navado: drobno sadje (češnje, ringlo, slive, marelice) poskušajo v vsaki košari, kupijo pa nikjer. Saj niti nI potrebno; ko pridejo do konca vrste, je želodec že po-tolažen. Cene so takele: grah 15 din kg, kumare 20, fižol 30, paprika 00 Itd. Čebulo In česen prodajajo največ v reštah, čebula po 50 din ln česen po 80 d in rešta. 26. julija so v Gradacu že drugič proslavili občinski praznik. Ta dan so izbrali za svoj praznik kot spomin na dogodke 26. julija 1942, ko so Italijani v Gradacu dokazali svojo 2000 letno »kulturo« s požiganjem, ropom, izgonom družin v zapore in koncentracijska taborišča. Letos je proslava občinskega praznika lepo uspela. Prebivalci Gradaca in sosednjih vasi so okrasili hiše. postavili mlaje in slavoloke. Glavna proslava je bila v Gradacu. Občinski ljudski odbor je imel v Prosvetnem domu slavnostno sejo. Sledil je referat o pomenu občinskega praznika. Lep je bil kulturni program: recitacije, petje, plesi. Po kulturnem programu so množične organizacije položile vence pred spomenik padlih in z enominutnim molkom počastile njihov spomin. Popoldne so predvajali fizkultur-ni program,,nakar je bila zabava v grajskem parku. Uničujmo voluharje! Prepričan sem, da nI kme tovalca, Id ne pozna tega škod Ijivca. Voluhar nam naredi v sadovnjaku, vinogradu in na vrtu večjo škodo kot zajec. Ce smo kaj pazljivi, nam zajec ne bo oglodal sadnih dreves, voluharju pa težko preprečimo njegovo podzemeljsko delo. Zato moramo tega škodljivca vztrajno uničevati, ker resno ogroža polja, sadovnjake in vinograde. Koristen je članek »Več pasti za voluharje,« ki ga je objavil tov. Štefan Kovač v reviji »Sadjarstvo ln vrtnarstvo« in drugi nasveti strokovnjakov. Priporočam krr.etom, da se zanimajo za vse načine uničevanja voluharjev, poudariti pa je treba, da je najuspešnejši lov s pastmi. Jaz sem jih na ta način polovil 80. Dobro bi bilo, da bi kmetijske zadruge poučile ljudi o tem lovu in jim za uničene škodljivce izplačale kako nagrado. P. Z. Vsaj še pet takih obratov bi potrebovala Bela krajina (Obisk v obratu Telekomunikacije na Vrteči) Črnomelj Za proslavo desete obletnice prvega zasedanja SNOS so zaigrali Viničani in Crnomaljci tudi dve igri: Za stanovanje gre in Rdeče rože. Igralci pa žal niso znali ponekod niti vsega besedila, kaj šele, da bi bila dejanja izpiljena. Ljudje so v dvoram dremali, ali jo pa kar zapuščali. Vsekakor so bili Viničani boljši, čeprav so se učili po napornem kmečkem delu. Vendar menimo, da ob tako velikem prazniku nc- sodijo na oder slabo pripravljena dela. -t V Podgradu so pozdravili otroke padlih borcev Podgorjanske vasi so bile od začetka ljudske vstaje zatočišče partizanskih grup in brigad, sedaj je minilo deset let, ko je tod korakala XIV. Proletarska udarna divizija »Borisa Kidriča.« In 24. julija je Podgrad sprejel partizansko patruljo brigad te divizije, ki jo sestavljajo sinovi in hčere nekdanjih borcev. Sprejem je bil skromen, a prisrčen. Največ zaslug za to ima ljudski posla- V Drašičih potrebujemo gasilski dom Naše »Prostovoljno gasilsko društvo,« ki vključuje vasi Drašiči, Vidošiči, Železniki, Krmačen je praznovalo 1. avgusta 30-letnico. Na pobudo metliških gasilcev so 1924 v Drašičih ustanovili »Požarno brambo,« ki jo predsednik Ivan Guštin dobro vodil. Se isto leto so kupili ročno briz-galno, po dveh letih so postavili dom, 1938 pa so si omislili motorno brizgalno. Leta 1942 je šlo veliko gasilcev k partizanom. Okupator se je znesel nad domom in ga zažgal. In- Prečna pri Novem mestu 40 letnico društvenega obstoja bodo obhajali prečenski gasilci 8. avgusta. Ta jubilej bodo proslavili na čisto poseben način. Poleg slovesne zaprisege in javne prevedbe gasilcev, ki so opravili gasilske izpite, bodo izročili novoustanovljenemu gasilskemu društvu na Kalu svojo ročno brizgalno. Društvo na Kalu je Čeprav mlado že zelo agilno, saj si je postavilo že svoj dom. Vsa proslava z gasilskimi vajami in kulturnim sporedom bo ta dan na Kalu, kamor vabimo vse okoliške gasilske čete in ostalo prebivalstvo. ventar pa uničil. Po osvoboditvi smo krepko prijeli za delo, čeprav nas je bilo malo, ker se marsikdo ni vrnil iz vojne. Leta 1948 smo prejeli od Ministrstva za notranje zadeve LRS pohvalno diplomo in 100 m cevi kot najboljše društvo v okraju. Sedaj ob 30-letnici pa imamo načrt, da bi zgradili dom, ki bi bil hkrati tudi kulturno prosvetni dom, saj nimamo primernega prostora za igre, predavanja, zbirališča in podobne prireditve. Upamo, da nam bo ljudska oblast to omogočila. Dne 7. avgusta zvečer ln 8. avgusta do 24. ure BO NA TRSKI GORI VESELIČNA PRIREDITEV ZA ELEKTRIFIKACIJO terena Trška gora. Vabljeni vsi Novomešča- nl, kakor tudi ostali! Vabi vas odbor za elek- I trifikacijo Trške gore. — ♦ Ne zamudite lepega spre- | hoda na Trško goro! ♦ nec Lojze Muren. Naslednji dan je patrulja obiskala Novo goro, kjer je padla Majda Sil-čeva, in z enominutnirr molkom počastila njen spomin. Tovariš Jože Jenič je povedal nekaj besed o življenju nepozabne sekretarke SKOJ. Z dvignjenimi pestmi, s pozdravom »Smrt fašizmu« in z odgovorom »Svobodo narodu,« se je od nas poslovilo 53 članov patrulje in nadaljevalo svojo pot po zgodovinski poti XIV. Proletarske udarne divizije. Mladinski dom v Kotu bo kmalu urejen Na predlog sveta za prosve-to in kulturo je OLO Novo mesto sklenil, da v Kotu pri Mirni uredi mladinski dom za ogroženo mladino. Dom bo v bivšem gradu, katerega bodo za ta namen temeljito preuredili. Preureditvena dela je prevzelo občinsko podjetje Remont iz Mirne, vodovodne naprave pa bo uredilo novomeško Vodovodno podjetje. Delajo pospešeno, ker skupina otrok že čaka, da dobi v domu dostojen in primeren drugi dom, kakršnega skuša naša socialistična družba nuditi ogroženi mladini. Kraj za tak dom je posrečeno izbran, pa tudi notranja ureditev doma bo takšna, da se bodo otroci v njem počutili kar najbolje. Mladinski dom v Kotu bo imel pristora za 40 do 45 otrok; prvi gojenci bodo prišli vanj že ta mesec. Za upravnico doma je nastavljena tovarišica Jankovičeva, ki si je dosedaf na podobnem položaju pridobila velike izkušnje in je tudi sicer dobra mladinska vzgojiteljica. Za industrijski obrat Teleko- 1 vajajo predvsem drobne pred munikacij na Vrtači pri Semi- ' ču bržkone niti vsi Belo-kranjci ne vedo. Nastal je iz skromnih začetkov, ko So mu, bolj iz milosti kot iz prepričanja po potrebi, leta 1951 dodelili prostore v upravni stavbi bivšega državnega podjetja na Vrtači. S štirimi ljudmi je začel obrat aprila 1951 proizvodnjo, danes jih zaposluje 52, v kratkem jih bo pa še več. To, na videz majhno podjetje, je eno najbolj donosnih v Beli krajini. In kar je potrebno še posebej podčrtati, obrat zaposluje izključno nekvalificirano žensko delovno silo. Kmečka dekleta iz bližnje in daljne okolice, katerih matere Še sanjale niso o kaki industriji in So od strojev poznale kvečjemu šivalni stroj, danes s pomočjo strojev in t ročnim delom proizvajajo drobne dele radijskih aparatov visoke vrednosti. Brez vsakršne poprejšnje prakse, v manj kot treh tednih, dekleta navajena samo motike in srpa, obvladajo proizvodnjo določenih predmetov, ki morajo biti izdelani silno natančno. Strokovni kader in obenem moške člane tega kolektiva predstavljajo samo upravnik, tehnik in vrtnar, vse drugo so priučene delavke. Proizvodnja v obratu je v glavnem strojna, dokaj pa je tudi ročnega dela- Ker proiz- mete, je to delo kot nalašč za gibčne ženske prste. Kar veselje je gledati ženske, kako na stroju navijajo posamezne delčke električnih kondenzatorjev z natančnostjo, kakršna je potrebna za tako delo. Spretnost ženskih rok se uveljavi tudi pri zlaganju posameznih delčkov, pri spajanju delov z zakovičanjem in činjenjem, pri zalivanju s parafinom, barvanju končnih izdelkov z razpršilcem ter drugih delih, vse po tekočem traku. Pri tem je treba vedeti, da je končni proizvod, ki je sestavljen iz številnih delcev, velik komaj kot kurje jajce. Vrednost proizvodnje se bo povečala za približno dvajsetkrat Očito je, da pomeni obrat Telekomunikacije na Vrtači odločen korak v industrializacijo Bele krajine. S tem, da poleg visoke rentabilnosti proizvodnje zaposluje samo žensko delovno silo, pa pomeni poleg gospodarske, še veliko socialno pridobitev za vso okolico, saj daje zaposlitev prav tistemu delu prebivalstva, ki se povprečno najteže zaposli, to je kmečkemu dekletu, ki doma nima dovolj zaposlitve, za zaposlitev v drugih panogah pa ji manjka potrebna osnovna izobrazba. Iz sredstev pomoči ostalim okrajem dobi obrat Teleko- viOTdnemu gospodarstvu v Novem mestu je prizadejal milijon dinarjev škode 24. Julija je Okirožno sodišče v Novem mestu obsodilo Avgusta Sabjana na 10 mesecev zapora in plačilo odškodnine 18.450 dinarjev Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Avgust Sabjan je bil državni logar pri Gozdni upravi Novo mesto za revir Hmeljnik, kjer je strankam odkazoval za drva tudi tehnični les in jim dal najmanj 175 prostorninsklh metrov tehničnega lesa in 788 pr. m drv več kot bi ga bile po nakazilih upravičene dobiti. S tem je prizadejal Gozdnemu gospodarstvu najmanj 1 milijon dinarjev škode, pavšalno preračunano za parcele vsega revirja pa S milijone. Od tega obtoženi Sabjan ni imel kakšnih lastnih koristi. Prestopek je zagrešil zato, ker njegov mehki značaj ni mogel kljubovati la-kotnim ljudem, ki so ga nadlegovali za večje količine lesa, ln to tudi takega, da ga bodo lahko uporabili za popravlja hlevov, svinjakov in podobno. Ko je obtoženec prišel v gospodarsko stisko, se je skušal rešiti s tem, da je denar, ki so mu ga stranke plačevale za les, pri-držal zase in tako poneveril 25.000 dinarjev. Sodišče je upoštevalo vse okoliščine, ki 60 povzročile Sabjanov padec, in mu odmerilo razmeroma majhno kazen. Obtoženec je strokovno slabo Izobražen; dovršil je osnovno šolo in tri in pol-cnesečno gozdarsko šolo v Ljubljani z zadostnim uspehom. Žena mu je umrla za tuberkulozo; ima dva mladoletna otroka, od kateTih je eden tuberkulozen ln mora zanju skrbeti. Zato ga je sodišče oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. munikacije na Vrtači letos 41 milijonov. 20 milijonov din je določenih za gradnjo novega tovarniškega poslopja, 21 mi. lijonov pa za nakup potrebnih strojev in aparatov- Slednji so jim še najbolj potrebni za kontroliranje kvalitete izdelkov. S temi investicijami bo omogočena proizvodnja še drugih zelo iskanih predmetov, ki jih danes še uvažamo, pravtako elektrotehnične stroke- Seveda bodo s tem tudi ustvarjeni pogoji za zaposlitev nove delovne sile. vrednost proizvodnje se bo leta 1955 povečala za desetkrat, že v letu 1956 pa celo za več kot dvajsetkrat in bo po računih leta 1956 znašala več, kot je za letos preračunana vrednost celotnega družbenega proizvoda v Beli krajini! Veliko povpraševanje po zaposlitvi v tem obratu dokazuje, kako potrebni so taki manjši obrati, ki niso odvisni od prometnih vezi, ne samo v semiški občini, pač pa po vsej Beli krajini. Tak ali podoben obrat, ki bi zaposloval nekvalificirano delovno silo, bi moral stati še v Metliki, v Adlešičih, na Vinici, v Poljanski dolini in Dragatušu. S tem bi bil rešen v veliki meri gospodarski problem črnomaljskega okraja in problem nezaposlenosti. Socialna struktura prebivalstva bi se takoj znatno spremenila v korist industrijskega delavstva. Brez industrije se tudi Bela krajina ne bo dvignila, zaradi prometnih in drugih razlogov pa so obrati drobne industrije za te kraje najbolj primerni- Razumljivo je, da je dobro poslovanje podjetja v veliki meri odvisno od dobrega strokovnega vodstva. Tega obrat na Vrtači prav gotovo ima. Vodstvo skrbi, da zaposlena dekleta seznanja z radioieh-niko, da potem znajo ceniti predmete, ki jih izdelujejo. Obrat ima tudi velik nasad breskev in marelic ter precejšen kos vinograda. Obrat Telekomunikacije na Vrtači v vseh ozirih dobro pokaže, kako se da dvigniti narodni dohodek tudi v gospodarsko zaostali Beli krajini. Pionirji iz Kočevja in Ribnice so letovali v * s« str iis Svet za zdravstvo in socialno politiko UR Slovenije je že pred nekaj leti sklenil z Avstrijo pogodbo, da bodo avstrijske počitniške kolonije prihajale vsako leto k nam na morje, naši otroci pa v Avstrijo. Pionirji iz Kočevja ln Ribnice so letos s primorskimi in ljubljanskimi pionirji preživeli prijetne tritedenske počitnice na Pfelfferhofu pri Grazu. Dobro so ge razumeli s pionirji z Dolenjske ln Primorske, ki so se jim pridružili. SPORT IN mtSNAVZGOD Dr. Golež - okrajni brzoturnirski prvak V pet«k je bil odigran sedmi letošnji brzoturnir za prvenstvo okraja Novo mesto. Tekmovanja se je udeležilo 13 šahistov, med njimi Vodopivec iz Mirne peči, iz Trebnjega pa nI bilo nobenega udeleženca. Do sedaj dr. Golež ni dosegel kakšnih večjih uspehov. Tudi tokrat sta bila kandidata za naslov prvaka Sitar ln SkerlJ. Toda dr. sto si delita »novinca« Sproc ln Golež je zaigral kot v starih časih ln z dvema točkama naskoka dosegel prvo mesto. V dvanajstih partllah je enajstkrat zmagal. Premagal Je tudi Skerlja, s Sitarjem pa je delil točko. Drugo mesto je osvolil Sitar, ki mu tokrat nI šlo najbolje. Izgubil je z Avscem, remlztral pa kar v treh partijah (z dr. Goležem, Vodopivcem ln Brk I čem).' Tudi fikerlj je Igral slabše kot na prejšnjih turnirjih, kar dokazujejo štiri ničle na tur-nirskl tabeli, četrto do peto me-Medic, ki sta večkrat presenetila Prvi poizkusi z domačimi napravami za umetni dež »Agrotehnika« v Ljubljani je na vzornih posestvih podjetja »Jugoseme« v Topoli izvršila prve poskuse umetnega dežja z napravaimi.kl jih je Izdelala slovenska industrija. Zvez« vodnih skupnosti iz Novega Sada pa je v sodelovanju z »Agrotehniko« s temi napravami izvršila prve poskuse na najbolj žitorodnih področjih Vojvodine, med drugim v Somboru, PanČevu, Baču, Zre-njaninu itd. Za te poskuse je bilo povsod veliko zanimanja, saj je znano, da je mogoče z uporabo umetne,".:* ,j, >.;,;, povečati hektarski donos tudi za 100 do 200 odstotkov. Važno je, da bodo za namakanje lahko uporabljal, odpaldne vode, ttko-ča jjnojiia in v vodl raztopljena gnojila. Strokovnjaki, ki so prisostvovali tem poskus-m, io ugotovili na domačih napimVM večje prednosti kakor pri enakih izdelkih v tujini. Črpalke delajo pod pritiskom 20 atmosfer, razpršilci tipa »Savica« sežejo 40 m, tipa »Peričnik« pa 60 m naoUoll. Na pomanjkljivosti, ki jih bodo strokovnjaki ugotovili, bodo opozorili industrijsko podjetje, da jih bo odpravilo in1 začelo izdelovati naprave za široko uporabo. Nesreča na Bledu Vesela družba (okoli 30 oseb) se je 22. julija ob 5. uri zjutraj izpred Park Hotela na Bledu podala na čolne. Namesto, da bi se razvrstili v več čolnov, so stopili vsi v čoln, ki Je Imel nosilnost največ za 18 oseb. Nekaj metrov od obale se je l k -i-i čniri potapljati. Mnogi niso znali plavali., v strahu so se začeli oprijemati drug drugega, in tako je po do*** danjih ugotovitvah utonilo fi oseb. z odlično igro. Njima sledita Avsec in Jenko z eno točko manj. Osmo do deseto mesto si delijo Kržan, Brkič in Vodopivec, slede Jim pa Kačunič, Popovlč in Ko-Sak. , —m • šahovske vesti Celjski okrožni šahovski odbor bo v okviru proslav Štajerska v borbi priredil moštveni brzoturnir. Tekmovanje bo verjetno v Celju 29 avgusta. V zadnjih letih so se taka moštvena Šahovska tekmovanja zelo obnesla, zato Je tudi za ta brzoturnir veliko zanimanje. Sodelovale bodo petčlanske ekipe vseh šahovskih in tudi množičnih organizacij. Menijo, da bo to letoSnja največja šahovska prireditev v državi. Za najbolISe ekipe so pripravljene nagrade. Tudi dolenjska šahovska društva se bodo tekmovanja udeležila, SD Novo mesto z eno ali celo dvema ekipama. Na letoišnjem mladinskem prvenstvu Slovenije v šahu, ki se je v torek začelo v Rušah, sodelujeta tudi flva dolenjska predstavnika, in sicer prvak Dolenjske za leto 1054 drugokategornik Tone Skerll (Novo mesto) ln tretje-kategotnik rvam Kastelic (Črnomelj), obema Želimo veliko uspehov. —«n Plut in Kastelic zmagala v Karlovcu Preteklo nedeljo sta letošnja slovenska prvaka v metu kopja Kastelic (mladinski) in Plut nastopila na meddruštvenem tekmovanju v Karlovcu in zasedla prvo ln drugo mesto: Plut 58,8« m, Kastelic 50,12 m. K- Zanimiva tekma v Črnomlju Po nastopu atletov sta na stadionu v Črnomlju odtgrali rokometno tekmo ob 24. uri moštvi Pro-letarca lz Zagorja in Partizana iz Crnomlla. Začetek Je bil lep do rezultata 2:2. Nato pa »o gostjo prešli v ofenzivo in zaključili prvi polča« v. rezultatom 10:2. o vili smo napake domačinov: ■mil na gol, slabo podajanje, lovljenje žoge. Drugi del tekme je bil podoben prvemu, gostje so vodili Z 12:2, vendar Je uspelo domačinom rezultat zmanjšati na 14:9. *t šport v Gradacu Za občinski praznik v Gradacu so tudi športniki pripravili lep program. Nogometaši so se pomerili s Semtčanl ln Uh prema karji so nastopili, tokrat sami Gradčant. Uspešnejše je bilo prvo moštvo, ki je premagalo drugo z rezultatom 3:1. Zelo priljubljeno Je v zadnjem času kegljanje, ki se lepo razvija. Navdušilo je pionirje, mladince in starejše. Skoraj vsak dan jih vidiš na kegljišču. Tudi ob proslavi obč. praznika so nastopili. Med člani so bili najboljši: Vukelič Ivo, Stampohar Janez, Stampohar Julij, med mladinci pa: Stampohar Ivan, Dim Rudi in Puš Stane. Zanimiva je bila borba med mladinsko in člansko ekipo. Tudi letos so morali starejši kloniti pred mladimi. P. F. V treh minutah - trije goli 25. julija sta moštvi Metlike in garnizona iz Metlike odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Tekma je bila lepa in hitra, vendar se je končala ■ previsokim rezultatom 10:0 za moštvo JLA. Moštvi sta bili v igri izenačeni, toda Metlicam so imeli slabega vratarja, kar Je povzročilo tako visok rezultat. V drugem delu igre se je poškodoval golman, kar nI ugodno vplivalo. Metllčanom so pomagali še trije Crnomaljci, ki pa tudi niso zadovoljili. V 89. minuti so imeli igralci Metlike še priložnost, da bi zmanjšali rezultat, a tega niso izkoristili. -t Posestvo leži 500 m nad morjem, obkroženo od gozdov in sadovnjakov, proti zahodu pa kipe v obla ke sive Alpe. Poslopje je eno-nadstropno z lepo opremljenimi desetimi sobami in moderno ku-hinio. Jedilnica je na prostem, zavarovana pred sončno pripeko, pa tudi pred dežjem, ki ga letos tudi tu ne manjka. V dom prihajajo otroci vse leto, Šolski otroci so tu med počitnicami, ki trajajo v Avstriji od 15 julija do 15. septembra. Izven tega časa žive v domu predšolski ot rocit Ko smo prispeli v dom, nas je upravnik prisrčno pozdravil ln nam predstavil osebje doma, ki skrbi za nas. Njihova skrb ni majhna. Komaj se zdani, že kuhinji pripravljajo zajtrk, kajti ob sedmih zažvižga piščalka in pionirji stečejo na travnik k Jutranji telovadbi. Nato se umijejo zajtfkujejo in pospravijo sobe. Pri tem se vsi kar najbolj trudijo II) t.ekmujeio, katera soba bo najlen še pospravljena. Morda bodo »Kresnice*. »Vesna«, »Planinke«, »Ciklame« alt pa »Slovenke«? To zvedo pri zboru. Tedaj se vsi zbero ob drogu z našo in avstrijsko zastavo, ki sta družno za-vihrali takoj ob našem prihodu. Trije pionirji ju vsak dan P°* zdravijo s pionirskim pozdravom Po zajtrku se razdelimo v skupine- največ pionirjev se žoga, ne kateri se zadržujejo pri gugalnl cah, drugi se zopet zabavajo : namiznim tenisom ali pa gred« 1 gozd po borovnice. V sončnem vremenu nas zvabi ftportno kopa> KINO Kino KRKA Novo mesto Od 6. do 10. avgusta: ameriški barvni film Dvoboj ob »rebrnem potoku. Od 12. do 16. avgusta: ameriški barvni film Proti vsem zastavam. Kino Črnomelj Od 6. do 8. avgusta: Ljubimca lz Verone. Od 10. do 12. avgusta: Roseana Mc Coy. Kino Jadran Kočevje Od 6. do 8. avgusta; nemški film Stari grešnik. Od 11. do 12. avgusta: ameriški film Rdeči znak hrabrosti. Kino LoSki potok 7. in 8. avgusta: angleAkl barvni film Bagdadski tati«. 14. in 15. avgusta: ameriški film Pavla. MALI OGLASI PRODAM večjo otroško belo posteljo z žičnim vložkom. Cena in naslov pri upravi lista. (3UV) PRODAM vinski sod 1724 rabljen, čist, močan — liter 8.50 din. KUPIM 4 metre bukovih drv. — Sušnik, Ljubljana, Zaloška JU. Obvestila Cvelbar Martin, soboslikar ln plisk;ir |2 Novafi mesta, se je s svojo delavnico preselil s Prešernovega trga na Ločensko cesto 15. gali z rezultatom 8:3. Tudi odboj- Se priporoča naroČnlkoml Elektrlfikacijski odbor Javoro-vica pri Šentjerneju sporoča, da bo v nedeljo 8. avgusta zagorela na Javorovicl električna luč. Socialistična zrveza delovnih ljudi Javorovica vabi na slavnostno prireditev ob otvoritvi elektrifikacije. ¥ Fotograf Erjavec lz Stične se priporočam za fotografiranje Javnih prireditev. Svatbe, družine, pogrebe pridem fotografirati na dom po dogovoru. Doma v ateljeju izdelujem vsa fotografska dela, prefotografiram »tare slike, izdelujem povečave in barvam v naravnih barvah. Amaterjem izdelujem strokovno ln poceni. — Naročila sprejemam tudi po polti. Erjavec — Stična Slovenska izseljenska matica bo đne 7. avgusta, to je v soboto ob 18. uri imela v mali dvorani Doma sindikatov, Ljubljana, Miklošičeva 22, izredni občni zbor. — Vljudno vabljenll Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo v Novem cne*tu rojenih 13 deklic in 14 dečkov. Poročili so se: Tekstor Ladislav, ključavničar iz Ločne in Jan)oš Ana, delavka iz Novega mesta, sujepčevič nija, oficir jla m Gartner Majda, strokovna učiteljica, oba lz NoveRa mesta. Pe-čarlč venceslav, elektromonter Iz Prečne ln Palčar Ana, bolničarka 12 Novega mesta. umrli *q: Kmetic Rozallja, gospodinja, 77 let iz Novega mesta. Zupan Frančiška, gospodinja, 28 let iz Šentjerneja. Stor Anton, upokojen železničar, 80 let iz Novega mesta. Pust Ana, 30 let. gospodinja lz Mirne peči. Rukže Marija, delavka. 47 let iz Gabrja. Gibanje prebivalstva v Kočevju Od 24. do 31. julija »ta bili rojeni dve deklici in en deček. Poročili so se: Lavrih Rafael, avtomehanik ln Svetličlč Neža, poljedelka, oba lz Zeljn. Jurca Ladislav, delavec in Volf Marija, kuharska pomočnica, oba iz Kočevja, Umrla sta: dr, Sajovic Ivan, pravni referent, 70 let iz Kočevja. Slekovec Valentina, 28 let iz Brega. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Doli-nar Štefka iz Zaloga pri Prečni — deklico. Zagore Ana it Ledeče vasi pri Šentjerneju — dečka.. Kocjan Amalija iz Črnomlja — deklico. Golob Verona lz Prapreč pri Novem mestu — dečka. Han-čič Pepca lz Setnlča — dečka. Matejko Olga lz Kočevja ~- deklico. Petan Celestina iz Šentvida pri Stični — deklico. Matko Ljudmila iz Črnomlja — dečka. Novak Marija iz Vršnih sel — dečka. Srebrnjak Neža Iz Brusnic — deklico. Bec Anica lz Šentjanža — deklico. Hudoklin P«pca iz Šentjerneja — deklico. Srečnim mamicam čestltamot lišče v bližnjem Anđritzu. Tu Je sonca in vode dovolj. Prijetno utrujeni se pionirji opoldne vrnejo v dom in se po okusnem kosilu vležejo k popo'danskemu počitku. Sredi popoldneva Je zopet nekaj za želodce, potem pa sprehodi in igranje do večere. Toda vsi dnevi niso enaki. Prijetno presenečeni smo bili, ko nas je obiskal Jugoslovanski konzul lz Graza. Pionirji so ga prisrčno pozdravili, on pa se je razgovarjal z njimi, jim izročil pozdrave za domovino in Jih obdaroval z bonboni. Zanimivi so bili naši izleti v Graz, še lepši pa je bil dan, ko smo se z avtobusi odpeljali ne izlet. Bili smo gostje avstrijske počitniške kolonije. Prepevali srn. naše ln avstrijske pesmi i spoznavali med seboj. Z Avst-ijct smo odigrali več nogometnih tekem in namiznoteniških turpirjev. Za slovo smo se s skromno prireditvijo poslovili od p-edstavni-kov avstriiskega »Knderfreunda*, od vzgojiteljev, naših novih p-1-jatetjev — mladih Avstrijcev in od drugih tovarišev v koloniji. Na prireditvi so primorski pionirji lUpfl nrtkpzili svoio deželo, ra tudi Hočevarji In Ribnlčanl niso zaostal ali: odličniak Mati,'- lz Kočevja je nazdravil kočevVtefjiu Rogu, harmonikar Nace t>p te zaigral »Ribniško*, da smo vsi ftnhfr slovesu postali dobre volje. T. M. M i mi) goreti e TAKIH KOT SMO Ml, NI... V gostilni vri Strumb\m v Lo.*ki voM r|V< Oni. T^1^"1^ ~n-di pri » vipavču« petero glasnih mlađeničeu. Na oko bi so-diK d" *" «■ - " kega roka, bojeviti pa so, kar se da. Liter za litrom rorti« na mizo, vino pa leze v njihove glave in noge. Oči so jMl zmešane in jezik že precej neokreten, ampak... že, Še mi daj vinca lepa točajka ... — hopla, predaleč sem zdrsnil, saj tako je vendar pel Kette v svojem »Pijancu«, a ti fantje, ki jim s težkega je2tka druga za drugo polže ogabne okupatorske in južnažke kletve, tega najbrže ne vedo. Vedo pa povedati in to tudi s krepkim udarcem po mizi podkrepiti, da »takih, kot smo mi ni.. krščen duš .. / — To ste fantje dobro povedati in mi Želimo, da bi bilo takih čim manj v naši lepi Dolenjski/ P1ETA Na električnem transforma. torju poleg šole v Dol. Toplicah, torej čisto na »prikladnem mestu je prav čeden, dobro viden in še z modro barvo podkrepljen napis; 2ive[ Stalin/ — Topliški otroci te iz. tega napisa lahko uče nemlnlji-vosti tega sveta, kopališki posije se tiho muzajo, za Topli-čane pa je ta napis menda znak velike pietete, ki jo na pokopališču prtmanjkuje.. Stran 4 »DOLENJSKI LIST« štev. 51 Sit O Z Razen velikanskih borb in raznovrstnih vojnih operacij druge svetovne vojne na »odprtem odru« je bilo še polno borb in dogodivščin za »kulisami«. Te skrite borbe so bile na videz malenkostne, toda res samo na videz. Bile so zvijačne, bile so ogorčene, zgubljene nekje v splošnem svetovnem požaru, imele pa so na potek vojne velikanski pomen. Odigravale so se predvsem v tajinstvenem, mračnem ozračju špionaže. Tudi prigoda s »trinajstim možem); je vmes- Operacija »Morski lev« V prvih tednih septembra 1940 so stale ob Kanalu (kanal La Manche) velikanske sile Vvehrrnachta, gledale proti angleški obali in se pripravljale na invazijo Anglije. Hitler je osebno nadziral priprave za to invazijo, označeno z imenom »Operacija morski lev«. Angleški letalski izvidi in obveščevalci na kontinentu so Angleže uverili o možnosti nemške invazije. Dnevi so bili napeti in preteči. Polkovnik angleške protiobveščevalne službe, Oresto Pinto, je prečul noč v svojem uradu. O tem polkovniku je zapisal general Eisenhower, da je »največji živeči strokovnjak za vprašanja varnosti«; on je polovil nekaj najnevarnejših nemških špijonov. Pravkar je hotel stopiti iz urada, ko je pritekel mlad, razburjen oficir obveščevalne službe. »Sporočilo za vas, sir!« je dejal-Polkovnik je vzel sporočilo in takoj videl, da ga je poslal eden najzaupnejših agentov, ki so na evropskem kontinentu špionirali za Angleže. Naj pripoveduje polkovnik Pinto sam. »Vzel sem sporočilo in prebral: »Podmornica bo odplula iz Zeebrugga nocoj ob pol desetih. Vozi štiri špijone, ki jih bo izkrcala pred svitom v Angliji, južna obala, mapa 432925. špijoni so strokovno usposobljeni za specialno misijo v zvezi z nemško operacijo Morski lev«. Na preži Pred veliko mapo južne obale smo našli označeno mesto, majhen zaliv, obdan z visokimi stenami in pečinami-Nemci so zaklonišče dobro izbrali. Zaliv je bil proti morju široko cci^rt, pristop na kopno je pa bil samo eden. S tovariši smo pretehtali načrt in vse je kazalo, da bo uspel, zlasti ker je bilo noč temna. Svoje može bomo postavili v kratkih razmakih pod pečine, midva s kapetanom pa bova stražila ozko stezo, edini izhod iz morja. Vsi štirje špijoni bodo morali iti mimo naju. Potrebujeva dvanajst mož, sem naročil, vsi naj se oblečejo civilno. Morajo biti seveda oboroženi, nihče pa ne sme streljati brez mojega posebnega ukaza- Spijorie moramo prijeti žive! Dogovorili smo se še glede signalov, v mraku pa odšli na pot. Do zalivskih pečin smo prišli ravno o polnoči. Razporedili smo se; prepovedal sem sleherni razgovor, kajenje in streljanje v primeru samoobrambe. Ko bo špijon v ustrezni razdalji, samo tri kratke bliske z baterijo- Čas je tekel neznansko počasi. Sem strasten kadilec, pa nisem smel prižgati, ker bi nas lahko opazili z morja. Nekje v oddaljeni vasi je u-dariia ura- Sele ena! Nenadoma pa zagledam blisk — dva. trije kratki signali pod pečinami. Opazil sem temne sence, ki so takoj zginile, nato pa zaslišim mikastenje, topotanje škornjev po pesku in nazadnje vpitje. S kapetanom sva planila tja. Ta čas je vmes utihnilo. Najini možje so bili zbrani in so zmagoslavno držali svoje onesposobljene u-jetnike. Preveč lahko je šlo! sem si mislil. Preštel sem ujetnike — zlodja: samo trije! Četrti je zginil-.. Poročilu s francoske obale sem zaupal — špijoni morajo biti štirje. Torej je četrti ušel in se nekje skril. Vsa naša nočna akcija bi bila brez uspeha, če nam četrti špijon uide! Lahko nam prizadene nepopravljivo škodo, lahko nam uniči vse upe, da se invaziji upremo. Počakati moramo do zore, da ga primemo, kajti iz pasti ne more. Sedaj poglejmo, kaj smo ujelil Pogovor s špijoni Ogledali smo si ujeto trojko Vsi trije so bili oblečeni v angleške obleke, z oznako znane londonske firme. Imeli so angleški denar in celo prave osebne legitimacije- Nemci so jih res dobro opremili. Vsak je imel tudi majhen, toda izredno močan radijski oddajnik, špijoni so se hitro vdali. Odgovarjali so na vprašanja sicer mrko, toda nadrobno, Eden med njimi je bil Holandec. Rekel je, da bi rad na samem govoril z mano. Prav. In začel je, kako je srečen, da je naletel na nas. On se je prijavil Nemcem za špijona samo zato, da bo v Angliji ostale tri izročil nam, in podobno. Takih zgodbic sem bil vajen, zato tudi zdaj nisem verjel. Strahopetec, ki izdaja samo zato, da bi rešil svojo kožo... »Prav, pravite, da ste z nami! Koliko se vas je nocoj izkrcalo?« »Štirje: jaz Vvald-berg, Maver in Van der Kie-boon, Holandec, kakor jaz«- Dobro; morajo biti štirje, kot sem dobil sporočilo. Toda kje je četrti? Morda nam ga bo odkril dan... Čakali smo; minilo je že šest ur, nazadnje se je ta brezkončna noč le začela svetlikati. Začeli smo iskati. Moji možje so pretaknili vsak košček obale, vsak grmiček, vsako skalo, toda Van der Kieboona niijerl Trinajsti mož Zaklel sem in ukazal, da poiščejo sledi njegovih sto-pjnj. Črta, ki jo je bil naredil S'' svojimi škornji, se je izgubila takoj, ko se je obrnila proti nam. Vraga, to je več kot smešno! Špijon mora biti na obali. Ali je morda odplaval nazaj k podmornici? Ne, slišali bi plusk. Na skale nad nami bi ne prišla niti divja koza. Torej je tu! Samo kje? Nenadoma pa mi je blisnilo v glavo. Glasno sem se zasmejal. »Ali je zvit, ta hudič!« Kapetan me je zmedeno pogledal: »Kaj pa je, sir?« »Ali je zvit, ta hudič!« sem ponovil še enkrat. »Možje, vse je v redu- Stojte, kjer ste!« Obrnil sem se h kapetanu: »Pojdite z menoj, rad bi vas predstavil našemu prijatelju«. Šla sva, pozorno ogledovala može in štela. Prvi, drugi, enajsti, dvanajsti. Položil sem roko na ramo trinajstega moža: »Dobro jutro, Van der Kieboon!« On je bil trinajsti mož. Jaz pa sem si zapomnil, da sem naročil za to akcijo le 12 mož! In ker je njegova sled vodila med nas, sem st bil dejal: pomešan mora biti z našimi ljudmi. In res je bil. Če bi bil jaz pozabil številko dvanajst, bi se bil špijon pri odhodu, kot zadnji v vrsti, že kako skril, dokler ne bi avtomobili odpeljali. Bil je zvit in odločen-« Kdo ve, kako bi se bile stvari zasukale za Angleže, če bi se polkovnik Pinto ne bil spomnil, da mora biti samo dvanajst mož. (Po »Vjesniku u srijedu«) Pred 20-letnico »Ljudske pravice« Ljudska pravic se Poročali smo že, da bo letošnjo jesen slovesno pro-slavljena 20-letnica »Ljudske pravice*. Ker je ta obletnica tesno povezana s pojmom naprednega tiska, bo imela proslava v Prekmurju, kjer je »Ljudska pravica* v oktobru 1934 začela izhajati, vseslovenski značaj. Prireditve se bodo začele 11. septembra v Veliki Polani, Lendavi, Murski Soboti in Ljutomeru. Zagotovljen je popust na železnici. Ob tej priliki bo izšla tudi jubilejna knjiga Miška Kranjca, prvega urednika »Ljudske pravice*, ki jo bo tiskala Obmurska tiskarna, ki so jo prejšnji mesec odprli v Murski Soboti. Naslov knjige je »Izgubljena vera* in je to 25. Kranjčevo delo. Izmed bralcev predvojne »Ljudske pravice* nam je pred kratkim tovariš Jože Fortun, partizanski mlinar iz Damlja pri Kolpi in predsednik Okrajnega zbora proizvajalcev v Črnomlju., sporočil nekaj vtisov, kako so kmetje v Beli krajini pred vojno sprejemali »Ljudsko pravico*. Takole piše našemu uredništvu: »,.. V tistem času — okoli leta 1935 — je začela prihajati v naše kraje »Ljudska pravica*. Takoj smo uvideli, da veje iz njenega pisanja človečanski, svobodoljuben in demokratičen dub. Žandaru so poizvedovali za naročniki, kar pa je krog njenih bralcev le še povečalo. Vsak še tako preprost in neuki kmet je videl razliko med njenim in pisanjem meščanskih listov, ki so peli slavospeve kralju in raznim »državotvornim* voditeljem, medtem ko smo v njenih vrsticah, še bolj pa med njimi, brali tvoje želje in zahteve vseh izkoriščanih delovnih ljudi*. Dopis iz Semlča Tudi v naše pozabljene kraje je zašla »Pravica«, v kateri vidimo res svojo pravo glasnico. Skušali bomo zato pošiljat; redno dopise, da boste tako tudi drugje videli, kako živimo. Kakor povsod tudi rtam manjka denarja, da bi zadostili svojim življenjskim potrebam: kupili bi si hrane in obleke. Od pridelkov ne moremq prodati ničesar, ker nam jih še za dom primanjkuje. Dosedaj je bilo v :iaši občini vino edini vir dohodkov srednjega in malega kmeta — velikih kmetov pri nas sploh ni. Kočarji in dninarji, ki jih je velika večina, pa niti tega niso imeli. Sedaj pa je vina vsako leto manj in tudi slabše je vedno vsled pomanjkanja gnoja, galice, jw-ljajo se razne trsne bolezni, Šmarnk* je tudi dosti. Prečesto morajo naše kmetice mo-'edovati okrog trgovcev, da Mm dajo v zameno za jajca in našlo nekaj soli, škatlico vžigalic in petrolej. Pri takem položaju nam je tudi vsaka najmanjša dajatev 'ahko pogubna za gospodarstvo. Zato je pri nas mnogo rubežni. Pri javnih dajatvah so zelo visoke zlasti občinske doklade. Mali kmet plača n. pr. ob enem obroku 280 din davka, od tega je 70 din občinskih do-klad. Vse to moramo plačevati na račun nove ceste, ki vod; na postajo, in nove šole. Obe, cesta in šola, sta bili potrebni, toda za take stvari naj bi skrbela država, saj se v Soli vzgajajo otroci, ki se jih vzgaja za dobre državljane. Tudi bi država lažje utrpela ta dinar, kot pa mi ubogi kmetje. Kar se pa, ceste tiče žal ne odgovarja popolnoma zahtevam, dasir^vno moramo plačevati zanjo lepe denarce. Toda boljša je že kakor stara. Zal dela tudi razne nepotrebne zavoje in zavojčke, kar je razumljivo, ker so nekateri vplivni možje želeli, da bi šla mimo njihovih hiš. Ni namreč vseeno, kje gre cesta, kajti Če leži hiša ob cesti lahko odprete, če imate nekaj denarja in si pridobite dovoljenje n. pr. gostilno ali pa kak drug »kšeft«. Plače se menjajo mod 150 — 400 din mesečno. So pa take, ki znašajo 400 din, zelo redke. Predvsem so služkinje protestirale proti izrabljanju raznih hišnih »mladih« in »starih« gospodov in odkrile vso resnico, ki se skriva za oglasi z naslovi kot n. pr.: »Devojka za sve«. Teh so polni vsi listi na jugu države. To je najcenejši način za zabavo in izrabljanje takih hišnih »gospodov«. »Vsaka med nami in njeno življenje je samo tužen roman. Vsaka ima samo žalostno detinstvo in nesrečno mladost«. Med jokom so dekleta priznala, da so posledice takih oglasov nezakonski otroci — pa ne samo njihovi, temveč tudi uradnišiki, inženirski, advokatski itd., spolne bolezni, skakanje z mostov in metanje pod vlak. V svoji resoluciji so zahtevale med drugim izboljšanje socialne zrko-nodaje, ukinjenje privatnih uradov, ki posredujejo nameščanje hišnih poslov in da naj zato skrbe borze dela. Kajti ti privatni uradi 38 često bavijo z nečednimi posredovanji. Da se ne bo več govorilo, da 30 nesposobne za vsa hišna dela itd., se jim naj otvorijo posebni tečaji v kuhanju, gospodinjstvu, šivanju itd. na državne in banovinske stroške. Na koncu zahtevajo naj se rav_ notako na državne stroške osnujejo za vse tiste iz vasi, ki mislijo po končani šolski dobi iskati si zaposlitve kot hišni opsli, posebni tečaji, da ne bo plačevalo kaikorkoli in da ne bo izgovora da so nesposobne. »Ljudska pravica«, 28. decembra 1934) Konec ¥@!ne tr Oče in hči utonila »Večer« poroča ,da sta 20 julija utonila v Dravi Ivan Fa-čini in njegova 14 letna hčerka. Šla sta v službo in se hotela pri Rožnji prepeljati preko Drave z brodom. Na sredi reke se je začel brod potapljati. Ivan Fačinl je skočil v Dravo in velel hčerki, naj skoči za njim in se ga oklene. Fačini je dobro plaval in oba bi se verjetno rešila, če ju ne bi močan vrtinec potegnil pod vodo. Vojna v Indokini je zaključena. Azija je dobila dve novi državi, ki nista cenačeni še na nobenem zemljevidu — Severni in Južni Vietnam. Kaj so po sklepu, oziroma dogovoru državi: Severni Vietnam (Ho Si Minhov) in Južni Vietnam (Francoski) po površini precej enaka — doslej je ves Vietnam imel nekaj nad 300 tisoč kvadratnih kilometrov —, Malo je bilo letos na Dolenjskem prijetnih, sončnih dni — kadar pa je za dan, dva pripekalo, je bilo na Loki ob Krki vse živo. ženevske konference dobili Francozi in kaj Ho Si Minh? Meja teče nekako ob 17. vzporedniku (spet vzporednik, kot v Koreji) in sta obe novi Poletna utrujenost Poleti, ob času velike vročine, se človek često počuti silno utrujen. Učenjaki pravijo, da je to posledica pmanjkanja soli in vode, ki jo izgubi telo s potenjem. Zdravniki pravijo, naj v hudi vročini hrano močneje solimo in pijemo več vode, ne glede, če smo žejni! Napadli so poštni avto Slovenski vestnik poroča, da so neznani tatovi napadli poštni avto v Hofgasteinu in u-kradli dve vreči z denarjem. V eni vreči je bilo 78.000 šilingov, v drugi pa 10.000 šilingov. Šofer ropa ni opazil in je šele na kolodvoru ugotovil, da mu manjkata dve vreči. Takoj je šel nazaj proti poštnemu uradu in našel ob cesti obe vreči toda bili sta prazni. Skuša se spomniti, kdaj je bil denar ukraden. Sumi osebni avto, ki je vozil počasi pred njim in' ga nikakor ni mogel prehiteti. Poštni voz je bil zaklenjen, tatovi so ga verjetno odprli s ponarejenim ključem. Hudo sovrašSvo Med okupacijo so Lak! aretirali med ostalimi osumljenci OF tudi cigana Cigota, ker mu niso mogli dokazati krivde, so ga ispustili. Poln maščevalnosti in že zmlada vajen heste, se je Cigo odločil za partizane. Že v prvi hajki se hoče pokazati junaka in vojaka (kar pa nikoli ni bil). Nevarnost je vse hujša in Cigo, hočeš noče, se mors postaviti v bran . Dvigne puško nad glavo, se skloni k tlom in strelja. Pa ga pobara tovariš »Ja, Cigo, kaj pa skrivaš glavo? Saj tako vendar ne moreš videti kam streljaš in koga?« »Veš, tovariš, okupatorje tako črtim, da jih sploh pogledati nočem!« Stari nagrobni napisi Vinca preveč je naložil pod kapo, s sejma grede se prevrnil je v grapo Sli so denarci in parček volov, sreča vsaj to, da ni prišel domov. Stal je pred zidan'co, stal je na pragu, ko mu odplavala duša je k vragu; pil je možakar, ga kap je zadela, ilahta dogodka bila je vesela. RAČUNOVODJI NA KAMEN Prijatelj dragi, Če ležiš prezgodaj pod to rušo pokopan, sta kriva temu banka in hud kontni plan ... toda z različnim številom prebivalcev: Severni Vietnam ima okrog 13 milijonov ljudi, Južni pa okrog 9 milijonov. Največja mesta tudi dobi Severni Vietnam: Hanoj (230.000 pr.) industrijsko središče Indokine, Hajfong (140.000 pr.) in Nam Dinh. Južni Vietnam dobi samo Sajgon (150.000 pr.). Industrijska in naravna bogastva Indokine so pretežno tudi v Severnem Vietnamu. FaČ pa je Severni Vietnam revnejši glede kmetijstva; čeprav je razvodje Rdeče Reke eno najbogatejših polj na svetu, so morali riž uvažati še z juga. V sedanjem Južnem Vietnamu so n. pr. lani pridelali 1, 800.000 ton riža, na severu pa le 800 tisoč ton. Nasadi čaja so v glavnem na jugu, sladkorni trs pa samo na jugu (160.000 ton letno). Južni Vietnam je torej poljedelsko močnejši, ima pa samo lahko industrijo in obrt. Ima pa neko veliko prednost: promet po merju irn kopnem. Francoska bilanca vojne v Indokini Sedaj, ko je zaključen sporazum, Francozi objavljajo bilanco dolge vojne, oziroma katastrofalne številke svoje kolonialne politike v Indokini. Od leta 1945 do 1. junija letos je francoski ekspedlcijski korpus izgubil 234 tisoč vojakov (92.000 jih je padlo, 114.000 ranjenih, 28.000 ujetih). Padlo je 19.000 Francozov (članov francoskega korpusa) in 30.000 legionarjev raznih narodnosti. Francoze je veljala ta vojna 3000 milijard frankov. In rezultat (politični in bančni): polom! Azija je začela spreminjati svoj zemljevid. še en balonček iz Francije Slovenski poročevalec je 27. julija poročal, da je profesor litijske gimnazije Hine Lebin-ger našel na savskem otočku v bližini Ponovič pri Litiji, rdeč gumijast balonček. Na balončku je bil karton s tiskanim francoskim besedilom. Profesor Lebinger je razvoz-1 jal pisanje: balončke je poslala letos 27. julija znana francoska tovarna jekla Martin s proslave svoje stoletnice. Balončke so poslali iz Pariza, Lyona in Revina in naprošajo vsakogar, ki bi našel tak balonček, da to takoj javi na priloženi naslov. Za nagrado so obljubili izdelke svoje tovarne. Profesor Lebinger je s tovariši zadevo nekoliko raziskal in povzel tole: balonček je preplul okoli 1000 km in to preko najvišjih evropskih ledenikov. Verjetno je plul med Ortlerjem in Grossglockner-jem, ki sta visoka blizu 4000 m. Tiste dneve, ko se je balončeV približeval našim krajem, so pihali zapadni vetrovi. Balonček je imel vsekakor srečo, da je pristal na savskem otočku. Naš dopisnik Mitja MakHč s Čateža pa nam je prejšnji teden pisal, da je 1. julija našel neki kmet pod vasjo Razbore pri Čatežu na njivi, posejani s koruzo, podoben rdeč balonček. Na etiketi piše, da je balonček poslan iz Francije 27. junija, to je tri tedne pred stoletnico jeklarne Martin. Dvomljivo je, če je ta balonček v zvezi z onimi, ki so bili poslani iz Francije 17. julija. Drugi balonček želi, da se najditelj zglasi na naslov: Mademoiselle Jaque]ine Rey, La Violette Le Teli (Ardiche). Etiketa (kartonček na balončku) pa nosi naslov verjetnih odpošiljateljev: »Con-cours Lacher De Ballons.« BODI POŠTENJAKI V nabitem tramvaju vprašo sprevodnik: Cujte, da ni kdo od vas izgubil šop bankovcev, Dovezav'h s trakom, ki nosi bančni žig? »Jaz, jaz, jaz,« ... se je takoj javilo nekaj glasov. »Izvolite: tu je trak; našel •em ga na tleh.« ČUDNA SLUŽBA »Kako pa je kaj s tvojo službo?« »Tako; nisem ne na nebu ne na zemlji...« »Ojej, torej si brez službe?« »Ne, ampak telegra/ist na le-■alu.« NESPORAZUM Lepo dekle stopi k šoferju taksija. »Ste prosti, tovariš?« »Na žalost ne, ljuba lepotica. Sem že tri leta v jarmu.« V DOBI »LETEČIH KROŽNIKOV« O, servus, Fortunat, kako se maš?« »Slabo, Benedikt, slabo; še slabše kot v uredništvu naše- ga velikega »TT«! » I kako to misliš?« »Veš, prijatelj, v uredništvu Te-teja lete krožniki samo po ozračju, pri meni pa kar po kuhinji/« LOVSKA SMOLA Lovec Korenček toži ženi, da je bil lov čisto za nič. »Niti zajca nisem pihnil! Ti vragi bežijo v cikcaku. In ko sem jaz ustrelil v cik, je bil zajec že v cak.« »Draga moja, le kako ti jo uspelo dobiti tako hitro tako blago kot je moje?« STANE TERCAK: Ž i V S Z l D Februarja 1944 je po sklepu Glavnega štaba NOV in PO Slovenije odšla iz Bele krajine na svojo slav. no pot na Štajersko XIV. udarna proletarska divizija. S svojimi neprestanimi boji in zmagami je z nadčloveškimi napori vseh ovojih borcev in komandnega kadra prispevala ogromen delež za razvoj partizanstva na štajarskemin skupno s partizani štajerskih enot izbojevala prvo osvobojeno ozemlje. 5. septembra se bodo v Celju zbrali vsi še živeči junaki s slavo ovenčanenekdanje XIV. proleterske divizije »Borisa Kidriča« in skupno z udeleženci velikega slavja »ŠTAJERSKA V BORBI« proslavili spomin na borbo Štajerske za našo svobodo. Iz knjige »ŽIVI ZID«,ki jo je napisal udeleženec pohoda in nekdanji šercerjevecStane Terčak, objavljamo pred praznikom Štajerske odlomek iz istoimenskega poglavja. Ze ves dan in vso noč smo bili na pohodu. Dne 10. februarja je bila divizija na sektorju Zalog—Zabukovje— Preska—Podgorje — Orehovec Znojile — Poljane — Radež. Gozdovi so bili zameteni in zazibani v dremotno spanje. Vsepovsod, kamor si obrnil pogled, so bile kope snega. Doline in soteske pod nami so se zdele kakor izumrle. Burja nas je vso pot po gorovju silovito napadala, nas prepihavala do kosti, nas rezala in brazdala z ostrimi ledenimi snežnikami v premrle obraze. Ko smo prečkali mogočne gozdove kozjanskega masiva. ;e nastal tak snežni metež, da so tovariši, na katerih je bila obleka vsa zmrzla, legali v sneg, da se zaščitijo pred njim- Kolone divizije so počasi napredovale. Težki boji z izbranimi švabskimi trupami po vsem pogorju, posebno pa še težki obrambni boji na reder-mavsu, so nas izčrpali. Partizan Levko je hodil za menoj v koloni Titovko je v bojih izgubil. Svabsko kapo pobeglega »gebirgsjegra« si je poveznil na glavo. Potisnil si jo je globoko na oči, da ga je varovala pred hurjo Ko smo za trenutek obstali, je stopi! tik mene in mi zavpil na uho: »Poglej, pravijo, da je Štajer- ska zelena, toda jaz jo vidim ves čas, kar smo tukaj, belo.« Tudi frici in vermani se je bodo v tej zimi do sita nauži-li- »Veš, če bo kdo vzdržal v tem snegu, bomo vzdržali mil« Po polurni hoji je prišla predhodnica do prve kmetije visoko v lazn. Mala, lesena hišica s še manjšimi okni, je bila vsa stisnjena v breg. Fantje so trudni posedli kar pod kap. Nekateri so se zarili v hlev med steljo, kjer je bilo topleje. Miha se je vrgel kar v jasli in zadremal. Govedo se je nemirno oziralo po nas, čudni gostje so ga zmotili v prežvekovanju. Potrkali smo na vrata. Odprl nam je gospodar, ki je že vedel za naš pohod- Ranjence, ki so bili vsi premrli in so od mraza in bolečin tiho iečali, smo po-spraviLi v sodo. Gospodinja jim je prinesla mleka. Tudi tod okoli so hodile dopoldne Švabske kolone. Proti večeru so se oddaljile. Zasedle so nove položaje. Po kratkem posvetu komandantov so kolone nadaljevale svojo pot, Burja je počasi ponehavala s svojo strupeno pesmijo. Spreminjala se je v veter, le na odprtih posekah je še nenehno gospodarila, Žvligala je re/ko in nosila cele oblake zmrzlih snežink. Za seboj je puščala zamete, ki so bili tudi do dva metra visoki in so za nas pomenili težke prepreke. Počasi se je začelo daniti, snežiti je prenehalo. Svod neba je bil jasen. Burja je pobrisala z njega vse oblake. Nižine so bile zavite v umazano gorsko meglo. Gorski potočki so bili pokriti s snežno odejo, le ozek trak na beli površini je izdajal njihovo strugo. Po tolmunih je klopo« tala umazana rjava voda in motila belo opojnost kozjanskih gozdov- Ko se je čisto zdanilo, smo se čutili osveženo. Na nočnih marših so najkritičnejše ure proti jutru. Človek postane silno utrujen, noge se komaj dvigujejo, vse telo je neznansko težko, oči lezejo skupaj, (e I največjo energijo.se premagaš, da ne zaspiš. Kakor hitro pa se začne daniti, minejo te težave. Kakor dolga siva kara se jo vila glavnina štirimi isto udarne divizije po hribovju in grapah. Ob i Iran ah glavnine so gazile pobočnice sneg v celo. Košate smreke so se otresale belega, nadležnega tovu-rn; bukve pa so nemo štrlele v zrak- V daljavi so ga nami grmeli redki rafali strojnic švabi so se ie veselili, da nas imajo obkoljene in da bodo divizijo uničili že takoj ob prihodu na Štajersko Ponofti smo se jim izvili iz objema, Tovariš politkomesar Matevž je hodil s počasnimi dol- gimi koraki od bataljona do bataljona, resno in moško, kakor so spodobi funkcionarju divizije, in dvigal moralo: »Fantje, ali stud ali nismo! Mi bomo Švabe naklestili po bulicah,, da bodo pomnili, kdaj je hodila štirinajsta po štajerskem,« je konij/.no ogovarjal borce v svojem notranjskem narečju. Prišli smo v majhno hribovsko vasico- Nekaj bajt je bilo stisnjenih v rebrih. Konje-vodci so nagnali konje in mule v hleve in drvarnice- Trudni borci so posedli s puškami v rokah po klopeh in polegli pii poda, Čas /a spanje je bil kratko odmerjen.« Le kuharji niso imeli odmora. Ognjišča i/ opeke in kamna so bila v trenutku naprav I jena, in /e je aaplapolal mogočen plamen pod koili. Borci 80 bili lačni, Stabnj kurirji so se sukali okoli svoji!) bataljonov kakor mački, nosili so zapovedi štabov in ra/.pored premikajočih se kolon. V majhni kamri je nnšol svoj prostor štab prvega bataljona Šereerjeve brigade* EComandanl Bed o vin ac Ilija in politkomisnr Martin sta sprejemala poručila čet. Sko/i majhno okno smo gledali kuharje ki so pripravljali hrano. Hadovinaese je nasmehnil ■»Vidi se, da nismo več na Hrvatskem, močnik namesto pečenke. Toda počakajte še malo, še bo za nas na Štajerskem vsega dovolj, le da pridemo v dolino.« Hribovci so nas z začudenjem, vendar z ljubeznijo gledali. Kar niso mogli verjeti, da smo med njimi. Stare ženice so si mele oči, ali je resnica ali samo privid- Govorica jim je kar /.umrla. »Križ božji I To je vojska! Niso zaman švabi zbobnali vs