Slovenski tednik za koristi delavnega l]ud-stva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVE JV C L V V AMETUK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Ste*>. 42. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 15. oktobra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII IN MEMORIAM PADLIM ŽRTVAM. SVETOVNI PREGLED. Mounit Olive, 111. 12. okt. linijski delavci so na ta dan obdržava-li veliki memiorialni shodi v počasi in spomin padlim' žrtvam v oneirri klanju pram-ogarjev v Vir-denut, 1. 1898. Vsako leto na ta dan se slavi njih spomin. Premo-garji iz bližnih mest, S tanin ton a, Brnold, Monnt Olive in Gillespie, T'1. se trumoma vdeležujejo tega memorial n e ga shoda. Na shodu so govorili sledeči najslavnejši govorniki v Ameriki: Johni M. OlNeil, urednik Minier’s Magazin, Denver, Colo., Clarence S. Darrow iz Ohicage, licu. Green predsednik Illinojških premogar-jev, Pr. Ji. Hayes tajnik. V nemščini pa je govoril A. Dreifuss iz Chicage. V letu 1898 so premo-garji sklenili in zahtevali osem urni delavnik in boljšo plačo za vse preim'ogarje v državi Illinois. Vsie preimlogarske družb« v državi so uriznale delavske zahteve iz-vzemši Ghieago-Virden družbe, ki lasti premogokope v Virdenu in par drugih družb, v Pan a in Car-terville. Tu podajamo ob kratkem ves dogodek. S prvim aprilom 1893 bi morala delavska zahteva stopiti v veljavo, a gori navedene premo garske družbe so se branile sprejeti delavski zahtevek ter so prenehale z operacijo. Prmogokop v Virden j)e bil zaprt; do -meseca olktrobra i. 1. itn takrat je družba sklenila, da prične s delom, toda vposlila bo samo importirano delavstvo. Postavili so stokado in jo napolnili ,s čuvaji, dosluženci ehieaške policije, ki so bili oboroženi s samokresi in karaibinarji. Mjed tem časom pa •so kompamijski agenti lovili črnce v Alabami, ter jih pošiljali v Virden pod pretvezo, da tam ni nobenega “trubla” in da delavcev tam primanjkuje, ker so stari delavci odšli na vojsko proti Španiji. Podi to pretvezo nabrali so cehe toivo-re črnih delavcev, ter jih poslali na Virden. Ko hitro je tak vlak dospel v E. ,St. Louis so se postavili na vsak voz po dva detektiva, da ja ne hi noben teh črncev ubežal. O temi početju kompanije so bili obveščeni pre-mogarji in pomoč za resisteneo jte prišla iz Springfielda, Mt. Olive, Staunton, Gi-randl in Au-burn. Dne 12. oktobra je dospel vlak s črnci v Virden. Lopovi — detektivi so takoj začeli streljati na zbrane štrajkujočie premo garje. Isto je storila tudi policijska barikada. Premoga rji uvidevši, da sila kola lomi so odgovarjali in toliko »e je doseglo, da je vlak moral oditi, ne da bi izlozil črno, importirano posadko. Rezultat tega -boja je bil 8 pre-mogarjlev ubitih in veliko pa ranjenih. Od ubitih štiri so bili iz Mt. Olive, dva iz Springfielda in dva iz Girarda, Število ubitih in ra njenih medi detektivi in stavko--kazei pa se še danes me ve. Kmalu po tlemi boju je premo-garska družba v Virdenu kapitulirala in tej kapitulacija so -sledile ostale premogarske družbe. Zmaga je bila delavska. 8 urni delavnik je (bil nivedlen, potem ko je o-sem dielaveiev postalo žrtiev boja. ILokallna unija št. 728 TJ. M. of A. s sedežem v Mt. Olive, 111. je ustanovila imirodvor, kjer spe tri žrbvie. Eden je pokopan v Ed-wardsvillie, j-eden v Springfieldu, zopet jeden v Taylorvil;le. Žrtve iz Gira-ridi so pokopane, eden v Gi-rard in drugi v Sorento. Ta loibalnia unija je poskrbela za vdove in od padlih žrtev odvisne sorodnike. Iz sklada, katerega so zbrali zavedni delavce; sedaj dobivajo vsak miesec podporo, poleg malih domovanj, katere je linija kupila za žalujoče sorodnike v delavskem- boju padlih žrtev. Memorialni shod se je završi1 v popolni ¡zavesiti prisotnih, da so storili svojo dolžnost napram o-nimi žrtvam, ki so pale v boju za osem umi delavnik. Avstrija. Dnina j, 9. okt. Cesarski namestnik za Avstrijo pod Anižo, grof pl. Kieiiiiian.segg, se je uprl zakonu,, ikateri izključno nemški jezik vvelj-avlja. Ta zakon j-e bil v deželnem zbo-ru soglasno sprejet, samo soe. demokratje so se pri glasovanju odstranili. Nemci so nameravali s tem zakonom' demonstrirati proti počehovanju Dunaja in omejiti prodiranje češkega jezika v Dolj. Avstrijskem. Slični zakon so že popred prodrli, ■tudia izvedbo je vl-ada vselej preprečila. Pravna- in državnoznanstvena fakulteta n-a nemški Karl Ferdi-nand-Univerzi v Pragi je protestirala proti omejitvi svobodnega pouka. Protest je posledica ponovljene Wahrmtiin;d,ove afere. Dunaj, 11. okt. Kranjski deželni zbor v Ljubljani je bil včeraj prizorišče škandaloznih scen, ka-koršnjiih še ni bilo te vrste. Na dnevnem reictu je bila o-veržitev volitve dveh poslancev. Med argumentacijo je nastal grozen hrup in vrišč. Psovke se letele semtntja, piščali in tro-mpete so človeka skoraj oglušile in med hrupom' so bile vržene smradljive bombe (Stin-kbombe). Učinek bo-mib je bil radikalen, kajti sirtrad j;e bil tolik, da se je seja morala zaključiti. (Op. ur. Ker je brzojavka iz Dunaja, in naperjena proti Slovencem', se jo -mora z vso opreznostjo citati. Sicer pa, če so bile “Stlnkbombeii” vržene, tako so jih vrgli pristaš' “ Nkmlško-kle-rikaluc-zveze ’1 in nihiče drugi. Tečaj: Ileil, Stink-bo-mben!) Španska. Madrid, 11. okt. Francisco Fer-rer, bivši rektor “Moderne šole v Barceloni, -kateri je bil procesiran zaradi namišljene revolucijo narne propagande, je na smrt obsojen in bo v sredo večer ustreljen, ako se do tja drugače ne u-krene. Sodni- rek vojnega sodišča ni bil soglasen, marveč so bili n-e-kteri sodniki -odločni nasprotniki smrtne -obsodbe. Po zaključku lista: Barcelona 13. okt. Francisco Ferrer je bil danes jutro v ječi Montjuich ustreljen. Italija. Rim, 11. okt. Demokratične-, socialistične- in anarhistične stranke so proteste sklenili napram obsodbi profesorja Ferrer. Danes popoldan je bil generalni štrajk po -c-elem Rimu napove-dan. Crih, 11. okt. Število španskih in laških anarhistov so minulo noč napadli’ španski konsulat v znak .protesta proti obsodbi Fer-rerja v Barceloni. Razbili so vse okna in ko so hoteli vrata udreti je prišla policija ter jih razgnalo. Amsterdam, 11. okt. Množica je napadla španski konsulat, ter zahtevala -osvoboj-eujie prof. Ferrer-j,a. iSkuiša-ii sp gitb ra-zbiti. Policija je morala dvakrat v mes poseči, predno je množico razgnala. Madrid, 11. okt. Tukaj vlada silno razburjenje. Mnienja so razdeljena, bo li Ferrer usmrčen ali pomiloščen. Splošno se misli, da bodo revolueijonarci se nad1, kraljem! maščevali, če bo Ferrer u--sm-rčen. Neki politikar j;e rekel: “Na Španskem sta sedaj dva moža, čigar življenje je v nevarnosti — kralj Alfomzo im profesor Ferrer. Ako bo Ferrer usmrčen, bo ‘kralj v teku dveh mesecev umrl. Ferrer je j-una-k in kralj je polboga in ljubljen (?) od ljudstva. Ako pa smrtno obsodbo potrdi, je smrti zapadli mož. Portoriko. San Juan, 10. ok!t. Španski parnik “MiguJel Saenz” je danes iz Španije sem dospel ter je s potoma se tudi na kanarskih otokih ustavil. Njegovi potniki 750 so večinoma ml-a-di Š-pamjoli, kateri so domovino zapustili da se vojaštvu odtegnejo. Potujejo v Južno Ameriko. & Iskreni: “Na zdar!” Kliče “Glas Svobode” gg. delegatom IV. konvencije S. N. P. J. v Clevelandu, 0. Cenjeni delegati! Preko 4000 članov S. N. P. J. od Vas pričakuje, da rešite Vašo silno težavno nalogo, kot en mož in zastavite Vaše sile za procvit in napredek naprednega slovenskega delavstva v Ameriki! Živila konvencija! Živili gg. delegati! Pogibelj vsem nasprotnikom Slovenske Narodne Podporne Jednote! Od boja do zmage! ! ! PROKLETARCEM, ZAPLOTAR-JEM, SODRGARJEM IN HINAVCEM V ALBUM. S RAZNE NOVICE. Zemlja za vse. Delavec, sedaj imaš priliko! 1,500.000 akrov državue zemlje ob reki Cheyenie v Južni Dakoti je pripravljeno za naselnike poa homestead aet-oms. 'Vse -osebe kvalificirane napraviti prošnje za komiestead in ki žeto dohiti lastninsko -pravico na kateri koli delež te zemlje morajo se osebno zglasiti v Aberdeen, o-ziroma Pierre, Leammon, Le Beau ali Mobridge, South Dakota do 23. oktobra t. 1., tam priseči in vložiti prošnjo za registracijo-. 'Sedaj- pa nekaj komentara. Kaka je pa s tebo-j delavec tu dioli v Shi An-n (Šaj en) ? Kje je ves tvoj prihranek ?! Za Podravskega G. Jos. Hauptman v Darragh, Pa. je nabral in- nam' doposljai $6.45; darovali so: Jo.s. Haupt- man 25«, Fr. Plazzotta 25c, S. Eržen 2&c, Jos. Pertz 25c, Job. Gro-i šel 25c, Aloj» Tome 2oc, Pr. Bru-net lOe, Fr. Smode 10, Joe- Gas-bocla 15c, Majk Tal a n lOe, F. Der-novškk 15c, J-o-h. Bartol 15c, Joh. Rink 25e-, Ant. Kenig 25c, Joh, Rolkal 25o, Mat. ureko-vic 10e, K. -Spent 26-c, Ant Svetek lOe, Pete Jarhe 25c„ Albjs Lipovni-k 25c, F. Poivše 5c, Joh. Povše lOc, Mat. Kit-z 25-ci, Jakob Okoren 25c, V. Hutar 20c, Martin Brunet 25c, J. Podgornik lOe, Joh. Bozni-č 25c, John Cesar 25c, Jos. Želleznik 15c, Zemlja, kat-er-a je zelo rodovital Ludvig Vule 25c, F. Bev-k 20c, so-sebno ob reki Oheyene, se bo oddala potom- srečkanja (loterije), tora j vse kar ima dlela-vee za storiti je pla-čati vožn.ino tja in se registrirati1 potem pa celo stvar prepustiti sreči, če ni sreča mila, vse kar imaš storiti je plačati zopet, vožnino tjer se -podati zonet na star prostor — delo — ako ti ga ni že kdo med tem časom! vz-el. Pri vsem tem zgubiš le svoj delavni čas .in pa vožnino. Oh. yes, zemlje je dovolj za nas vse — kieda-r umremo. Wi'lburn Sheron. Taft in zakon. Pred zakonom' smo vsi enaki! — Nit — Taft je izjema. Državni zaklon v Minnesoti in North Dakoti prepo-vedujle lov na jerebice (p-rairie chiekle-ns). Ko se je pa mudil v Minneapolisu so pa poslali lovce po obeh državah, da nastreljajo -dovolj jerebic, da ž njimi pogostijo 'častitega gosta — pred Slednik a Tafta, ki je slastno segal' po prepovedani perutnini.— oh. V oj čič 20e. Potem Jos. če-sark, Mohawk, Mich. 50c. — G. Jo-e. Presečnik Milwaukee je poslal $1.000 ter so dali: Joe Prinož 25c, šiti-rjle neimenovani 44e, Fr. Novak 15c, Jo« Presečnik 16e. — Gosp. Jakob Zajce, Winter Quarters, Utah, je poslal $5,.50 ter so darovali: Jakob Zajec $1.00 in no 25-e Anldro Juvan, John Juvan, Mihlael Ribnikar. Frank -Smrk-ol, Johann Je-nke-rt. Ignac Trink, Lo vro Lautar. Jos. Mede, Frank Lončar. J-akoh Rupnik, Fr. Derganci, Anton Pistotnik, Jos. Pistotnik, Tomaž Majnik, Fr. -Slkv-ar ca, Mihael Šimšek- in Frank Mlakar. —- Fr. Musi« 50c. Skupaj .-•.... $13.9' IV. Izkaz.....$44.06 Skupaj.........$58.01 S tem zaključimo nabiranje in odpošljemo darovani denar g. Podravskemu'. Agitirajte za “Glas Svobode”. katero priredi VABILO k Narodni drami Î ‘Krvava Noč v Ljubljani’ ret t ■t št. 53 S. N. P. J. s prijaznim sodelovanjem slov. dram. drušlva Lunder-Adamič — na čast — BRATOM DELEGATOM IV. ZBOROVANJA S. N. P. J ter spomin obletnice pod kruto roko austrijskega vojaštva padlih žrtev v cedaljo dne 17. okt t. 1. v Knansovi Dvorani v Cleveland, 0. Br. Deleg-atje in vsa slovenska društva se vabijo. Po igri prosta zabava in ples. Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo je preskrbljeno v največjem obsigu. ODBOR. Pod tem- ipnglavjem ho-čem-o- pokazati -te ljudi — id-e-al živali — svitili luči. Glas Sv-obode je že večkrat pokazal «nega ali drme-ga teh ptičkov ali m j ih skupne binádseme in ziahrhtn-e lumparije napram :S. N, P. J. in slovenskemu uaro-du v Ameriki v -obče p-a le malo1. Poglejte jih! -Sedaj jokajo in stokajo -kot braniki (?!) S. NI P. J. — j-a res, branilki najniž-j-e 'vrste javnih lopovov mia an-i straini in' pa lenuhov in krvosesov S. N. P. J. na -drugi, a poštene ljudi', kateri s-o v resnici žrtvovali im 'delovali iza p-ovzdigo slovenskega naroda tukaj v Ameriki vsadili kal' svobodne ¡misli v ist-smi te-r ustanovili svobodomiselna podporna 'društva in n.eikdai tako cvetočo S. ‘N. P. J. in tako rešili slovenskega trpina i'Z farskega jamra, pa bi ate s lopovi- in takimi priimki. Kaj -ne to je taktika, Zalbrbtniik, Pinie in (knjigovodja iz Pu-lj a ?! Kje ste -bili vi zapl-otarski hinavci takrat, ko sa je že pri društvu' ¡Slovenija št. 44 Č. S. B. P. Jednote razpravljalo- o ustanovitvi toliko potrebne slovenske svobodomiselne jedn-o-te? Kje je bil -zapl-otar” takrat fco- sta Konda in Medica pisarila v ta- prilog po cele strani v še danes -obstoječem Glasu -Svobode ? Ko je -bila S. N. P. J. v -najlepšem cvetu pošiljali ste letake n-e-snaimme, -obrekljive vsebine zoper takratni odbor in to- radi tega, ker ta -odbor n-i pustil, 'dia bi se vtihotapili' lenuhi in krv-osesi v Je d noto. Pred -La Sai!‘siko ¡konvencijo-, ko so kranjski mameluki Ko-ndo sodnij sko preganjali ni bilo nikogar, da -bi opravljal posel glavnega ta jnika in- gllav-ni odbor j-e naprosil g. F. Klobučarja, da začasno prevzame ta posel, da se bo poidi-pora redno -plačevala in -da ne bo zaostalo uradno- delo'. G. Klo-b-m čar, k-ateri je po vsi pravici rečeno poleg Medic», Konda in Glas Svoibode največ -za Je dinoto žrtvoval, j-e putsitil svoj-e istalno 'delo ter prevzel ta težki posel. Ravno pred konvencijo- mu je glavni odbor dovolil -pomlo-enika v osebi g. Antona Mladič, kateri pa je to čast po preteku par dnij o-dikl-ond radi preobilFegä laisitnega pos-l-a. Na njegovo imesto je prišel njegov brat g. France Mladic, kateremu pa j« žen-a par dni po nastopu urada naglOma umrla in visled tega se j-e -odpovedal uradu. Klobučar je na to vposlil g. Auč-ilna, ki1 pa ni -miogel ra-di bolezni vstrajiati. Klobučar j« bil zo-pet sam¡. Na to je -pr-evzel ta posel g. Mayer, sediajtai urednik Gl. 'Svobode i-n pri tem poslu je poma gal t ri t edine. Prokletarci so to nia lep način izkoristili-. Počeli so rioveti- po saloo-nih in ulicah kot besna živina ter vpi-li: “Humbug, goljufija, izkoriščanje, koristolovstvo. Klobučar služi ;$4.00 na 'dan i-n- ima še pomiagača. Glejte ‘kako1 Je-d-noito gulijo.” Res to je bilo pravo ZapIotairakOj huronško vpitje. (V resnici tajniško delo je stalo takrat eno -z drugim po $5.00 na dan za dobo- dveh mesec-ev; in koliko danes stane? Nič mlanj kot $8.00 ¡na dan sk-oiz 'dobo dveh let, ne račnnlši- izdatike za telefo-n, pisalni stroj, -kurjavo- itd. (na ek--apreiss in ¡mufanje pohištva ste pa pozabili. Op. st.). Sosedi izza plota so sedaj gluhi., ne slišij-o, so slepi, ne vidijo, so mutasti, molče. Zalkaj sedaj ne -za-ženo huronskega 'krika, zakaj sedaj ne povedo -čla-ncim -S. N. P. J. 'da gl. odbor odira Jledn-oto itd., kot so storili takrat, ko še n-iiso imeli vajeti S. N. P. J. v rokah!, kot jih imajo sedaj.. Sedaj jte vse v najlepšem redu. nobenega ihumbuga mi, n-obene goljufij» in -nobenega izkoriščanja. in če vprašamo zakaj ... ne dobimo “logično” nobenega odgovora. Zato pa vprašamo treznomisle-čc- člane in delegate S. N. P. J.: Ali ni hinavska lumparija od- zg.-pl-otarjev, dla -si drznej-o n-aizivati se soeij-aliste- -im pravične ljudske voditelje ? Mi p-ljumairio na takove socijali-ste in b-ramitelj-e !S. N. P. J. Krže^ Kalk-er, Z-avertnik, Pi-n-č, Šavs, Žlemipe-rger. Lep-a bratovščina! Da in ravno ti ljudje si upajo poslati u-ckega Pinca v Cleveland, 'da taim' nadleguj« 'delegate za pomoč in -zdravilo -že i-tak uimirajo-čega “soseda izza plota”, -ker to je zadnja struna in če- ta poči, potem bodejo la-Ukio1 -zapeli: N-earer my God to tbee. Delegatom vrlo priporočamo tega Pinča in to zato, ker j« tajnik secundant pri S. N. P. J. in ¡pomaga Rržetovo lenobo pasti na stroške S. N. P. J. Rojaki in -brati kako dolgo- se (bo'diete pustili -farbati teim proipia-lic-aim pri- s-oscdhi1? Čas j«, da jim daste zaslužemo plačilo, katero- so že davn-aj zaslužili pri -enkrat tako ‘cvetoči S. N. P. J. Tebi 'Glas 'Sv-obode pa želimo, da bi še ¡uli-oigaja leta v-o-di'1 naš nahod v luči svobode 'do popolne zmage. Več članov S. N. P. J. -——o----------- POZOR! Gospodom delegatom IV. konvencije S. N. P. J. v Clevelandu, O. Leta 1906 j-e bil sedanji delegat Fr. Šavs, član društva “Delavec” št. 8 v So-. Ohicagi. Šavs je bil iz So. Chicaga odpotoval t-er je -društvu f ek out časa že 3 mesece ases-memt dolgoval in imel je biti izključen. Nekega dne pred izključitvijo je dobil- Šavsov znanec brzojavko z katero ga je Šavs naprosil, da naj nemudoma zanj zaostali trimesečni asesm-ent plača, kar se j-e tuidd zgodilo, čez -dva dni pride naznanilo', da je Šavs bolan vsled neke poškodbe na prstu iu vlekel je bolniško podporo v skupnem znesku 40 ali- 42 dolarjev. Nekoč sta se Šavs in neki Peter Stružndk sprla in -prišlo je bilo na dap, da mu je Stružnih p-o nepravilni poti pripomogel do bolniške -podpore, i-n- to temveč, ker Šavs itak ni mislil član S. N. P. J. dalje ostati. Ta -slučaj je za preiskati iu- neka oseba h-o na konvenciji eelo zad-evo podrobneje pojasnila. Take ljudi, ki Jednoto izkoriščajo, je potreba iztrebiti! Nesreča. Middl-esboro, Ky, 11. okt. V rovu E-dgeiwoo-d ipri Mi-ddlesboro, Ky. ®o bili v po-ndeljek «den delavec usmrčen, -dva smrtno in pet težko ranjeni. Vzrok je bil pokvarjena zavirača pri vozu. Neurje. Key Weist, Fla. 11. okt. Vsled nevihte d-anes jutro je Key West porušeno. Ne-vihta j-e prišla o-b južnem obrežju iz Floride. Škoda se ceni na $2,000.000. Župan 3e nad libestcim' proglasil obsedno stanje in milica čuva imetje ponesrečencev. Zvezno vlado je naprosil za vojaštvo, da bo red1 zdr-žov-al-o-. Zmešnjava je grozna ter ob obrežju je veliko ljudi konec storilo. 'Nevihta j-e o-b- eni: uri popoldan z hitrostjo IOO milj na uro svoj vrh-uneo dosegla. 'Mje-d -porušenimi poslopj-em se nahaja 9 velikih tovarn za smod-ke i-n d-ve hiši požarne straže. Ko se j-e nevihta polegla, je ljudstvo pričelo ropati kar j« župana napotilo, d-a je obsedno stanje proglasi]'. — DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron, za $ 20.55 .............. 100 kron, za $ 41.10 .............. 200 kron, za $ 102.75 .............. 500 kron, za $ 205.00 ............. 1000 kron, za $1020.00 ............. 5000 kron.. PoStarina je vgteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske n Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 83 Cortland JSt. Uew York 104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio Strahovalci dveh kron V'--- .^M ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ Naslednik generala Rabata je DRUGI DEL. Nadvojvoda Ferdinand ni mogel pogrešati podpore serjskih piratov proti Turkom iin zato se je trudil, da bi poravnal sovraštvo medi pirati in med 'beneško republiko ter iz lepa naredil konec njihovim' bojem. Trdi papež se je zavzel za poravnavo. Za posredovalca je cesar Rudolf II. izibral serijskega škofa. Ta je bil Italijan in bi bil rad pomagal Benečanom, Škof je šel na cesarski dvor in je raigo v ar jal cesarja, ¡naj pirate užene, a da bi jih mogel porabljati proti Turkom, naj jih premesti v okolico trdnjave O toča«. V tem smislu se je izrekel tudi papež 'Klemen VIII. v pismu, ki ga je pisal cesarju. Skriti namen tega prizadevanja je bil, da bi ¡Benečani dobili v roke Senj in vse hrvaško Primorje gori do Bakra. Cesar je ta namen uga.nil in si je dipl omotično pomagali iz stislke : prepustil je nadvojvodi Ferdinandu, da stvar uredi, kakor ve in more. Tudi med pogajanji zaradi poravnave mod Benečani in mied pirati ni 'bilo miru. Benečani so napadali in uničevali pirate kjer so imogli in piratje so jim to vračali z isto neusmiljenostjo. Tako so Benečani napadli Ledenice. Trdnjavico so piratje Ubranili, mesto so beneški vojaki popolnoma porušili. Benečani so uvideli. ¡c¡a sami niso kos piratom. Bali so se, da naskočijo piratje same Benetke in zato so sklenili zvezo s Turki v namen, da z združenimi močmi u-ničijo piratstvo. ¡Sedaj so ti boji postali nevarni cesarju, kajti Turki in Benečani so se hoteli polastiti hrvaškega ozemlja. Juri Benkovič in Danijel Barbo, ki sta zapovedovala v Vojaški krajini, sta bila v veliki zadregi. Benečani so začeli z velikimi silami napadati piratske naselbine. Obdolžili so Danijela Barba, da prejema od piratov del plena, da jih podpira, in so vsled tega- napadli njegovo posestvo Belaj v Istri ter mesto oplenili in razdjali. Tedaj jie1 nadvojvoda Ferdinand' Ukazal Lenkoviču, naj napravi v Senju, red in' mir. Lenkovič je odstranil iz miesta vse pirate, ¡ki niso bili domačini i.n jih je naselil o-krog raznih trdnjavic, dočim je v Senju nastanil nemške' vojake. Toda mezauipnoiSt Benečanov proti Lenkovicu in Barbu je 'bila tabo velika, da je imenoval nadvojvoda Ferdinand posebnega komisarja za Senj. Ta komisar je bili Josip Rabato, vicedom kranjski, ki je nrišel ikmialui v tako nasprotje s pirati, da so sklenili, ga umoriti. Rabato jie dal obesiti vsie piratske poglavarje iin je odpravil iz Senja vse tujce. Tudi je prepovedal Seujanom1 iti z obrožeinimi ladjaimii na morje in jim s tem o-nemioigočil, napadati beneške ladje. Beneški admiral Pasqualigo je poslal celo svojega tajnika v Senj, da je vplival na Rabato. in zaeelio se jie kruto preganjanje piratov. Najprej sta bila obsedena na smlrt piratska poglavarja Martin knez Posedarški in voj voda ledeniški Marko Margetič. Obglavili so ju in obesili na vrata trdnjave. Padlo je pa še več 'drugih glav. Celo sen.jakemu škofu, ki je bil velik prijatelj Benečanov, je bilo tega krutega postopanja preveč, stotnik senjskih Uskokov. Danijel Barbo, pa se je Rabatu krepko u-prl itn nadvojvodi Ferdinandu natočil čistega vina. Toda Rabato, ki- je bili brez divonna podkupljen od ¡Benečanov, je osebno pohitel ata dVor v Gradec in je nadvojvodo novic spravil na svojo stran. Rabato se' je vrnil v Senj, a njegovo divjanje proti piratom je provzročilo revolucijo. Dne 31. decembra 1601. leta so se piratje dvignili proti Rabatu. Po hudem boju so zavzeli senjsko trdnjavo in poklali vse nemške vojake, Rabato so ujeli. Trpinčili ¡so ga in mm odsekali' gjuvoi, ki so jo izločili v oknu nad glavnimi vratini senj-ske trdnjave. Truplo Rabatov« so prenesli v cerkev. Senjske žene so šle v cerkev maščevat svoje sorodnike, ki' jih je bil Rabato (dal po-ImoriitS. Lotile so se trupla sovraženega Rabata in ž njim storile vsakovrstne sramote. bil tržaški Slovenec Danijel Fran- kol. ■Čitmi je prišel v Senj, je dal obesiti pirata Vujiieo Vidašiča, ki je prvi ustrelil ma Rabata, ostalim krivcem pa jo prizanesel. To postopanje je dalo povod, da so se začeli vračati v 'Senj ubegli piratje in tudi1 tisti uskoki, ki sta jih Lenkovič in Rabato1 šiloma naselila v drugih krajih. Zaradi pomanjkanja živili v Seniu se je kimala zopet začelo piratstvo. L j ulije so pač morali (kako1 živeti in ker z delom' niso mogli ničesar zaslužiti, so vnovič nostali (razbojniki in plenili v ¡družbi s prebivalci istrskih' otokov beneške ladje. Napadli so najprej beneško trdnjavo Plomi.n iin jo oropali potem pa tudi druge kraje. Benečani so se strahovito maščevali, ooustošili so na otoku Cresu več vasi in pobili vse moške. Ker Framkol .ni tako postopal proti piratom, kakor so zahtevali Benečani, so se ti vnovič pritožili pri nadvojvodi. Ta je zdaj poslal v Senj generala' Vida .pl. Kisla, graščaka na Fužinah pri Ljubljani, z naročilom!, naj preišče, kaj se je zgodilo in maj piratom vzame ■pilan.. Kisi ;pa je piratom pustil plen imi je sporočil v Gradec, da ni mio gel ničesar dognati. Zdaj so piratje z novim pogumom začeli ropati. Zdaj so napadli turške,, dd'aj bemečanske kraje, oplenili zdaj1 benečanske, zdaj turške ladje. Divjali so grozovito, bili pravi strahovalci obeh teh mogočnih držav. Seveda tudi Benečani niso rok ¡križem držali, marveč storili vse. kar so ¡mogli, d'a bi piratstvo zatrli. Pa vse je bilo zaimiain. V teh bojih je vodil nirate Nikolaj Juriša, smol' in drzein človek in ob oneimi premeten politik. Iz-previid'ei je, da bi se piratstvo moglo vzdržati im razviti samo če spravi Turke in Benečane zopet v nasprotje in če mogoče iu zaplete v vojno. Začel je razglašati, da napada Turke z dovoljenjem iu po naročilu beneške republike ter j¡e po vseh krajih, kamor je prišel, ¡kazal pisma. s podpisi in' pečati, ki1 so to dokazovali. Tudi je poskrbel, da je bilo v Senju na glavnem trgu. oblastveno razglašeno, da so1 Benečani dovolili piratom, napadati in pleniti turške ladje. -Na ta način jie dosegel, da so piratje saraiii v to verjeli. Pa tudi z Idejam ji je to Juriša skušal ¡dokazati Turkom. Napadel je s 500 pirati ‘Skradiin pri' Šibeniku. Pobil je vise, kar se mu je postavilo v bran, napravil ogromen plen iin mesto užgal. Ker je prišel čez Šibenik ini tudi tja. odšel, so verjeli, da so bili Šibenčani ž njim v zvezi in njihova jeza se jie obrnila ■napram1 Benečanom, katerim je Šibenik pripadal. Uspehi, ki so jih dosezali piratje, so privabili zopet mnogo novih 'ljudi v njihove vrste. Piratska armada se jie 'hitro množila in (divjala je vse huje. Ženske so si piratje pridobivali z ropom in sicer so- ugrabljali najraje bogata dekleta. Leta 1606. je Avstrija sklenila z Turki min. Sedaj ni več tako nujno rabila piratov kakor poprej in zato je začela- hitro proti njim postopati jako trdo in brezobzirno. Pod smrtno ¡kaznijo' je cesar prepovedal napadati turško ozemlje, obenem'pa dal vzeti piratom vse .njih ladje. Piratje so prišli vsleldi tega v silno bedo, ker niso imieild' me zemljišč, no 'živine in niso ¡mogli drugače živeti kakor od pierna. Poslali so svojega vojvodo Nikolaja Radiča .na cesarski dvor v Prago, prosit, naj se Uskokom dovoli plenjenje ali pa naj jim da vlada posebno plačo za njih vojskovanje v prid države.-Stvar se ni dognala, zakaj prodno so bila pogajanja končana, so nastala med Avstrijo1 in mod Turčijo nova nasprotja. Cesar je zopet potreboval' pirate in zato jim' je dovolil, da isimejo’ zopet napadati Turke na kopneim' in na morju. Zopet se je začelo veliko vojskovanje zlasti na morju. Piratje se-veidla niso napadali samo turških ladij, mego z isto vnemo tudi beneške trgovske ladje ter ■napravili ogromnega plena. Beneška republika je poslala posebno brodovje, da zamre piratom izhod iz Senja in se ie seveda tudi pritožila -pri cesarju. Vsled tega sta prišla v Senj dva cesarska komisarja, ki sta iztirala iz mesta celo vrsto1 piratov in njih poveljnike. Iztiiramci so kakor je pač naravno, nadaljevali boj proti Benečanom. Kako predrzni so ■bi"i, kaže slučaj, da jie 17 piratov pri belem dnevu vdrlo v Pnlj, kjer so imeli Benečani svojo posadko. Piratje so naoravili lep plen in se hoteli polastiti celo beneškega proveditorja, ki je le iz-težka utekel smrti. Vsled uspehov teh izgnancev so začeli v Senju o-stali piratje' zapuščati to mesto. Vladk se je ustrašila, da. bi Senj ¡sploh izgubili svoje branitelje in prišel v turško ali beneško oblast in zato je vseim izgnancem dovolila, da se vrnejio1 iin' molče trpela, da so se svobodno posvetili roparstvu na morju in na kopnem. Vse tožbe' Benečanov so ostale brez uspeha. Celo cesarska ladjedelnica na Reki je tesala- piratom ladje in cesar je imenoval več piratov za. viteze in jim nakazal mesečno plačo, ker so oplenili turško ladjo, na- kateri se ie vozila mati sultana Ahmeda i'z Karaima-nije v Carigrad' in poslali cesarju dragoceno' sabljo, ki so jo med drugimi stvarmi dobili na tej ladji, Piratje ¡so Benečane tako strahovali, ida je: naposled cesar moral vend'ar nekaj storiti proti njim. Poslal je zopet dva komisarja v Senj, ki sta zapovediniku, kranjskemu plemiču Žigi Gušiču, ukazala, da ne sme nobenega pirata pustiti iz miesta, niih ladje na mora poslati na Reko. da so tam sežgo. Piratje. pa so se uprli, prisilili Gušiča. da iim ie odprl mestna vrata, se na Reki polastili svojih ladij1 in mnogih drugih ter novic začeli razbo.inikovati po morju. Napadi: -o mesto Barbane in več otokov in vdrli tudi v turško Liko. zL>rti ogroimno škodo pa so delali Benečanom' s plenjenje™ benečsnskih trgovskih ladij. (Konec prihodnjič.) Kaj imamo pričakovati od klerikalne strahovlade. Klerikalci gospodarijo v deželi, divje gospodarijo, ne ozirajoč se na nobeno postavo i'n noben predpis. Kaj imarnio tekom let pričakovati od te klerikalne isibraihovlade, naj ¡nas ■uči Belgija, kjer vladajo klerikalci, (ki so vzor našim .kranjskim. V Belgiji »o klerikalci 25 let na krmilu državne uprave. Takoj leta 1884 so ckipravili liberalni šoliski zakon iz leta 1879. L. 1885. je izginilo izmed 1933 državnih ljiudlsikih šol 877, zato je pa dobilo 1465 duhovniških pravico javnosti. Leta 1902 je bilo na, šolah 3708 neizprašanih učiteljev, danes jih jie že. okoli 4500. Samio od! leta 1902 do 1905 je 'vstopilo 390 neizprašanih duhovniških ljulciskiihi izobraževateljev v šolsko službo'. V teh treh letih ■se je število učitelj ev-diuhovnilkov povečalo od 8696 na 10.351, to jo za 19%. In kaj uče ti ljudje? Samio revonauk. življenje .svetnikov in “utrjevanje v veri”, dočflmi se drugi predmeti zaničujejo ¡kot docela odveč. — V Religiji še danes ni šolske obveznosti. V nekem bruseljskem predmestni ne polha j a šole izmed 10.671 otrok med 6. in 12. letom starosti celih 3200! V vsej Belgiji je nad 150.000 otrok, ki nikdar ne vidijo šole znotraj! Najslahše je v Bernskih provincah, kjer je najmočnejša trdnjava prave vere. Pri naboru leta 1906 se je tam izkazalo, da' je izmed 1000 nabornikov bilo jih le 84, ki so zdelali ljudsko šolo, 180 jih je pa bilo, ki niso znali' ne brati, ne pisati. Za 2 odstotka je šla' izobrazba ljudske šole nazaj v 25 letih. — Take razmere so našimi klerifcal-■cetni ivšeč, zato pa jim je toliko ležeče na tem, da bi povsod dobili vso oblast v rolke in da 'bi ljudstvo ostalo v nevednosti, ker le v •kalnem morejo 'klerikalci ribariti, kot se jim ljubi. -— K sreči stvar ne pojde tako od rok, kot bi gotovi gospodje želeli, za to je že poskrbljeno. 10.000 uradnikov odpuščenih. Tz Cari grada sc poroča, da je turška vitada odpustila' iz službe 10.000 uradnikov radi nezmožnosti. — «^Delavec je opravičen do vse-ga produkta, kar ga sam producira. POPOTOVANJE V NEBESA. Mesec (luna) n. pr.,, kateri je nam majbližjie, je že 50.000 milj (miljla po IVskiloimietrov) od zem-ljte, tedaj od mas oddaljen. Toda kaj jie ta oddaljieinost napham oni, ki nas loči od solnca.? Le ta znaša 20.000.000 (milj. Ja, in celo ta oddaljenost, je še mlajhnia Za imenovati v primeri z ornimi, ki vladajo v našem stolčnetoil selsfcavu — sistemu. Naš solnčni sestav obstoji po giaivmiemi dleiu' iz solnica v središču ali 'Centrumu im piremičin.ic — planetov, klatene jo obkrožujejo. Teh je osem1, katere se v nastopni daljavi' ¡od solnea nahajajo : 1. Merkur, solnico majbližji, z 8 milijonov milj:; 2. Vilnius, z 14 milijonov milj: 3. Zemlja z 20 milijonov milj; 4. Mlarg z 32 milijonov ifiiiilj ; 5. Jupiter z 104 milijbnov .milj; 6. Saturn, z 190 milijonov milj. 7. U-ranus z 386 milijonov milj in’ Nep^ tufu z 605 milijonov milj. Kaka ogromna daljava! 605 milijonov milj — za. nas ljudi naravnost mezapopiadno. In vendar, kako male so celo te1 daljava v primeru sillniih dadjla.v drugih zvezd, stalni® ali nepremični e medisieboj in 0|d' inas. Naš solnčni sistem1 predstavlja veliko množino nebeških teles, kalem so se v ožj O'skupino združila in kojih glavno telo je solnce, Dia-Keč Krm v zunaj v vseimiiriiu, daleč ddi ¡našega sistumla, in sicer na vse strlaini, plavajo ,bolj ali marnje oddaljeni drugi taki sisbelnii, ko jim osredto® tielo ali solnce se mam. kot ■z veZdla-nepnemi eni ca blišči. To je v primeri' natančno' tisto, kakor raztresicimo leže utesta, vasi in pristave v eni idlržaivi, eno od' dnuizega einio. ali pa po več ur oddaljeno in od kake grajščine, cerkve itd, vid-inio' v daljavi. Kakor je tedaj oddaljenost vasi v deželi 'ena. old! drage. vieičja, kot onla posameznih1 hiš v okrožju vasi, tako je tudi oddaljenost sol n činih/ ¡sestavov v vsemi r ju edem od 'diruzega veliko večji kakor ona naših pire mični c — planetov — v m Tim sio'točnem' sistemu. Znanost je to' zmerila, veln-diair Se ona. pri temi niemiore več merila, (milijonskih milj posluževati', sieter bi mi' morali številka napisati', katere ne bi 'rrpgli izgovoriti in- mei zapopasti. Da se pa tuidi te idla.ljlave predeč iti in zapopasti more:, porablja astronomija —-zvezidoislovstivo' — neko novo ogromno umerilo, s fcatiqrim se razdalje-noistii nepireimičnie mieTijo, iini pravi se temu merilu: “¡Svetlobno leto”. Luč je Meki» nlaravna šiita, katera po 'VTimirju z niezniaus'ko hitrostjo Valovito firodira. in sicer z brziino 42.000 im.ilj v sekundi. Seveda' poteunitiafcimi prodre v ‘Pni minuti 60k.rat toliko : 2.520.000 milj, v letni uri' zopet 6Qkrat toliko: 151.200.000 milj, venem dnevu 24krla;t toliko: 3.628.800.000 milj in kiomeöno v ernenn kitu 3'6’5krat toliko: 1.324.512.000.000. to je te-Idiaj: Ein biljon, trifehoštiirindvajset-tii'-lO'č, petstoindiVaniajst milijomlov milj. Tla. idialjlava tedaj je vzeta za jiedbioto, kot 'merilo za meriti sve-toivnei o'ddaljieinoisti iiln se zove “svetlobno' leto.” Tu se nahajajo različne daljave, n. pr. zveizdia-stialnicia., katera je našemu soiln^čtoetmtin sestavu maj-bMžjla, je zvezda “Alpha” v so-zvieizLju' ipinnltiavra, tista je 4 svetlobnih tet od’ niaa odldial j ettila, to je: in jena svetloba — luč — potrebuje štiri leta predimo k nam na. zeni'-l.io pridle. 'Potemi je .zveizda št. 61 (Dietaib) v sozvaZdju “labudia” z 6 Svetlobn j ih' let: odi Hal jen ost i; zvezda, prve' velikosti v “vozniku”. “OaipefflUa” z 10 svetlobnih let; “'SiVkus”. naj večja- stalnica severno- zvezdnatega, neba v so-zvezdju “veliki pes”, z 16 svet-lebnijih let: “Aretnr” v “medVe-do-vodim’’ z 24. “Wega” v “Liri” z 20 svetlobnih let in komečno n. pr. obče znalnia “severna ” — “polarna/-zveizl V z 48 ■svetlobnih let. A vse te izve zde so v obličju našima siolinčuiaga sestava. So zvezde ki’ SO' p'a 100 m veliko isto svet lobimiih let od‘ ulais oiddla l jen je in so tlake, ki sie je do sedaj njih dia-Ijava. nia 1700 svetlobnjih ¡let iz-načrlnalla. Tojdiai, s tem še dtevno ni kone® dosfcižen, dim 'akO' bi bili inštrumenti' učenjakov š® tisočkrat popolnejši, talkb1 bi se pač tisočkrat daljic v 'vseimirje prodrlo, a istali bi veldlno in vedno pred tistim' result atomi kot Začetkoma pri prvi milji: vseimirjlei je brezkončno, kakštojlega. “onokira j ”, ga, nit Ako 'hočielmio' tedlaj v mislih to neizmerno daljiavto prepotovati, tiafco- si moraimO' kakšniega' pospe-ševalnegia srekUstm poslužiti, kla- tero mais brzo nia.prej spravi. In ker stopraiv v dobi elektrike živimo, pes luži mo se električne železnic, baiteiria m'als prepeljie z brzino 100 geogiiiafdčlnih milj (742 kilo-mtetlrav) v eni uri, in sicleir 'brez da bi sle ustavili, noč in dam'. Mi bi potem vsaki dam 24 krat 100 milj: 2400 milj prevozili. Rabili bi diva dlnem, d'a oikolo ravnika zeim>lj>e obvozimo. Voziti bi se pa že morali 21 dni niepremehom a, da; bi prišli na luno' (50.000 milj), \dia bi pa na solnice dospeli, morali bi 23' kit popotovati ; im pa da pri-dleimo ¡oid solnca nia “Neptun”, mo'raill bi se voziti 30krat toliko časia, teidlaj 690 let, Dla bi pa dtosipeld na konec našega siolnčmieiga sestava, tedaj še v naši Pajbližji bližini — doma, kakor da bi šli na spreboid Ido zad;-injih hiš v domtačii viaisi ali pa v bližnjo mesto. Sedaj pa so pred nalulii daljave dk> sosednjih in od-\ialjenih vasi, oziroma solnemiega sestava, Tu pridemo d O' presenet-nega resultata, Mi sm(0' odd'aljemost izvezd-sital-nie v svetlobnih letih označili ; da tedaj zvelmto1, koliko' časa pot.rebu-jieimlo' da na zvezdei-sta’inioe Idioispe-mo, jie potirdbno' izračunati, ko>lik.o Sasa bi morali iniaši 'brzovlakii voditi, dla; idialjlavO' prevozijo, katero žarek; -— .blisk — v jedneimi letu, p rešim®. To ja preprosti hačuln, Brzo-vliak prevozi v eni uri 100 milj, v eimeim dtoevu! 24hrat toliko 2400 milji, v Onemi letu 36'5krat toliko : 876.000 milj. To daljavo moramo samio v daljavo 'emiega .svetlobnega letal: 1.324.512.000.000 deliti' in dobimo nr-Kuiltat, da bi brzovlak 1.520.330 let (t, j. Em milijon, pet-stodvajisettisočimtriideset, okroglo 114 mlilijan) potreboval za daljavo prevoziti, klateno daljavo luč v enemu letu prešine. Dabi se idtospeto na “Demib” (labod) s 6 'svetlobnim leti, potrebovalo se1 bi: 9 milijonov let; nia “Oapella” (voznik) s 10 svet.lob-uimlii teti|: 15 imiilijomo v let ; n a “ Si-riuls” (veliki pefe) s 16 svetlobnim ] etii : 24 mili jotnov fflet ; na “ Wega ’ ’ (lira.) s 20 .sivetltobnimi leti : 30 mi-lijiomlo'v let; ma “Arctur” 24 sveit-lobniih let: 36 milijonov liet; iin ma severno zvezdo' priti, katera je 48 svetlobnih let eBdaljienia, portrabo-vate 'bi se “matenkost” od najmanj® 72 milijonov let. Ja, se bo «'kilo, to gre pač prepočasi, mkxra brzejle iti. Dobro, pustimo bliiskovkvlak 'hitreje voiziti. PotiEim rabimo mi, da. nia majbližjo zvezdo “Alpha” pridemo, z 100 milj brziine inla uro 6.000.000' let, z 1000 milj' ‘brzinie 600.000 tlet, z 10.000 milj hliltroSti 60.000 let, z 100.000 milj h il rasti 6000' let in z en milijoni milj hitrosti' na vsako uiro 600 let. Da dospeteio' nia polarnd- ali se-■vernio^zvezdlo, rabili bi, z 100 milj hitrosti na, ntm 72.000.000 let, z 1000 miilj 7.200.000 licit, z 10.000 milj 720.000 let, z 100.000 milj 72.000 let iin z en milijon milj nia uro 7200 left. Z en milijon milj hitrosti, bnzej-ši nemonamiO' voziti, Več s,e zahtevati memoire, rabimo' še vedrao' šest sto Seit, d.la ml» intajbližnjo' nepremič-niico dospaimo im s d 'eni tisoč let da nia severno' zveadlo pri'd'eiiwo. In ka-dlaj zaimioilamio' potem: do onih zvezd prodreti ki so od mas odidla-Ijenie po sto, ;poi vieč sto, ja. po ti-sO‘č iin vieč tisoč svetlobnih let ? In kcmiečno. bi Iti mi' bili' na “omkna-ju”. kjetr boižaimstva prebivajo'? Nikakor ne : mi bi bili pred; novo neskomčmostjo. “Onkraj” je zgi-,mul. — Kaj je ves cats razvojnega pro-eoisia. naše zemlje, organicnlega življenja, raizVoj kulturnega, človieka v iprimieiru teh častov? Ena Ničla, en Nič ! Kanec prih. Legar na Dolenjskem. Radi slabe vode je nastal v novomeški o-kolici legar. Obolelo je na tej bolezni že 'kakih 20 oseb. Otrok zastrupljen. Zastrupil se je v Gradcu sin' krčmarja in mizarja Antona Jakša., 31etni Stanko. Njegovi 51 etn i bratec Tonček mu je natočil neke strupene tekočine v kozarec, ki jo jc izpil. Padel je v nezavest in bil kmalu mrtev. Nečloveška ciganka. V Toulousu so zaprli ciganko Evgenijo Hartman», ki je nekemu otroku zvila roke in noge. Na prsi mu je pritrdila težko' utežo, ki jo je moral otrok nositi, dokler ni postal grbav. To je icjdala ciganka zato, da so imeli ljudje z otrokom večje usmiljenje, in da je ciganka več pribenačila. Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljenu leta 1883 * Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. TUKAJ živečim rojakom in onim. kt potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno GOSTILNO v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri LOUIS ROBSEL 113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis WELKY’S Restavracija in gostilna, 552 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 G. C. Glaeser FOTOGRAF. Povečanje slik 32 3 North 8th Street nasproti poste SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed St., Miiwaukee,Wis GOSTILNA!!! ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana iu domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. Dobra Unijsha Goslilna^iir mrzel in gorak prigri- lftQ o zek. : Pod vodstvom JlgJlUy 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, iiv Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Frank Gregorič priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St.. LA SALLE ILL. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenbofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue island Ave. Chicago Ul. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL OANAL 1386 IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem iin popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Reinhold Kroll Izdelovalec in trgovec na veliko s VINOM IN LIKERJI. “GREEN BELL” naše specialiteta. 410 Greenfield Av. Milwaukee Phone 1547 J. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sata producira. Po svetu. KATASTROFA V ROSLYN, WASH. Poroča Anton Janaček. Rosi y n, Wash. V nedeljo dne 3. t. m. ob okoli 20 minut do ene po-pol'udine pripetila se je v preinio-gokoptt zvaneimi šohit št. 4. North-weirstem Lmpra vernem t družbe grozna katastrofa. Mimogrede se maj omeni., da ta družba lastuje vetHIke rudnike v tej okolici, ter je jedrna majbogatejšiih in oajstiis-nejfiih Idnuižlb. Ob času nesreče je še veliko prebivaloeiv Roslyna sedelo pri -mizah1, vesele se skromnih drobtini«, ki so pale iz 'mize bogate družbe. Kar hikrati smo počutili dva potresna sunka in temu je sledil močan poik, kakor tudi v neibo sikajoč plameni, ki se je v. spe n j at iz votline šob ta št. 4. Vse je bilo b fcnatu po koncu in lete’.b v bližino. Zmešnjava, babilonska zmešnjava je zavladala. Delavci pri parnih kotlih, tako se govori po Roslymu, so v hipu izbruha plamena, videli dva delavca, ;ki sta bila vposletna na podstrešju omenjenega šotota, kako sta zletela najmanj 100 čevljev v ■zrak .in potem zopet nazaj pala v goreča žrelo šobtove votline. \ bližini šobita ®o sedeli tudi tri drugi delavci ter vtživali s seboj prineseni “lunch”. Raztrelba jih je pometala daleč stran od šobita; biva sta bila na mestu mrtva, a tretji pa se bori s življenjem in smirtjo v tukajlšni bolnišnici. Strojevodja, ki je bil takrat pri vlač-nemi stroju je hudo ranjen in ves obžgan. Šoh't, v katerem se je pripetila nesreča, se .nahlaja kakih pet minut hoda od mesta Roslvn. Razstrelila in plamen, .ki je švignil iz votline je metalo iskre vsenaokoid in osem1 hiš v Roslymu se jie vnelo. Škoda v mestu je le neznatna in za' to še ima jo zahvaliti Roslyeani ondotni požarni hrambi, katera je s stni'dapolni.m in napornim de-lenri kaj kmalu ogenj omejila in ugasnila. S .tem se,tu hotel le pokazati, kako mole je imela eksplozija na površini zemlje in kaka sila in strahovit uieineik pa je šele gospodarila v votlini, nori zemljo .pa je človeškemu jeziku nemogoče popisati. Kaj je naravna sila momenta s eksplozijo strupenega plina napravila v rovu še ni znano, toda domneva se, Ida učinek je mogel »biti tam doli veliko groz-mejŠi kot pa na površju. Sodi se, da življe, ki je bivalo v rovu je vise imlrtvo in sežgano. Občino minenjie je, da je bilo ob času katastrofe okoli 20 delavcev in 7 miul v rovu. Delovodja in “fireboss'” sta bila zunaj pri o-beritu, ter sta :si rešila življenje. Ta rov je 050 čevljev globok. Najlbližnejši zračni rov je kaki dve milji' od tega šobita oddaljen in tudi tam se je pokazal kmalu po eksploziji gost dim, po čemur se sodi, da je 'katastrofa velika in da je vse življenje v rovu pokončano!. Y tem rovu mavarino dela 450 do 500 dielaveev če bi se bila eksplozija pripetila na delavnik bi s kor o gotovo bili vsi ookončani. Ravno v tem okolišju v rovu št. 1 vneli so se pred' 17 leti plini in takrat je bilo 42 premogarjev u-ibitih. Kaj je vzrok eksplozijam je že skoro vsakemu zavednemu človeku znano. V prvi vrsti je kriva država, ki ne uvede boljših' zakonov za varstvo delavskega življenja. Washingtonski zakoni glede rudnikov in premogokopov so oomian jkljivi. V drugi vrsti pa so obdiolžitve vredni vladni u-službemei, ki so ob enem hlapci kapitalistov, kateri zanemarjajo svojo dolžnost, ter služijo le v korist delodajalcev. Varstvo delavcev jim je deveta briga. Kapitalisti ,pa bodejo s vladnimi usluž-biipci, to je s svojimi hlapci preiskavo proti sebi uvedli ter dognali, da vzrok eksplozije je nemarnost in lahkomilšljenost 'delavcev. In tudi' jaz pravim, da so si sami krivi, ker če bi se zavedali svojega položaja glasovali bi za dietavsko vlado, 'vlado ki bi pred vsem Skrbela za varstvene naprave in varstvo svojih volileev-de-laveeiv. Ko ibi' se le enkrat odprle za- iipane, vaše hči ! Videli bi, da kar je štor j,ene ga v drob ju matere zemlje in njenem površju, je delo vaših ro»k, za vse to delo pa imate sužnost, sramoto, zaničevanje ter duševni in telesni pogin. Seattle, Wash. 2. okt. 1909. Je že tako, če kak po milosti božji o»d bedakov izvoljeni predsednik, ali kak kronani komidai-jiant obišče n. p. to ali ono miesto, — je vse veselo kn živahno na tak dlan. Oprostite, ne vsi vciseli, socialisti gptovo me ! Nekoliko dnd že pcpreld se delajo priprave im dekoracije m sprejem. Gotovi ©lemi.miti in nienin.nl norci, pa kar veselja vriskajo, če jirni taka zvišana oseba (?) privošči prijazen pogled1, ali pa če blagohotno dovoli da se mini s pasjo ponižnostjo roka poljubi. Nasprotno pa. so v tem oziru liruaega minelnjia zavedni delavci Soeiila,listi', nikakor ne odobravajo počeitjla ponižnih hlapcev, ki se pred onliim po trebuhu plazijo. — Raizredmo-zaveidni delavci sodijo po razuiminioisti, metra zgodni delavci in vsa tlaka zmes pa sodi po zaslepljenosti. Im to je baš isto : Ziavdalni delavci so prepričani, da niso odvisni oíd oinleigia, čegar ime se dan za dlnevom slavi po, malodane, vseh časopisih različnih jezikov, marveč da je le on od1, vis en od 'delavcev. In, dla je res odvisen od delavcev, pokazalo1 «le bode z gotovim preobratolm1. Zakaj bi oni, katere je slepa uiso|d!a položila v zia-to' zibelko1? in zakaj bi sinovi veljakov in bogatinov ne IdleLali? Ali ;niso oui tiako ustvarjeni Za. delo, kakor smto' mi ? Ali se naj samo revne sloja izkorišča do mozga, med tern, ko se bogatimi valjajo v ¡maslaidniosti iln rlaZkošju? O, nikakor ne. Nias vseh j!e dolžnost, da dellamo! Mi' deHavei-trpini smio že -tako s telesnim težko obremlaueni, ali deilajmlo še ;po .zmožnosti duševno1; delajmo za pritaeipe sociali amia, día se Sim prej zruši današnji gmiili družabni red. ZiaitO' ,pa> iniii dolžnost zavednih delavcev, kila. bi takteirr.tu “klovnu” prirejali sijajne sprejeme; a o-nim pa, ki se čutijo1 odvisni od njiegia, — prosta jim. pot. Nlajprimeirniejše1 pa bi bilo v takim slučaju, d!a kadar si želi1 tak izvoljeni 'komedijant na ogled izpostaviti1, dp. bi ga zavedni Idelavei prav pošlem»' izžvižgali, kakor so to obljubili' 'laški socialisti ruskemu mieisiarjui, ko je nameraval se nia ogled iizpostavitl. Toda laškim ziaveidlmiml dleliavcieim ni bilo za osebo:, katleira je oškropljena s krvjo nedolžnega ljudstva, .ki je prosilo košček kruha, a maimesto tega dobilo je salve ali pa: zanjko z'a vrat. Da me boHtemi preveč prostora tratil, naj He povem nlaimeln vsebine': 30.. ¡stepteimibtra osrečil je naše mesto. 'Seattle, W. Taft. Da. je bil sijajne sprejlet, o tam mi ni treba govorili. Od kolodvora, se je odpeljal v spremstvu kozakov tiako bliskavo' v hotel Washington, da je mied neredi nastlala prava ne-volja. Drugi dlan ise je vozil po razstavnem ozemlju v spremstvu ba-jouielov, kakor se j'e vozil urjeiseca julija J. D. Rockefeller; obedva m'a etni in isli način, a delavci so jima pa pripomogli' do blagostanja. Uniformiranih beričev in tajnih policmauov je ka)r amargolelo ta Velan ib' nisi isimiel kazati zlovoljnega obraza, sider si jo takoj dobil pod rebba. Nasprotno, kazati si se moral, kakor bi bil mlaj večji častilce in 1 juhi'tel j Tafta. Oj, kaka sreča, za mas delavce ! Po mestnih ulicah se bodle 'Odslej cedilo le mleko ib mieid in radodarno nebo ■bo I deževalo kar v polni .meri zlatnike nia has presrečne delavce. Da so- v mierodiajnli zastop volili Tafta le norci, to je. gotovo umevno im da mu sedla j prirejajo luk-suisne isprejteHrla ter žainje burne o-vaei je, je jasni dlofcaz, dla. je rnlaSa še velika, Mera tiči v srerinjevešk’ temi ih M je ®a vsaki dobrohoten masmiehljaj pripravljena žrtvovati svoje najdražje imetje, to j.e svojo zdravo moč, svoje življenje. Ali ni tak človek podoben Ri.b-nlieiaimu, ko jie učil" konja stradati, a. po. treh dneh, ko ise je imel konj privadit stradanju pia je crknil? Nlaravui pojavi socializma so takemu človeku, kot kakšna stvar v dial javi', ki se ne da razločno videti, in da je še za prekoračiti pet stopnic do teazumla moDemega duha. Šle lie tedaj sie jim- bodo oči odprle in vrgli od sebe verige v ka- teire se še dames rado voljno vklepati pustijo. Da jie Taft dobro rešil svojo kari j ebo, tega inifcdo zanikati ime more ; sevd-la v svojo iin v korist svojih ožjih bratcev kapitalistov, nikakor pa ne za cime:, jki so jakni pri-pomlo'gli do ugleda. Njih geslo je: “Zjeidilnjieboist”; a imied delavci se pa geslo glasi: “Razdor!” Da je .skupnost .resnični’fak kapitalistov kaže dovolj jasno, ker delodajalci v rioblcinieim slučaju ne propadejo, kiadlar iirjajo borbo z delavci, a delavci pa vselej, z malimi izjemlaimi, podležejo. In. zakaj Í Zato, kar delodajalci adii) kapitalisti delujejo iskujplnio, delavci pa razcepljen» uia dve, LleiSet iim stO' stenami, in baš to povzroča njih pornz. Približno tako, klakor tukaj podajam, vrstice, so zjleidiuijielniikiapitallsti iu Taft. Podajami pogovor1 med Taftoim in kapitalistom: Kapitalist: “'Hallo Bill! Kam pa tako aa.rano'? Izglodaš, kakor bi eelO' noč me zatisnil očesa iln o-ibiska ti je v neredu1, kakor bi se vso inoč plazil za ponočnima sencami, ki iščejo utiaho po molčečih u-liicab. ’' “Moleli,” mu odvrne Taft, “ali me veš, dla batel Udiram Za predsedniški stole«? Ker tri pa primanjkuje denlairnih sred'stev za reklamo agitacij», .podal sem se roa Wall ulico, dla. ima borzi špekuliram za nekoliko 10 tisoč dolarjev, klatene želim razdeliti med meščanske liste, ki so UHepi niaklouje-nii'; njim v prilog, moni pa- v roa-mieta. ’ ’ Kapitalist: “Prav imaš Vi! j če! Jaz imiam' vislikausko- peli'jet je; 10.000 .delavcev \’ptoisljeuilh. rad' bi pa dohlodlklp podvojil in izdiatke trojno znižal. Svetuj mi v tem oziru. dragi prijatelj Taft.” T: “ Z.mrno Ti je da kandidiram za piredisedlhištvo- in če mie priporočaš svojim dlellaveiem, katerih Irriaš do 10.000, kakor praviš, da od dla jo .svoj glas za mia potem bo-Idi uveirjetei im zanašaj se na mojo poimloč; in ako bodem izvoljen predsednikom, veidi-dia rabim za o-rodje sam» tepce1 in teh je na. razpolago. ’ ’ K: “O temi setrn že momma!, in Tebe bom priporočal kot majvzoir-mejšega človeka ula svetu. Moji delavci so večinoma vsi poslušni in udlalmi mia prvi .migljaj slepi pokorščini, káikolr jaz vnciaihnem tako oni zaplešejo, in če tla jaz priporočam ■m pnedsiddlnika1, 'bodu brezdvomno vsi glaisoviali za Teh«. Ne pozabi pia .mioje usluge, če bi moji dčlav-r-i koiniečinlo vendlar prišli do prepričanja. dla stemi jih grozno varal, ko sem1 tie priporočal predsednikom. Nia-vadimo- si, kakor jaz en borzni špekulant, in tudi kot tak upam'dla. mi bodeš posla 1 svojo pomoč. če bi slučajno mloji delavci zahtevali t o. kar meni ra.z mize poda. Edino jaiz hočetin biti absolutni gospodar v moji tovarni, vsi o-graminii dobički se imajo stekati v moj žep. UdobnlO1 hočem živeti in v razkošju se valjati, in mabari če moji' delavci za plotom gladu umirajo1. ’ ’ T: “Hatr obvesti me, v takem slučaju selrrt ti vedno na razpolago-. Z Idlellavci doslej ša nisem so-čuitsltvoval iini tudi v prihodnje me boidelmi; za- vsaki dlelav!S.M pojav, pa. mi o teim ulaznani in posl jam ti takoj škadtron ko'zafcov na pomoč. ” K: “Lahno noč Bill!” T: “Laihkioi noč! ” VSdlitie1 cenjeni čitatelji, to ®e praivi kari jera! Roredlnl' ljudjhi še celo trdijo, 'da Taft uii1 česfdlče utežnega spola, a ko je zagledal tukaj v Seattlu v razstavi v turškem haremu devico oblečemo v poimiaukljivi obleki (triko) im plesala “Salome:” ples, pravijo, dla. se je Taft pri tem pogledu milo razjoka! — ali pa sočutno' (?) iZaismiejal, ker nisem; bil poleg, novem katero' bi za resnico vzel; — jaz «rMiirn1 da sočutno! (Op. ur. Sačo zapreko dela.) A. Wershuik. Podivjan rod. Preteklo soboto je gorelo pri Št. Jederti blizu Celja. Na klic trobente je bila brizgalna takoj na ulici in gasilci pripravljeni. Ljudje so iskali po vsem Celju konj, da bi jih upre-gli pred brizgalno, toda v ee.lie-m Celju ud bilo mogoče dobiti par konj. Ko se je zvedelo, da gori v okolici1 pri Slovencu, ni hotel nihče dati svojih konj. Brizgalno so spravili v shrambo, gasilci so pa šli po svojem navadnem: opravku. Pa naj kdo rečeš če ni to podivjan nemškutarski rod! IZ STARE DOMOVINE. Iz Metlike nam pišejo; Starejšim im mlajšim možem in ženam vse B-ellokrajima znani Leopold Gangl je umiri. 18. sept. bil je njegov pogreb. Prebivalci metliškega okraja in tudi černoimlal.iskega ste dobro poznali tega moža. Bil 'Vam je: dober prijatelj ; po svet ste ise zatekali k njemu, denar ste mu izročali brez „skrbi, da ga- naloži v posojilnici, preskrbi je val Vam. je denar, ko »te ga irabili. Nobeden Vaših iduhovnikov i:n več istih vkup Vam niso bili toliko koristni, kakor ta imož. In: 'temu ni bilo treba plačevati za dane svete, storjeno dobroto. Nadarjen, pameten mož je bil Gangl in neustrašen, ni se- .bal duhovnika, ne uradnika, .ki vladata našo Belokrajiino. Gangl ie bil u-stanovitelj prve dolenjske posojilnice z neomejenim poroštvom, -ki je bila tudi prva slovenska posojilnica z neomlejenim poroštvom. V tej posojilnici ste: imeli veliko let Belokranjci1 svoj denar naložen ; ta posojilnica bila ie- Vaša banka in Gangl njen ravnatelj. Pošiljali iste' denar iz Amerike Ganiglu, M ga je zvesto dal na »-bresti v to posojilnico, in tam- so ga vzele Vaše žene, ko ie kaj treba bilo denarja za obnovo Vaših vinograd»v, hiš, gospodarskih poslopij, ali Za druge potrebe. Ta posojilnica plačevala je tudi terjatve oderuhov, k.i‘ so po 25% jemali. Poznali' niste1 druzih pri tej kaši, kakor Garnela in Brosenika, ■kateri sieldhji je že pred več leti zapustil svete. In pri sodiščih je bilo Vašim1 ženam opraviti, ker ste možje bili' po' večjem daleč tam čez veliko- lužo in Gangl je revicami svetoval kaj storiti, jih vodil k sodišču. Gangl je vedel za vse razmere na belokraniski kmetiji in je viedno dobro svetoval, ker je bilí tudi toliko izvežban v pravdnih stvareh, da je. dobro svetovati mogel. Č.e drugače ne, pa je vprašal pravdnika. Ta Vaš dober prijatelj, Belokranjci v Ame1-riki in doma, je odložil pero in zaspal. Štiri -ure pred smrtjo- je še svoji hčeri nekaj narekoval na papir. O n.ie-m se lahko reče, da je umrl v Ikoimiatui — Veliko dela j;e storil mož v svojem precej dolgem življenju, storil ga ie za Vas rojake-, katerim: jie bil zvest do groba. Pri tem delu ni -skrbel za svoj žepi. storil je d»sti za božjo grado. Gangl je imel dosti prijateljev in le malo- sovražnikov. Duhovnikom ni bil všeč, ker jie Gangl dobro vedel meščane zbirati in tudi zmagati v bojih proti farov-žu. Ljudstvo bode Ganglu hvaležno čez grob, ker bil mu je nesebičen dober prijatelj^ — in bo isto videlo po njegovi smrti, kaka vrzel se je odprla. Zaradi tega: Vam Belokranjcem- v Ameriki naznanimo, da se je vle-gel k večnemu počitku naš Gangl. Ljub mu spomin! — -------o-------- iSoldirgarji izza plota očitajo Svobodašeul šnops in pijanost. No, akk> človek kupi in plača in se míalo razveseli od šnopsa, v-iina ali jieiČmanovc-a to je že nekaj navadnega ali hudič je od vode- pijan biti in pa «id močnika lačen, kakor -se godi pri sodrgarjih izza plota. Ideal. Panika. Vsako deželo na svetu sem in tja obišče panika, katero povzroči ali finančna kriza ali pa tudi kaka 'kužna hdiezen. Mala panika b o vedno nastala pri družini, ¡a.ko kateri član družine' zboli, če je z boleznijo. združena nerodnost prebave, bo panika 'kmalu zgubila tla, ker vsaka družina v:e, da se sme takih slučajih na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino- popolnoma zanesti. Vsak- povžitek da nekoliko dobrote telesu nam- ITeuropin Želodečni Grrenčec je znašel J. B. ¡Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. SLOVANSKA KORONA Naročila na debelo za te, kor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor IMI-i GENERAL GARANTIRAMO DA ----- JE --- J. B. SCHEUER C0., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli zdravilo. hrjplllipmn oblek*3 P° meri iz čisto volnenih, domačih in im-KUGIUJGIIIU portiranih tkanin. Prodajamo g°l°ve Obleke za delavnik Imamo vebko zalogo trdih in mehkih klobubov. V zatopi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za o delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. W&~ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte sl i kupite! prva slovensko-hrvatska trgovina s oblekami JUR!J MAMEK, | 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1 3. ure popoludne in od 4.—5. popoiudne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m E W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blae Island Avemie, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoi jen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. reč olajša bol, pripravi organe da deluj e j», ojačuje živce čisti kri. Isto se naj bi rabilo- v vseh slučajih bolezni, 'kjer se opaža telesna slabost, zguba apetita, nervoznost ali p'a kožno vnetje'. 'Nla prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. TrineT, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ODVETNIK PATENTI. KAREL STROVFR 1009-140 Washi«gto« St. CHICAGO. Tel, 398» M A IN Agitirajte za “Glas Svobode”. i Pijte najboljše pivo o S v jedri» n a j* večjih slovanskih podpornih organizacij. Vsak, ki bo bra-1 pravila (in tudi v zapisniku se že sed!aj razvidi), da so posneti vsi najboljši odstavki vseh najboljših' podpornih organizacij ter da je prva konvencija storila lep koralk db napredka v korist slovenskemu1 trpinu. Kar se tiče pa dolžnosti glavnih odbornikov so pa pravila tako stroga in ostra, da pod nobenem načinom ne more priti do kake zmešnjave ali prepira in neroda me':.i istimi. Za ta- del je glavni odbor dlob-i» zalšit in vse «članstvo ga ima v rolkah. Želeti je. da se rojaki po vseh naselbinah skupaj zber-o ter ustanove slovenska svobodomiselna podporna društva, ter jih priklopijo k S. S. P. Zvezi.. Pred -vsemi pa ne smemo po«za-biti našega glasila “Glas Svobode ’ \ «kateri ima največ zasluge za našo vrlo organizacijo. Izkažimo se, da poplačujcmo -dobro z iqo-brimi, to je razširjajmo ga, pridobimo mu «kar največ novih močij in on bo* pa kot našo glasilo zopet deloval tam, kjer še ni društev, da «se ustanove- ter priklopijo k nam. Tako bodemo koristili eden drugenelu, delali bodiemo vsi za ene ga, eden za vse ter s tem* geslom prišli od! «boja d» zrna ge. Pozdravljam vse r*oja«ke in -brate S. S. P. Z. Tebi “Gl. Sv. pa želim veliko napredka. Math Gaishek, gl. podpreds. 1420 S. 12itb 'St. Springfield. 111. ZAHVALA. Claridge, Pa. 4. okt. 09. IS temi se najvda-nejše (?) zahvaljujem -onim- turinslkim umikom «na Italijanskem*, kateri mi že dalj časa pošiljajo- njih reklamni kšeft zv-ain “B-ulletin”, kateri je navadno opremljen s- ilustracijami raznih prazničnih -ovratorjev“svetišč” i» dirugih takih “božjih” Shramb. V tem “bul-teletin” ne 'manjka tudi raznih portretov “zaslužnih” «mnihov iu 'drugih “svetnikov” vs-eih -baz; se* ve vse to 'za vadb -zgubljenih -ovc i«n koš-trun-ov, kateri 'baje tavajo po- potu pregreh in irnajio še kaiko dlla- ko (groš) na koži. Fino! Pred nekaj dnevi pa sem- dobil t-uldi ‘Diplomo’ z velikim ‘ziglom’ nekega svetnika, s katero se mi naznanja*, da sem sprejet kot so-trudrii'b večnih salezijanskih častilcev in deležen vseh “kopin” (odpustkov) in drugih sličnih 'kopin-aič, katere imajo na razpolago salerijanski mmibi — pastirii bribo'vralrilh. ovčic. Toda s temi so “frdamiano” islabo naleteli. Njihov na ob-eh straneh raztrgan Žakelj, ali po domače; “bisaga ”, se je -pri -meni opekel, k-er pri imieni n«e bode -dobil ‘zaželjen-ega “bafc-siža” katerega bi se tudi jaz ne branih Bolje bi -bilo. ko bi se gospodje obrnili na kako druge “ častilce” v osebi' fajmošterskih kuhane” in tretjerednic, katere sov posesti hraniln-iih «knjižic in s«o v oskrbi faj-raoštrov in kaplanov. Tam nia Kranjskem bi morila dobro opravili. Tam' je po farov-žih in kl-oštrih denarja, na koše, in 'zarjavelih cekinov in prašnih zdenjakov na jerbase. Zato se ta«m obrinite pri svojih črnih kolegih in ne pa na sestradane uboge delavce, katere gleda za vsak -cent deiset rok ! Pa naj bi še za “božje” častilce ostalo kaj “iber-šnega”?! Tam beračite kjer je kup, a -n-e tu kjer ga ni! John Batich. KARL MARKS? NO-O-O! «Sheridm. Wyo. Rev. R. F. Coyle je v voji zadnji pneddgi' povedal, de nič kaj ne strinja s Karolom' M ris. Mogoče pa je, da filozofije ' o doktrine, katere je učil Karol Marks ne ugajajo reverendu in ne osebnost eminentne ga nemškega filozofa. Filozofija in nauk Jezusa, Krista nista tudi dobro donela na ušesa kapitalističnih duhovnov njegovega časa in radi tega so ga križali. Ravno Isti satanski duh. ki je vel meG eminenco onega -časa prevlada sedaj sovražnike' Karola Mark-sa i.n njegove filozofije in filozofije soeijalizma sed a jn e ga časa. Na podlagi vseh biovrafičnih (ži vi jen'jieipisnih) poročil je bil K. Marks priikiuplji'vega in občudovanja vrednega značaja, bil je pa tudi Jedem najztriožnepših imodro-slovcev in znanstvenikov, ki jili je «erkei :'a.i rodila nemška mati. Ko bi bil mogoče Rev. Coyle bolje seznanjen1 s življenjem in filozofijo Marksa, bi ga bolie cenil in bolj spoštoval. Vsak človek ima kako napako, -ali bolie rečeno, vsak čiri vek se za- to .ali ono «stvar bolj zaraimia. Nekateri, se zanimajo za razredni boj, drugi zopet za znanstvo, bogoslovje itd. in tudi č. (?) gospod Co-yle ni nobena «izjema. Ko bi- se Karel Maris strinjal s sedanjinimi nesramnim kapitalističnim. induistriialnim in družabnim* sistemoma, bil' bi -v oeigledu marsikaterega “allrigbit” ne oziraje se na njegovo osebnost. Ampak 'dia je nasprotno, učil, da je človeštvo (mož itn žena) večje važnosti kot bogiatstvo in interes, se mu je pa štelo- v zlo. Pretežna večina -duhovščine, pa so «sinovi .delavske mase in njihovo zanimanje naj bi bilo za ta razred, iz koj-ega so prišli. Toda zgodi se ravno obratno. Ko bit.ro se izšolajo in toliko iznče. da. .nastopijo svoje mesto se združijo s bogatejšimi razredom in izdajo na «efijialt-sfki način svoj razred. 'Geslo se prigodi-, d’a .postanejo naihujši sovražniki razreda, ki jim je d«ai sredstva, da so se povsneli. Kakor dolgo pa bo ta razred napolnjeval leče in kontroliral ljudsko vzgojo, talko «dolgo 'bo vera samo farce in brezpomemben jek. Svet postaja imoldfrejši. Svet je pričel spoznavati svetohlinstvo in prevaro. ki je-bila do «sedaj tako praktična, Ljudje so začeli študirati filozofijo in nauk Karola Marks in socijalizem in so spoznali, da on- je« pot, ki «vo-di iz teme, nevednosti in družabne mizerije. J. M. N. Sl o v o n s k o - a n gl ešk a slovnica, slovensko angleški tolmač in am-gleško-slovensiki slovar z-a $1.00 pri V. J. Kuhelka, 538 W. 145th St., New York, N. Y. M. KARA 1915 So. HALSTED ST. med. 19 St. 1« 19 Pl. Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo in zi Ravno kar je izšla jako zanimi- j va knjiga o ljubljanskih septem- j berskih dogodkih izza leta 1908 J pod naslovom : Krvava noč v Ljubljani Zgodovinska narodna drama v •štirih dejanjih s petjem. V tej knjigi je tudi izvirna povest iz življenja ameriških Slovencev : NAJDENO SRCE Cela knjiga obsega 168 strani s karikaturami (slikami). Najlepš-e in pripravne-jše darilo za svojce v starem kraju, katere zanima amer. slov. življenje. Cena broširanemu izvodu je 40c. Elegantno vezanemu ” ” 75c. Naroči se pri: JACOB HOČEVAR, 1142 E. 72. Str. N. E. Cleveland. Slovensko Narodno Samostojno 1 Društvo V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Geor2town pri Frank Markuš v prvem nadstropju ,vas sy°*o0 Gv co. 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z lirmo, 7,a zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode” Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. AVSTRO-AHIERIKAHSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJRTO IZ NEW YORKA Alice,..........6. okt. 1909 Argentina.......20 okt. 1909 Laura........3. nov. 1909 M. Washington. .10. nov. 1909 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ m “Sofie Hohenberg-” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: SEP* £a Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU , j e v Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlanti^iie GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New \crk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine.......22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine.......20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad. na 71 Dearborn St. Chicago, 111. trank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Janbovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. ALI SE BRIJETE DOKA? svojemu namenu, in ki navadno prodaja za, $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričaku jemo bo prinesla stotine novih odjemalcev načeli britev na katerih se čit.a ime: Jos. Kral m katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 187« Mi srtmo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričan ja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jainčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem e veni, slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler jo ne pošktišajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA S2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25e od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5o posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. I -419-421-423 W. 18th St.. ► ► ► ► r t JOS. KRAL Í Chicago, 111. £ PROSTOVOLJNA ZAHVALA: ! NE VARAJTE SAM SEBE! Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj največji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočnost zamore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKOSE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO. Oni kateri pravi: “Jaz bodem čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kateri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ali sličuih boleznij, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, nemoč v spolnem občevanju, kakor tudi posledice samoizrabljevanja, mazuli, kraste in ostale kozine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, ali jetika, sifilis in vse ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRAVNjKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIK ARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE.—Nikari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti ^naši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. Pisma naslavljajte na: THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medica llnstituta”in pi-isatelj prokoristne zdra-| vilne knjiga “Človek, . njegovo življenje in zdravje”. Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edini Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim Bern že popolnoma obupala. Lucija Tori Pošljite še danes za l5 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti i ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja. DOLGA PRIDIGA ZA RESNE • POSLUŠALCE. (Pismo iz stare domovine.) Dragi rojaki im bratje za imlor-jetm! Te Idlni sem imel priliko sprejeti ■eno številko Vašega časopisa in po površnem pregledu diotiene se čutim nekako ponosnega, da imamo tudi v slov: jeziku list, ki zagovarja in 'brani v prvi vrsti prostost ip svobodo, ta neobbodno potreben dar človeški, podeljen človeku je od 'Stvarnika. Kdor ne ■brani in me zagovarja tega daru, kdor isi misli, dta le tedaj bi še simiell človek živeti, dihati in kazati svojo voljo:, ako bi bil vprežen malik imaumni1 ¡živali v jiaireim! in ojnioe, nad katerim v ihte bič tuji poganjači', on se pregreši v prvi vrsti zoper -božjo postavo in on jedva-li zasluži imiena človek. Radi tega se mora Slovencu, bivajočemu v stari (domovini, ka:r gnusiti to, kar d-opriinašajio njegovi rojaki seidlaj, ¡kjier se1 nahiaia toliko komandantov, še več pa ubogljivih mamelukov, ki znajo samo- kimati in vpiti “živio”, če ,se poljubi kateremu vodju kako neutono povedati, kakor, dla ¡bi v -res-milei ¡siairni ne imeli miožgam, ali .biiltr predeni, da bi ta človeški organ spravili na delo ter ■zaSeti sumi kaj misliti. Tu je sedaj običajno, ako eden izreče znamo 'žabjo formulo : “rega”, ponovi jo hitro ¡drugi za in jim in tako gre “rega, rega, rega,,” da te kar ušesa bo'lé, iin alko ima o,ni ki j e to prvi. .izblieklnil, nekoga na piki, ter si hoče v tem kro0”’ svoiih poslušalec v sprazniti nad njim svoj žolč, pa sčasoma namesto “rega” reče “le-ga” in tako, gre “llei-ga” im “rega” na. vse protege, dokler je še vetra kaj. !lu so ljudje, žali-bog ceïo Slovenci, mahali misliti; tu so navajeni samo ubogati in ob enem! biti potnim eno hudobni; ker še nad pogan jačelm ne morejo izliti svojega 'žolča, ga na navadno raži iva jo nad svojim-, bližnjim. Govoriti pametno beseld-o takšnim ljudem, zna čl toliko, kot metati -bob v steno ; suženj, ki je ipirodal prostost, te me razume in ¡k >nčno je re-s prišlo- že kako daleč, da bi ljudje tukaj imeli najrajše, ko bi bilo -celo proste misli prepovedane. ‘Dragi rojaki! zlasti vi. čitahelji “-Glas 'Svobode”, ki niste enako islepc-em zapustili staro ter se preselili v novo domovino, ki v- svojem listu kažete, da ste že nekdaj mislili i-n da še sami mislite, bodite mii- majpoprej iskreno oozdrav-1 jeni ! Dasirav-no se nemara j o jokati- Infelkiateri vaši sorodniki za vami, ker vas ne vidijo več, vendar tega, da ste zapustili- staro- domovino, kjer se je zagnezfdil stra-ša-nsk plevel, menda ne obžalujete, 'kajti ko bi- se vrnili semkaj, ne -razumeli bi kot prosti državljani več svojcev, me znali bi tako kriviti svojega vratu, kakor ga znajo oni, tki so' še ostali, ntre-d na-prejpostavljenimi, ne znali bi tako plaziti' po kolenih, ko bi hoteli doseči kako prirojeno vam človeško “'elementarno- nravico-; ne znali Ibii tako lagati, kakor znajo -sedaj- lagati v stari domovini, kjer -bi se -vam irnad t-eim grehom kmalu spreobračali želodci in- želeli bi se vrniti proč od toid1, a to že kamor-sib-odi, santo1 da le od -tod. 'Svoje dni so bili- Slovenci junaški branitelji sv-o-je stare domovine in zn-ali so j-o tudi ubraniti -pred navalom najhujšega sovražnika — groznega Turka, pa so tuldli imeli neko ¡nagrado za to ; branali so jo- sami zá-se. Zdaj pa se eujej-o od več strani glasovi, da je -Slovein-ee zapustila ljubezen do domovine, da se- m-e postavljajo -za njo v btra-n tako, kakor so to delali ¡njihovi očetje. Da bi sinovi slovenskih očetov bili m-arnj pogumni, -nego so- bili ¡njih predniki, tega mi' pač memojte praviti, kajti to- je neresnično. Slehrni izseljenec vé dobro, koliko truda in poguma ga je stal-o, predio se je ¡odtrgal od .dolmaee grude in se podal ¡n¡a pot v oddaljeno tujino o kateri še ne- vé- k-afcšna usoda ga čaka ondi ! Oni, ki so o dšli, in ma-šli1 novo domovino- drugje, torej ni-so plašlji-vci ter bi kazali doma prave čudeže- junaštva, ko bi tu imeli sploh kaj od tega. Za koga naj bi branili tukaj svojo domovi no? Ali samo- radi tega, da bi imeli, ali našli v njej svoj- preran grob? Pravijo sicer mekaterniki d‘a -so remegatje orni, ki upoštevajo znano geslo: “ubi bene ibi pa tria’”, toda -ali' je nade pravi ro- doljub oni, kdor bi- si' drznil trditi in za.hitev-ati, da naj ljubi človek svoj rojstni' kraj sam-.o ra)Ji -tega., da bi ondi po živinsko trpel, bil guljenja cunj-a,, s katero sme sledmi pometati kakor se mm poljubi, zakaj človek živi samo emikrat in ker 'le enkrat živi, ima tudi pravico zahjt-evati, da sme tudi to edimokrat po človeški živeti. Klerikalni naši časopisi zadnji čas hudo javkajo in tožijo, koliko ileilavnih: imočij j-e z-adhja leta zapustilo slovenske dežele, -češ, da -sedaj -že poštenih delavcev v-eč ni moči dobiti. Toda kdor to izselitev nekoliko- prerešeta, lahko- rece z 'mirno vestjo : prav imajo da so' šli in še več naj bi jih- odšlo, da bi -naposled ti- skopuhi in oderuhi bednih -delavcev razvideli. koliko so vredne delavske moči in bi o-ne, ¡ki jih še- imajo, začeli nekoliko bolje plačevati! Samo bobnati ob etiki 'boben rodo — in domo — lju-blja, revnemu trpinu pa ne privoščiti 'koščefka Iomega kruha, ali poštenega plačila, to je hinavsko licemerstvo, za katero ni moči najti1 dovolj grajalnih besed. Isto tako- se dá hudi obsoditi to večno po-vdarj-anje narodnosti in ta večna trditev, Ida mladina slovenska ¡ne sme znati več jezikov, nego zgolj svojega ¡slovenskega. To -zopet nasprotuje zdravi ¡pameti čl-o-e-ški, zakaj- slovenska imladež ni tak-o zabita, -da si ne bi z lahkoto osvojila tudi- kateri- drugi jezik, stairiši ¡njeni pa- tudi niso tako bedasti. da ji tega znanja ne bi pri-voišeili. ako b-otíio- spoznali, da -bo imela od tega na trnjevi- poti življenja kaj dobička. Ono jadikovanje : “Slovenec naj ostane doma; slovensko dete mora- znati samo slovenski- svoj materni jezik”, so si izmislili zgolj oni očetje ko-mainidiamti, -ki 'bi -radi vihteli nad revnimi n-evedn-eži- svoj orjaški bič: ki bi -radii- strigli-svoje “ovčice ”, samo da. bi le imele dosti volne, da bi- -ž njimi- potem -o-n-i pohotno polnili svoje bisage. To je resnica, to- j-e smeir, kamor p-es taco- m-oli; vsi drugi ugovori zoper to so- puhli i-n ničevi. Ali- hočete dokazo-v? Župnija -ali občina na slov. Štajarskim, v kateri jie sedaj deloma primoran stanovati pisate-lj P-odravski, se je- v poslednjih letih postavila na ¡tako- imenovano narodino stališče tar se s-eveda tudi prva priklopni-la k tako imenovani, tukaj udomačeni. “kmečki zvezi” zunaj katere- na slov. Štajarskim ni zveličanja. Poglejmo nekoliko delovanje papigarjev, ¡ozir. občinskih m-ož te občine ! 'Njih zasluga je bila. v prvi vrsti to, da so vtaknili ob času nenavzočnosti, t. j. zavratno, dokler jie bil iimen-ova.ni pisatelj v bolnišnici, istega nod ku-ratelo, ne da bi1 njtimu o tem- kdo le besedice o-tem zinil. Podravski, ki je mialone prevel vsega Sienkie-wiem in še- dokaj -dlrngih del, p.a je ob času hude- bolezni sv-oje -žene in hče-rke izrekel besede, da se mora končati svet, ako mu pojde še nadalje tako slabo, kakor mu je šlo- takrat, j-e bil razglašen- za “umobolime-ga” in orona.n v nenavzočnosti vseh pravic, -a to na podlagi v Avstriji vpeliane postave. To so storili veliki junaki zahrbtni junaki, ki Podravskemu, pišočemu pet jezikov, še niso zrasti!1 do- pasu; torej so se spravili nadenj takrat, k-o- ni bil navzoč. A da bi bili- to storili tujci, pa se človek še ne bi jezil; to so napravili- ožj-i njegovi- rojaki, med katerimi je nosil brat Podravskega, tretjere-dnik in strasten klerikalec, glavni-' zvonec. -Neka nemška pesem slove: “Doch das schreck-lidhlste vont alfidml iist der Kamipf mit Ungeziefer, -dem -Gestank als Wanze.talent”. Ko j-e torej nastopil Podravski čre-z tri leta s temi mameluki; katerim se je stopil vladni m-o'ž e. ikr. sodnik g. Rotil na če-l-o, v obulpn-o b-o-rb-o. moral se je boriti s smradom- in lažmi, ki so ga- puščali ti odlični ‘" verski ¡m-ožje” -od sebe in ker jih j-e- srečno zraniagail, torej, sme .sedaj dopo-¡mlagati k temu, da poizvedo Slovenci v Ameriki še- o1 nekem: zalem! “junaškem” činu teh odbornikov, ki- jih pokaže v Dravi luči, ter služi1 -o!b- -enem! ¡v -dokaz, iz kakih pristašev je sestavljena na slov. Štajerskim tako imenovana “kmečka zveza”. D-otičnim .pogrebcem! Podravskega je namreč ■šinilo v glavo, da’ morajo; da ¡si zagotovijo, obstanek, napraviti par originalnih- korakov v vladnem področju1 i-n niaumdli so, da se mora za njihovo občino- skleniti v občinski hiši postava, ki mora veljati- -kajpada za domačine, da se bodo- po- njej ravnali. Ta “človekoljubna” postava ie baje obsegala nasledil je točke : Delodajalce sme plačati- moškemu dninarju na da» pri hrani po 30 kr. (60 vinarjev) brez hrane pa 60 kr. (1.20 v.) ; -ženski-dninarici sme plačati pri hrani po 15 kr. (30 vin.) ; brez hrane pa 30 kr. (60 vin.). To smo skü-eñili- imi, narodni ko.nservativ-.no-krčansko mišlteči' uno-žie, ki zahtevamo, d-a se (ugonobi vse, kar s-e nam. ne bi hotelo vfclanj-ati, ki zahtevamo slo-vensk pouk v svoji šoli, da bototo vsi oni. katere še redé očetje in matere naše občine, primorani ostati- doma in nam ¡delati za to sramotno odško-dninoi, ki še tega i-meina. niti1 ne zasluži. In to tarifo so dali, podpisano- od občinskih mož, nabiti na zid1 novo postavljene občinske hiše. v kateri smo- pred nekaj leti. ob času blagoslovljenjia. te hiše. imeli- priliko -slišati, -da v tej -občini še nihče ni umrl od gladu in da 'tu s-e bo odslej onim-, ki so- jo pomagali1 postaviti, delite “pravica”. Ta. ¡sramotna tarifa je bila te “nravicie” naj-siijajhejši1 dokaz. Toda 'da ne pozabimo, moramo še povedati, da so- si1 s tem! junaškim svojim činom ti občinski papigovci sparili nekoliko svoje perutnice, kajti nekdo- je bil t-aiko- dober, da je poslal dotični- občins-ki1 sklep in tarifo pristojnemu ofer. glavarstvu, k-atero' je do-tičn-e oostavo-daja-Dpie kaznovalo z občutljivo globo. Pravijo, da so morali plačati celo 2000 krom globe. Da je bilo to zdravilo potrebno in zdravo, to se raznimi samo po sebi in še bolj zdravo bi bilo to. ko bi ji'h tudi1 Podravski zamogel pritirati do tega, -da ¡povrnej-o še njemu -povzročeno škodo, a preidi vsem drugim sramoto, ki so mu io ¡v svoji hudobnosti povzročili pred svetom. če povemo, da Podravski ne kadi, ¡ne pije alkoholičnih pijač, ne zahaja v krčme, ne kvartg,. marveč samo dela duševno za deset dirugih, pa. se nam nehote vriva vprašanje, kaj zahtevajo ti mameluki od njiega še- več? Ako zahtevajo. da naj postane malikovalec iin krivi svoji vrat in 'hrbet pred takimi' mameluki, so se -pač zmotili- v svojem- računu, kajti Podravski se zaveda ¡svoje veljave, zavedla svojega človeškega dostojanstva. katero je — ukradeno mu — znal ubraniti in si ga tudi v b-oGoče ne da vzeti do- zadnjega zdihljeja. amen. Ali ste že ponovili naročnino na ‘Glas Svobode”? Na lovu je ustrelil železniški asistent g. Nejedly v Št. Petru na Krasu 11-letmega dečka Frančiška Medie-a iz Radohove vasi. Na prodaj hiša in lota. Hiša v dobrem stanju in vredna brat bratu $12,000, katera nosi mesečno $120.00 najemščine se proda pod zelo ugodnimi pogoji. $1000.00 v gotovini in ostanek pa na morgage po- 5%. Več se poizve pri A. H. Skubic, ali pa upravništvu Glas Svobode KJE JE ? Kje j-e Anton Hosnar, doma iz Soče pri Bolbci na Primorskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Sopris, Colo. Cenjene rojake naprosim, da mi naznanijo njegov naslov ali se naj pa sam javi. John Horbat, Box 109, Hartsborne, Okla. Bolečine v hrbtu in nogah t izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIH SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti Hf* glavo- in zobobola. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. . 215 Pearl St. New York. Rojaki, priporočajte “Glas Svobode”. — Dolgo življenje. Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katerevgre hrana. Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Če nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano Tritierjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino « Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih želišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo JOSEPH TEINEE’8 fUGlSTEREt> Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v=ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346-Tisoče priporočil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa posti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Aye., Chicago, 111, Citatelje opozarjamo naTrinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in domač izdelek. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 ^orško 'luko, poročajo o vznemirljivem dogodku, ki se je med vožnjo pripetil na krovni. Kurjač Carl Hauschildt je vsledl strašne vročine, ki je vladala v prostorni za stroje, Zblaznel i:n letel po hodniku prvega razreda, 'kjer jie zagrabil 8 let starega otroka. Neka gospodična je vse to vakMa, im boječ se, da ne bi blaznež skočil z otrokom vred! v morje, se je vrgla na njega. Ko se je z njim ruivaila, je prišel neki potnik iz svoje kabine in se isto-tako vrgel’ na kurjača. Potem je .prišel častnik ladij e na čelu 15 mož posadke, in ko je blaznež te videl, je pobegnil in bi gotovo skočil v morje, če mu ne bi te namere preprečil neki drug ¡mornar. Hauschillditia so po obupnem boju končno premagali in |>oložili v železje. Hud bcj se je bil te ni v Leži-mdru na 'Hnvatsbem. i >d streho 'hiše Miloša Radiniča so se skrili' trije sumljivi možje. Radimilč je še!l po orožnike, ki' so (b i lo obkolili in pozvali neznance naj se udajo. Ti pa so za odgovor začeli streljati na orožnike. Zbralo se je okrog biše veliko radovednežev, oni trije pola streho pa so nadaljevali s streljanjem. To je ljudi tako razkačilo, da so zažgali Radiničevo hišo. Ko so: se plameni pričeli o-prijemati podstrešja, je skočil e-den hudodlellcev na tla, da bi pobegnil. Toda ljutije so ga- zagrabili im ®koro napol ubili. Kmalu na to je ¡skočil drugi iz goreče hiše. Orožniki so ustrelili in 'bil jie takoj mirtev. Ko1 je skočil tretji iz plamenov, so ga zagrabili orožniki in zvezali. Razjarjeni ljudje so ga 'hoteli na miestu ubiti. “Zastavljalnica odprta od 12. do 5. ure po noči,” tako se glasi napis na neki hiši v Parizu v bližini Velike opero. Posestnik zastavljalnice dela jako dobre kupčije. Obiskovalci so večinoma e-legantni gospodje im 'dame, ki se jim je zgodila nesreča, da so po moči naenkrat brez denarja. Iz zadrege si lahko sedaj poma gaj o v tej' zastavljalnici, ki je torej velika “dobrotnica” ponočnega občinstva pariškega. Lahkoživka roparsko zadavljena. V tolerančni hiši št. 4., ulica Oro sada v tržaškem starem ¡mestu, je živela že več let 421ehoa Marija vdova Mathias. Imenovana je vdova že od' svojega 24. leta im imiati 2'Oletne hčerke, ki je zaposlena, v moki tržaški tovarni. Vdova se je takoj po moževi smrti udala lahkoživemu življenju, kateremu je ostala zvesta do zadnje ure. — V nedeljo okoli 10. u-re ¡zjutraj so videle ženske omenjene hiše priti1 iz sobe rečene Mathias nekega približno 25 let starega mladeniča, ki je na vprašanje žensk tudi potrdil, da je bil pri vdovi. — Ko pa Mathias ni dolgo prišla iz sobe, se je drugim ženskam to čudno zdelo in šle so na vrata trkat. A ni bilo odgovora. Ženske so dale zaklenjena vrata s silo' odpreti' in ¡našle Mathias 'rdrtvo na postelji. Imela je ves črn vrat*, znamenje, da je bila zadavljena. Morile« jo je oropal vsega lišpa, ki na ni velike vrednosti, ker ni 'bil zlat, nato pa zaklenil vrata, vzel seboj ključ in pobegnil. — Za 'morilcem pridno poizveduje policija, vendar nima pravega sledni. Aretirani sta bili že dve osebi, alti obe' izpuščeni, leer se je njih nedblžnost izkazala. Policija je zaplenila tudi vso ¡korespondenco pokojnice in ¡slike kakih. 50 Ijrnbčrhov, katere je im "la tekom let. Umor iz maščevanja. V Zadru je bila pred nekaj dnevi odpovedana služba pisarniškemu pomočniku Tonyvju. Y ponedeljek popoldne je Tony na cesti napadel voditelja- mamiestniškib pomožnih uradov, ofieijala Se rtič a, ter ga z nožem zabodel. Sertič je bil takoj mrtev ; Tony se je sam- javil sod- Samomor pevke. V Petrograda je priredil1 23. m. m., general Ölepe'lev zabaven večer. Ko se je vse vrtelo v veselem1 valčku, je stopi-la lepa angleška pevka Sait b generalovi mizi. potegnila iz mizniee samokres, ter se vpričo strmečih goistov ustrelila. Bila je baje smrtno zaljubljena v starega generala «lepeleva. Pretep v juž. Dalmaciji. Pred ■par dnevi je bi la tu velika vojska med delavci, iki so zaposleni pri izkrcavanju premoga im ki jih j c okoli 300. Prišlo je do prepira z noži, tako, da so morali vojaki poseči vîmes; ti so kmalu napravili mir, afcoravino jih je bilo samo šest. Vojaki so bili z ladje Samsi-go, ki. je tam vkrcana kot straža. Zgubljena mladost. Na Dunaju so se poskusile usimirtiti z lizolom tri šestnajstletne deklice. Ena od njih je tuberkulozna in ne more delati'; ker se ni imela s čem živeti, se je udala prostituciji. Iz gnusa nad. takim življenjem se je odločila b samomoru in je k temu pregovorila, še dve prijateljici, ki ista živeli ravno tabo 'življenje. Zasramovan vojak. — Preteklo nedeljo se je začela zbirati tržaška fakinaža za vojakom bosansko-hercegovskega pešpolka, Hamid Filipovičem. Fakinaža je Filipoviča psovala z najgršimi ¡psovka-' mi in obmetavala z raznimi predmeti. Vojak se ni zmenil za divjanje paglavcev, dokller mu ni nekdo zbil fesa z glave. Sedaj pa je zavrela Filipovimi ¡kri in potegnil je bajonet, nakar so paglavci zbežali. Neki policaj je sikočil na vojaka, da bi mu .odvzel orožje.. V tem trenotku je prišlo Filipoviču na .pomoč več njegovih tovarišev. Policaj je ¡zapiskal na svoj-o piščalko, in nriteklo mu je. 12 stražnikov na pomoč. Vojaki so bili po težkem boju premagani. Pribiti se mora dejstvo, da postopan j e slov ensike ga obe inst v a ob lan škili demo nstracijah na-pra-m vojaštvu nit i zdaleka ni bilo podobno postopanju laške fa-kinaže — in vendar je tekla slovenska kri. Napačen princ. Predi nekaj tedni se je nastanil v Solunu v 'najboljšem' hotelu! mlad, eleganten gospod, ki je rekel, da je princ Šehabeddin, vnuk sultana Abdul Aziiza. Ko so solunski odličnjaki zvedeli, da imajo v svoji sredi tako odličnega gojsta, so drli eden za drirgim1 k mladem' uprineu. Ko je ¡slednjič povedal, da se odpelje na Dunaj v s vrbo nadaljevanja svojih študij, so takoj pisali v Carigrad po poseben salonski voz za. princai. V Carigradu so se čudili. kako more biti princ Šeba-■beddin v 'Solunu', ko je vendar že več tednov v Sfcadru. Še bolj so se pa čudili v 'Solunu, ko se jim je to sporoëiïlo iz Carigrada. Ge-neralni' guverner in. načelnik policije sta zopet napravila vizite pri princu, ki sta ga spremila, v ječo mesto na kolodvor. Dognal') se je. da. je hud reakcijonarec, ki se ms zove Šehabeddin, ki pa. ni s princemt enakega, imena v nik-a-kejm sorodlstvir. Zarubljen podvodni čoln. — Švedski polfivodlni čoln “Hvalen ’ se je 'n-a potu iz Reke nekaj pokvaril. V Rotterdamu ga je pustil kapitan popraviti. Ker ni hotel plačati za- popravilo dolžnega zneska, so mm čoln zarubili. Za samostanskimi zidovi. V ur-šulinskem samostanu v Raabu so odprli pred nedavnim časom šest-razredno dekliško ljudsko in imeš-č ans k o šolo. Ravnatelj je bil škofijski tajnik dr. Arpad Nitsdh, u-čitelj petja skladatelj Viljemi Mi-hiaesek in ravnateljica samostanska predstojnica, Za samostanskimi ziidovi' so se morale goditi čudovite reči, kajti naenkrat je škof ukazal tajniku, da mora zapustiti mesto raznatelja, odpustil je tudi 'učitelja petja in je dal šolo takoj zapreti. Kaj se1 je približno godilo ni tešiko uganiti. — Klerikalci bodo seveda vkljub tcmiu še naprej prodajali svoje .moralne nauke. Atilov grob najden. V Magoesu na ¡Ogrskem so našli grob, o katerem trdijo veščak.i, da. je še iz časov preseljevanja narodov. V grobu, so diobili’ mloškio ira konjsko okostje, 'zelo lično izdelane zlate gumlbe in druge starinske stvari. Madžari' pravijo, da je to gotovo grob kralja Atile. Lep grof. Na Dunaju1 roden i erof Roger de Miremont je bil te dni izgnan iz Bavarske. V Mona-koveirn s© je bil oženil z precej niji. — znano idamo z îmlenotm Babette Selch. Ta Babetta se je omožila z grofom saino zato¡, da je postala grofica im dla je dobila od svojega “moža” 2000 mark; vendar je morala obljubiti, da s© bo pustila sodnijsko' ločiti. Sodišče pa lbči-tve ni .potrdilo. Grof Miremont je ■bil isivojča« v Pariizu na dve' leti ječe obsojen., ker je tudi tam u-ganjal razne sleparije z ženitvami. Kakor pri nas. Vseučilišiki profesor dir. 'Srddmko je sklical v Kralje verni Dvoru nad Labo- shod, na katerem) bi se razpravljalo o drugem vseučilišču v Brnu. Vlada pa ga je zadnji tren ote k prepovedala. Številke iz celega sveto. Na celem. svetu prebiva 1563 milijonov ljudi. Izmied teh je 588 milijonov kristjanov in sicer 272 milijonov katoličanov, 166 milijonov protestantov (200 milijonov različnih strank), 120 milijonov pravoslavnih vernikov, jodov 10 milijonov, m oha m edamce v 216 milijonov, budistov 138 milijonov, indov 200 milijonov, konfuicijancev 231 mil. Kot čarovnica sežgana. V veri, da je ¡vsled njene čarovniške zmožnosti nastala med njimi epidemična kožna 'bolezen, so Indijanci v soseščini Pueblos, Mexico, priletno' Juani to Imiarez zaprli v - njeno hišo in jo z njo vred zažgali. Morseyev dvorni kaplan. Vodja nemških klerikalcev na Štajerskem! barton Mousey je kmet na svojiemi gradu pri Feld ringu kaplana, da je utrjeval njega in njegovo rodbino v krščanskih načelih. Tega kaplana so nedavno zaprli, ker je utrjeval v verskih resnicah: tud.ii šolske deklice po paragraf 128 k. z, V Postojni j|e umrl v bolnici neki vojak pešpolka št. 47. Pogreb iz 'Gorice, bo lianes in se ga udeleži ena stotnija vojakov z godbo. Dekan postojnski ni pustil, da. bi kaplan spremil) truplo iz bolnice v mrtvašnico. Bosansko-hercegovska spominska svetinja. Cesar je ustanovil v spomin na aneksijo Bosne in Hercegovine posebno svetinjo, ki j.) Bobe vsi 'bosanski deželni in občinski uradniki in vsi oficirji, ki so 5. oktobra lanskega leta službovali v Bosni. Kdo je najlepši moški, bodo u-gibali v Lond onu v zdrav il išču i dvorani Southend. 7 najknasoej-šiih dam bo odločevalo, dve izmed teh pa sta se odločili, da dasta poljubček vsem tistim, ki ne dobe nobene premije. Oglasilo se je o-bilo moških, ki upajo ne na diplome, ampak na poljubčke. Žrtve viharja. Na Romunskem je razsajal vihar, ki je napravil mnogo škode. Voda je udrla v kleti. V Konstanci se j;e skrilo kakih 600 vojakov pod velik star skedenj;, katerega je vihar podrl. Pri paniki, ki je vsi odi tega nastala. je bilo ubitih 8 vojakov, 16 je bilo pa ranjenih. Te dni nas je obiskal rojak g. Frank Mušič iz Dol. Logatca ter je odpotoval preko Jolieta v New York. Mi mu želimo obilo sreče, ako se namlera izpolni. Živijo! -———o.-------- Književnost. Gospod Jakob Hočevar v Cleveland, Ohio nam je do,poslal ravnokar izdano 'knjigo “Krvava noč v Ljubljani”; tisk: “Tiskovne družbe “'Clevelandske Amerike. ” Knjiga tiskana na trpežnim» papirju! in v prikupi ji vem tisku, 16o oblike, obsega, na 103 straneh zgodovinsko narodno' dramo s petjem v štirih dejanjih dogodke 20. septiemibra 1908 v Ljubljani, ko so vojaki 27. pešpolka streljali na naše rojake ter Lundra in A-damiiča umorili. Drama je povsem iz dogoidikov posneta ter za visace-ga rodoljuba prežalosten a drag spomin. (Nia 52. straneh j)e tiskana lepa .povest “Najdeno Srce'”, iz življenja ameriških Slovencev, Rekli bi d'a vsebina cika bolj na satiro, toda kdor pozna živi,jenske oziroma 'družabne razmen? naših v A-mieriki živečih rojakov, miora pri-poznati, da. j,e goismodi pisatelj povsem' pravo pogodil in da je tome!rit spoznaval© e slovenskega ljudstva. Knjiga stane samo 40c in jo visakbmu’ rojaku najtopleje priporočamo. Zaradi naročila knjige glej o-glais v tem; listu. Agitirajte za “Glas Svobode”. — — — ‘}fW, W