Oerkvene zadeve. Sv. misijon v Olimju. Ni dolgo, kar je praznik norcev minol, namreč pust, in že nam veseli spomladanski praznik svojo častito roko podaje, praznik našega odrešenja, vesela aleluja. Brezverneži in liberalci, kateri si ne upajo očitno svoje brezbožne veselice obhajati, se od daleč bojijo svetega postnega časa, ali za nas Olimčane, je bil pa letošnji postni čas čas rajskega veselja. Oskrbeli so nam za vse blaginje posebno vneti g. župnik Jože Kotnik sv. misiion, katerega so vodili neutrudljivi 6. g. Jan. Macur, prednik čč. lazaristov od Sv. Jožefa pri Celju, s pomočjo enega svojih duhovnih tovarišev in z enim č. o. kapucinom iz Celja. Udeležba sv. misijona je bila obila, ves čas od začetka večera na sv. Jožefa dan do dne 25. marcija. Domači župljani so se ga pridno udeleževali, kakor tudi sosedni župljani, posebno iz bližnega Podčetrtka, tudi bratje Hrvati so pridno prihajali k pridigam in spovednici. Tudi pustih radovednežev ni manjkalo; v tem so se neki večer posebno odlikovale hčere velikega Nemca, širom sveta znanega Mošeta v Pudcetrlku..  Pridige so bile mične, katere so največ govorili g. Macur. Bog, najboljši Oče, ki nikomur kozarca bladne vode brez plače ne pusti, naj tisočero povrne ves trud na prižnici kakor v spovednici gg. misijonariem, o. kapucinu, g. župniku Ig. Romu, posebno pa domačemu g. župniku, ki so ta sv. misijon v času sv. velikonočne spovedi oskrbeli! — Bog pa daj, da bi bil ta sv. misijon vsem udeležencem k dušnemu in telesnemu pridu, da bi mogli enkrat vsi skupaj tam v rajski slavi veselo alelujo prepevati, katera se nam tukaj približuje, to želijo vsi iz enega srca udani Olimčani. Potujmo v Sveto deželo! »0 to potovanje je sila drago!« bo ta ali oni vzdihnil. Res drago je. Kdor se bo letos po veliki noči peljal v Sveto deželo z dunajsko Mihaelovo dražbo, bode v 1. razredu z vsemi stroški potreboval nad 800 gld., v II. razredu pa nad 500 gld. Jeruzalemski romarji Mihaelove družbe, vseh je 150, se pod vodstvom kanonika grofa Lippe odpeljejo z Dunaja dne 12. aprila v Trst, odtam z ladjo pet dnij v Egipet in sicer v Aleksandrijo, potem z železnico v Kairo, iz Egipta po ladji v Jafo, odtod z železnico v Jeruzalem, kjer več dnij ostanejo. Potem pojdejo na Galilejsko in v Damask in potem z ladjo mimo Cipra in Krete, zopet domov dne 16. maja. Sv. oče Leon XIII. so udeleženeem tega romanja podelili obilno odpustkov, pa tudi drugim, ki se duhovno tega romanja udeležijo, podelijo enkrat popolni odpustek, ako od dne 12. aprila do dne 16. maja vsak dan molijo na papežev namen ter vsprejmejo zakramenta svete pokore in presv. ReSnjega Telesa. Slovenci, ki ne moremo telesno v Sveto deželo, pojdimo pa tja na duhovni način! Poljska cerkev na Dunaju. Neko zapuSčeno cerkev, ki je služila v vojaške namene, je daroval presvetli cesar pred nekaterimi leti redovmkom, ki se imenujejo resurekcijonisti, in so večinoma Poljaki. Cerkev je zdaj lepo popravljena in se je dne 1. aprila opravila tam prva slovesna sv. maSa. Navzočih je bilo pri tej slovesnosti mnogo državnih poslancev, tudi nekateri slovenski poslanci so bili navzoči. Lani sem vatn naznanil, da imajo Čehi v mnogih cerkvah na Dunaju svojo božjo službo; to velja tudi o Poljakih. Koliko je pa tukaj slovenskih ljudij, ki bi tudi potrebovali, da se njim oznaniuje božja beseda v materinem jeziku! Ž.