Pojmovanje demokracije in discipline Ob teh pojmih se neredko zaustavljajo delovni ljudje in člani SZDL. Tudi članom Z K naše osnovne organizacije ZKS rudnika v glavnem ti pojmi niso dovolj jasni Zaradi tega nastajajo posebno v našem delavskem samoupravljanju in tehničnem vodenju ter v našem političnem življenju aktivistov napake, ki jih moramo dobro poznati na današnji stopnji socialistič-no-ekonomskih odnosov, ki se razvijajo in ki so osnova za organsko rast socialistično demokratičnih form. Te napake je treba čimprej uvideti in odstranjevati, da ne bodo subjektivni faktorji — kar smo vsi delovni ljudje — pričeli zadrževati našega nadaljnjega razvoja v izgradnji socializma. Vse večja in večja decentralizacija našega gospodarskega in družbenega življenja zahteva vse večjo udeležbo in zanimanje vseh delovnih ljudi za vse te probleme, ki so z decentralizacijo prešli v soodločanje in obravnavanje pred široke mase delovnih ljudi. Ravno v tem pa je bistvo nerazumevanja — konkretno v našem kolektivu še precejšnjega števila delavcev — naj bo to fizičnih, pa tudi umskih. Še vedno je dosti delavcev, posebno novincev, ki se ne zavedajo dovolj, da je socializem odvisen od dela naših rok, da je od nas samih odvisno, kako bomo gospodarili, od nas samih, koliko bomo zaslužili, oziroma od vseh gospodarskih proizvodnih kolektivov, kako se bo razvijala naša komuna in v njej reševali problemi družbenega standarda, elektrifikacije naših krajev, vprašanje pitne vode, cest, prometa, uslužnostnih in drugih podjetij itd. Tudi med člani Z K imamo primere podcenjeiianja, pa tudi precenjevanja vrednosti naših sociali-stično-ekonomskih odnosov, ki zahtevajo posebne pozornosti in velikega upoštevanja nas vseh in res aktivnega gospodarskega in družbenega sodelovanja. Naši časopisi mnogo pišejo o socialistični demokraciji, na VI. kongresu KPJ pa je tov. Tito postavil svojemu poročilu naslov: »Borba komunistov Jugoslavije za poglabljanje socialistične demokracije«. O njej se je razpravljalo na III. plenumu CK ZKJ, ker se je v njej utopil Djilas, misleč, da je demokracija vse in da nam le še ona manjka, potem pa bomo imeli socializem. Tako je pisal tov. Djilas v članku »Ali so cilji«, da je ne le za nas, nego za ves človeški rod kot »edini dejanski in trajnejši cilj« nenehni boj za demokracijo. Pri tem se bi hotel obrniti na. besade, ki jih je rekel v zvezi z demokracijo tov. Edvard Kardelj na In. plenumu CK ZKJ. Med drugim je rekel: »Demokracija je konec koncev oblika države, demokratične pravice so samo pozitivna oblika omejevanja svobode. V popolni svobodi ne bo več nobenih »pravic«. Z drugimi besedami povedano, je demokracija oblika države, cilj demokracije pa je, to državo uničiti in s tem uničiti tudi sebe (demokracijo) kot tako. Druga vrsta pojmovanja, ki se nekako da čutiti od strani nekaterih članov naše OO ZKS na rudniku je ta, da je socialistična demokracija tista »bela vrana«, ki nam ne dovoljuje dvigniti proizvodnje do možnih kapacitet jame, da je kriva dejstvu, da ni discipline v izvrševanju tehničnih nalog itd. Pri tem se bi obrnil na primer malomeščanskega pojmovanja demokracije v partiji. V naši OO ZKS dobi človek občutek, da smatrajo nekateri člani, da je vseeno ako plača ali ne plača članarine, pride ali ne pride na sestanek, dela ali ne dela kot politični aktivist itd. Vkljub temu je lahko član ZK. To je nepravilno in malomeščansko pojmovanje demokracije. To se dogaja često, samo s to razliko, da nimajo istega pojmovanja o socialistični demokraciji preprosti fizični delavci, pa tudi ne nižje tehnično osebje, razen če so se tega pojmovanja naučili že prej v praktičnem življenju, kakor tudi ne nekateri člani ZK, ki so no vodilnih tehničnih mestih v proizvodnji. Ne mislim pri tem, da je to namerno, vendar pa bi bilo potrebno upoštevati kritiko in biti samokritičen, kar pa večkrat ni primer. Pogosto se smatra to kot osebni napad. Kakor naj v življenju partijske organizacije obstoja disciplina in se mora klicati na partijsko odgovornost člana ZK, ki ne dela tako, kakor je nakazal VI. kongres v svoji resoluciji ter tako, kakor mu je kot članu ZK dolžnost po statutu, bi se moralo tako postopati tudi pri ostalih organizacijah in ustanovah, še toliko bolj pa mora vladati disciplina v izvrševanju tehničnih na log, ki nam zagotavljajo izboljšanje v našem proizvodnem procesu. Kdo bo to disciplino ustvarjal? Izvoljeni in predpostavljeni! Kdor pa potem pred bojaznijo, da bi bil proglašen za diktatorja kapitulira v disciplini, je nosilec nediscipline! S tem sem hotel povedati, da demokracija in disciplina ne tolčeta druga druge, temveč morata hoditi vzpo- detaslu LETO II ŠTEVILKA A IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 15. mm 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRAN JO - i UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠTEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFT ISKE TISKARNE V CELJU naliza rentabilnosti odkopavanja po širokočelni odkopni metodi Na podlagi dosedanjih rezultatov poizkusov s širokočelnim odkopavanjem na Rudniku Velenie, kateri so se vršili v času od 26. VI. 1953 pa do danes, moremo zaključiti, da so poizkusi pokazali mnogo boijše rezultate, kakor se je od njih pričakovalo. Glavne pozitivne strani nove odkopne metode so sledeče: 1. Uvedba širokočelne odkopne metode je omogočila v II. polletju dvig proizvodnje v jami od prejšnjih 1.560 ton na sedanjih 2.000 ton odnosno za cca 25%, ne da bi bilo za to treba novih priprav (dokaz zmanjšanja števila izdelanih prog v zadnjem kvartalu ob velikem povečanju proizvodnje). 2. Povečanje proizvodnje brez novih priprav dokazuje, da se za 1 m priprave za širokočelno odkopavanje pripravi več premoga kot za dosedanji način odkopavanja (dolgi stebri in ročno odkopavanje). 3. Proizvodni stroški na odkopavanju so kljub priučevanju delavcev na novo odkopno metodo ostali v paraleli s prejšnjimi stroški odkopavanja, ko se je odkopavalo samo po starih odkopnih metodah neizpremenjeni (razlika, ki nastopa v oktobru v materialnih stroških, je posledica podatkov podražitve električnih vžigalnikov za 50% in nobenih drugih razlogov), jasno pa je, da se bodo po priučitvi moštva še mnogo zmanjšali. 4. Stroški vzdrževanja so znatno padli od 101.10 din/i na 71.50 din/t, odnosno za 29.5%, kar je v glavnem zasluga uvedbe širokočelnega odkopavanja. 5. Stroški izvoza se trenutno zaradi nepopolno mehaniziranega transporta še ne morejo točno odrediti. 6. Zmanjšanje odkopnih izgub od prejšnjih 50% na sedanjih cca 35% ima za posledico podaljšanja koriščenja izdelanih jamskih gradbenih investicij, kar bo imelo za posledico znižanje letnitv odpisov; 7. Izkoriščanje mehanizacije je za cca 40%boljše pri širokočelni odkopni metodi kot pri metodi dolgih stebrov, kar zopet ugodno vpliva na stroške amortizacije. 8. Finančni uspeh uvedbe nove odkopne metode bi bil približno (točno se ne more prikazati, ker se ni za vsako odkopno metodo vodilo ločeno stroške) naslednji: a) odkopni proizvodni stroški so se v II. pollefiu 1953 v paraleli s I. polletjem 1953, ko se še ni delalo po novi odkopni metodi, znižali od 180.10 din/l na 175.10 din/t pri neizpremenjenih stroških za delovno silo. Zaradi tega dejstva moremo smatrati, da so odkopni stroški tudi po novi odkopni metodi skoraj enaki stroškom po starih odkopnih metodah (dolgi stebri in ročno), kar dokazuje naslednja tabela: Zmanjšanje števila potrebnih pri-j v se odraža tudi v finančnem podu, ker se z 1 m priprave pridobi po metodi širokočelnega odkopavanja 84 ion premoga, po starili odkopnih metodah (1952. 1.) pa 70,5 ton premoga? Iz tega sledi, da se je potreba po izgradnji odkopnih prog zmanjšala za 16%. Na 1 tono premoga, pridobljenega iz odkopa, je bilo po stariti odkopnih metodah potrebno 0,0142 m priprave za širokočelno odkopavanje pa 0,0118 m. Ker so znašali stroški izgradnje 1 m proge v letu 1952 (prvih 10 mesecev) 5.220,— din, potem znašajo stroški priprave za stari način odkopavanja za vsako na odkopu odkopano tono 73,80 din/t odnosno za širokočelno odkopavanje pa 61,50 din/t. Prihranek na pripravi za širokočelno odkopavanje znaša torej 12,30 din/t. c) Za vzdrževanje jamskih prostorov v odkopnem polju se je porabilo v I. polletju 1953 skupno 9.750 dnin, odnosno ca. 62 dnin dnevno, a ca. 15.050 dnin na celotnem vzdrževanju. V tem času se je za vzdrževanje porabilo 1,430 m3, v odkopnem polju pa ca. 930 m3. Tako odpade na vsako dnino 0,096 m3, odnosno 4,6 m. Ker so odkopi (po starih odkopnih metodah) nakopali v I. polletju 1953 - 220.968 ton, je bilo potrebno za 22,7 ton položiti eno dnino na vzdrževanje odkopnega polja. Za čas poskusov s širokočelnim odkopavanjem pa se je porabilo (od 26. VI. do 30. XI.) na vzdrževanju odkopnega polja 516 dnin, medtem ko se je na širokočelnih odkopih nakopalo v tem času 44.730 Ion tako da je bilo potrebno na 87 ion obložiti eno dnino. Razmerje dnin na vzdrževanju odkopnega polja med obema primerjavama znaša 1 : 4 v korist širokočelnega odkopavanja. Zaradi sigurnosti računa pa računamo v razmerju 1 : 3 odnosno, de je potrebno pri širo-kočelnem odkoipavanju n 68 Ion oblo-jžiti na vzdrževanju 1 dnino. Naf.vzdrževanju bi bilo potrebno pri dosedanjih odkopnih metodah o 1 tona : 22,7 t/dnino je 0,044 dnin/t, pri širokočelnem odkopavanju pa 1 tona : 68 t/dnino je 0,015 dnin/t, ker zinaša povprečna dnina v II. polletju 1954 na vzdrževanju 520 dnin, potem znašajo stroški na vzdrževanju odkopnega polja: Rri dosedanjih odkopnih metodah (dolgi stebri in ročno): 520.-- din : 22,7 t/dnino je 22,90 din/t, pri širokočelnem odkopavanju pa 520.- din : 68 /dnino je 7,65 din /t. Prihranek na delovni sili za vzdrževanje odkopnega polja pri širokočelni odkopni metodi znaša torej: 22,90 - 7,65 je 15,25 din/t. Poraba lesa je znašala povprečno 0,096 m3 na dnino izvršeno na vzdrževanju odkopnega polja. Na 1 tono v odkopnem polju nakopanega premoga Pregled potrošnje glavnih normativov: (Poizkusi od 26. VI. do 31. 12. 1953) Porabljeno Povpreček čela Povpr. odkopa Šihfi na odkopu 9.062 dnin 7,30 t/dnino 6,96 Razstreljivo 12.077 kg 0,182 kg/t - 0,186 Kapice 29.959 kom. 0,448 kom./t 0,429 Les 463 m3 0,0070 m3/t 0,0068 odpade na osnovi gornjih normativov pri dosedanjih odkopnih metodah: 0,095 mVdnino : 22,7 t/dnino je 0,0042 m3/t, pri širokočelni metodi pa 0,096 m- dnino : 68 t/dnino je 0,0014 m3/), prihranek znaša torej 0,0042 - 0,0014 je 0,0028 m3/1, ker pa je znašala povprečna cena jamskega lesa ca. 4.500,— din, potem znaša prihranek na jamskem lesu pri širokočelnem odkcpavanju na vzdrževanju odkopnega polja 0,0028 m3/t X 4.500 din/m3 je 12,60 din/t. Celokupni prihranek na vzdrževanju pa znaša pri širokočelnem odkopavanju 15,25 + 12,60 je 27,85 din/t. d) Zmanjšanje odkopnih izgub od dosedanjih ca. 50% (pri stebrno zrušni odkopni metodi ca. 40%, pri dolgih stebrih ca. 60%) na ca. 35%. Zaradi zmanjšanja odstotka odkopnih izgub se bo življenjska doba gradbenih investicij v jami (vpadniki, novi jašek in ostalo) podaljšala in s tem zmanjšala amortizacijska kvota, ker bo rudnik služil svojemu namenu dalj časa. Pri 5% obrestih znaša letni odpis iz jamske gradbene investicije 30,600.000.— din, ker so odkopne izgube pri širokočelni odkopni metodi v paraleli z dosedanjimi manjše za 30%, znaša letni prihranek pri daljši življenjski dobi rudnika približno 9,150.000.— din (to se bo poznalo šele v bodočnosti, zato tega ne moremo jemati v obzir). Pač pa se je z uvedbo širokih čel povečala proizvodnja na 2.050 ton dnevno, ker se brez čel ne bi moglo doseči. V prvih 7 mesecih leta 1953 je bilo izkopanih 281.900 ton v 178 delovnih dneh. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala takrat 1.585 ion. V mesecu avgustu so se začeli poskusi s širokočelno odkopno metodo (avgust 1 čelo, september 2 čeli, oktober 3 čela, november 5 čel, december 7 čel) in se je do konca leta nakopalo na čelih 66.250 Ion. Ako bi se poskusi s čeli ne obnesli, bi se ta izguba na proizvodnji morala nadomestiti s proizvodnjo po metodi dolgih stebrov (za kar pa jama ni bila pripravljena). Zaradi tega moramo upoštevati dejstvo, da bi znašala povprečna dnevna proizvodnja ca. 1.700 ton. Tako bi v letu 1953 nakopali od VIII. —XII. skupno še 1.700 X 135 dni je 228.100 ton, odnosno skupno 281.900 + 228.100 je 510.000 ton. Razlika med taktično proizvodnjo 540.000 ton in fiktivno (brez širokočelnega odkopavanja) ipa znaša torej 540.000 — 510.000 je 30.000 Ion, kar je zasluga uvedbe (uspele) širokočelnega odkopavanja. Zaradi lega moremo izračunati prihranke nastale pri povečanju proizvodnje zaradi uvedbe širokočelne odkopne metode pri vseh izdatkih, kateri so neodvisni od stanja proizvodnje (amortizacija, obratna režija, upravna režija, zračenje, odvodnjavanje, delno odvoz in zunaj). Zaradi tega se je tudi bistveno zmanjšala ikvota amortizacije, ki je bila v letu 1953 predvidena na 127,000.000,- din. Pri proizvodnji 1650 ton dnevno, katero moremo smatrati kot normalno, bi se do konca leta moglo proizvesti največ ca. 510.000 ton. Proizvodnja pa je znašala 540.000 ton. Na ta način je vsaka v letu 1953 proizvedena tona obremenjena s kvoto amortizacije, ki ie bila v letu 1953 predpisana v višini 127,000.000 din, pri proizvodnji 540.000 ton z 235,— din. Pri 510.000 ton, kakor bi znašala proizvodnja, če poskus ne bi uspel, pa bi bila obremenjena vsaka tona za 249,— din. Prihranek znaša pri amortizaciji na tono 14,— din t, odnosno pri celokupni proizvodnji 14 X 540.000 je 7,550.000,- din. Pri stroških zračenja je zaradi povečanja proizvodnje znašal prihranek 7,323.052 : 540.000 je 13,6(1 din/t, je 0,75 din/l odnosno 404.000 : 510.000 je 14,35 din/. Pri odvodnjavanju so znašali stroški 4,625.639 din zaradi povečanja proiz-" vodnje je nastal prihranek v višini 9,05 din/i - 8,55 din/t ie 0,50 din t, odnosno 270.000 din. Pri skupnih stroških zunaj (18,487.598 dinarjev) je nastal prihranek v višini 36,10 din/t - 34,10 din/ je 2,000 din/t, odnosno 1,080.000 din. Pri obratni režiji (46,875.176 din) je nastal prihranek v višini 91,90 din/t - 87.30 din/t je 4,60 din/t, odnosno 2,480.000 din. Pri upr. prod. režiji (49,254.222 din) je nastal prihranek v višini 96,40 din/t - 91.20 djn/t je 5,20 din t, odnosno 2,710.000 din. e) Boliše izkoriščanje mehanizacije v paraleli z metodo dolgih s+ebrov se še ne more prikazati, ker je širokočel-na metoda še premalo časa v obratu, lasno pa je, da se mehanizacija pri širokočelni odkopni metodi mnogo bolje čuva, kot pa pri metodi dolgih stebrov in bomo tu imeli znatne finančne uspehe. f) Nadaljnje prednosti širokočelneoa odkopavanja so poleg mnogo večje varnosti dela še mnogo ugodneiši delovni pogoji (predvsem zračenje in nižja temperature), ki se pa tudi ne dajo še finančno prikazati. qr, ZAKLIUCEK Ako seštejemo vse zgorei navedene faktorje, dobimo naslednji finančni efekt širokočelnega odkopavanja: Prihranek na proizvodnjo 540.000 ton: Stroški na odkopavanju din S'rcški priprave Ris.OPO — „ S*roški vdrževania 1,«45.000,— „ broški odviHniavanja 870.000,— Stroški zračenja 400 000,— Stroški zunaj 540.000,— „ Obratovna režija 2 48(1 000,— „ Upr. pr. režija 2.710.000,— „ Amortizacija 7,550.000.— „ Skupni prihranek v letu 1953 zaradi usipele izvedbe širokočelnega odkopavanje: 17,210.000,— „ (Stroški zmanjšanja amortizacije so izračunani — celotni prihranek podeljen s proizvodnjo širokočelnih odkopov v letošnjem letu je 66.250 Ion.) Prihranek dosežen zaradi namestitve širokočelnega odkopavanja in ki se more izračunati v letu 1953 17,210.000,-V gornii vsoti pa ni zaračunana prvotno kalkulirana planska izguba, ki bi morala po predračunu nastopi'! na odkopu v višini 59,60 din/t odnosno 4,180.000.— din. Ta vso*a je bila pa, kakor se iz gornjega vidi. prihranjena. Ing. Ahčan Rudi redno. Dokončno pa je treba napraviti križ čez misel, da je diktatorsko, ako se v obravnavanju za dosego čim boljšega načina rešitve gotovega problema, naj bo to čisto tehničnega, gospodarskega ali kateregakoli, poslužujemo demokracije, a za izvrševanje sklepov zahtevamo najstrožjo disciplino. še en primer ozkega pojmovanja demokracije pri. nas, ki je danes, ko stojimo tik pred volitvami v nov delavski svet, izredno važen, da ga obravnavamo. Ako pogledamo izbiro vseh naših kandidatov, naj bo za občinski ljudski odbor, ali za delavske svete, svete proizvajalcev, razne forume organizacij, bomo v mnogih primerih videli, da se od strani organizacij ZK, pa tudi organizacij SZDL, kakor tudi večine po-edincev ni vodilo dovolj računa o tem, kdo bo prišel na kandidatno listo in ali bo v resnici imel dovolj interesa, da bo zastopal svoje volivce, da bo gledal na procvit, da bo aktiven in delaven v organizaciji ali samoupravnem telesu podjetja itd. Pri kandidaturah neredko pride do postavljanja kandidatov brez kriterija in brez zadostne analize kvalifikacij predlaganih. Neljubi problem pa se nam hitro pokaže pozneje v delu, ker ni tako, kot bi moralo biti. Pojavlja se tudi to, da eden predlaga nekoga, ta pa misli, ako si ti mene, bom pa jaz tebe, da mu da »klofuto« nazaj, kakor nekateri mislijo, ali pa da se smatra, da zaradi poglabljanja in razvijanja demokracije organizacije ali pa člani ne smejo razpravljati o kandidatih, nego je večja demokracija, do. se ti izberejo stihijsko — sami. Ni po. s tem rečeno, da se mora delati gotove predloge, ki morajo absolutno držati. Z delovnimi ljudmi je treba vsak predlog, ki ga da poedinec ali organizacija pretehtati, vsak posameznik pa bo dal tudi svojo pripombo. Temu vprašanju naj se posveti v izbiri kandidatov za delavske svete in vodstva organizacij velika pozornost. K. N. Nepravilno delo nekaterih odbornikov Društva upokojencev v Velenju Rudarji so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom nakopali 450 Ion premoga, katerega bo potem Društvo upokojencev razdelilo med vse rudniške upokojence. Premog je Društvo že razdelilo, toda ostalo je nekaj upokojencev in vdov brez kurjave. Slednji se hoefijo pritoževat na rudnik in pravijo, da jih je odbornik društva tovariš Tau-šič pozabil dati v seznam, če,prav jih ima dobro zapisane v seznamu za članarino. Nekaterim se izgovarja, da je seznam izgubil, drugim zopet, da je rudnik dal premalo premoga itd. Prizadeti pa vedo povedati, da so premog dobili tisti, ki imajo svoje gozdove, do-čim se je pa res potrebne spregledalo. Na primer vdova po upokojencu, Kališ-nik Marija, stanujoča v baraki, je bila z istimi izgovori odbita. Prav tako vdo- va po rudarju Podvinšek Marija. Takih primerov je še več. Rudnik je dal vso količino, ki je bila odobrena (za 100 ton več kot lani) in bi moral vsak potrebni rudniški upokojenec dobiti premog. Vprašanje pa je, kako se je vršila razdelitev. Morda pa tu nekaj ni v redu? Zato sindikat rudnika predlaga, da društvo upokojencev skliče sestanek rudniških upokojencev na katerem naj bi se razpravljalo o razdelitvi premoga in o eventualnih nepravilnostih pri tej razdelitvi. Manjkajoči premog pa bi moral kriti krivec. Tak brezdušen odnos do vdov in upokojencev, ki nimajo drugega kot pokojnino, je obsojanja vreden in se mora s tem energično prenehati. VELENJSKI RUDARJI! 27. marca bomo volili naš novi delavski svet. Vsak član kolektiva naj se pravočasno prepriča, če je vnešen v spisek volivcev• Volilni imeniki bodo pravočasno izobešeni na običajnih oglasnih mestih IZ NAŠEGA SINDIKATA ŽIVLJENJE IN DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE Iz plenuma republiškega odbora zveze rudarjev Uspešno delo mladine v Smairam za dolžnosi, da kot udeleženec na plenumu Republiškega odbora Zveze rudarjev, ki je bil dne 25. II. 1954 v Trbovljah, sporočim članstvu v grobih obrisih potek tega plenuma. Če analiziramo stanje, bomo videli, da smo skoraj vsega neuspeha v podružnicah, pa tudi v Republiškem odboru, krivi sami člani. Delo Republiškega odbora ni moglo pokazati primernega napredka, ker bazira le na delu podružnic. Te bi morale redno in točno pošiljati poročila, ki bi se jih Republiški odbor mogel posluževati pri svojem delu, česar pa v pretežni večini niso storili. Da se izognemo pri bodočem delu nepotrebne kritike podružnic, kakor tudi za pospešitev in uspeh dela Republiškega odbora, je dolžnost vseh sindikalnih funkcionarjev, da izpolnjujejo poverjene naloge pri članstvu vestno in požrtvovalno, kar mora biti osnova za uspešnejše sindikalno delo. Pravilni prijemi in odnos do dela, nam morajo biti gajant, da ne bomo zašli v težave, s kakršnimi se bore nekateri kolektivi. Če primerjamo poslovanje v našem podjetju, lahko ugotovimo, da ie dobro, vendar pa se da še dosti izpopolniti. Treba ie skupnega to-variškega sodelovanja, pa uspehi ne bodo izostali. Če pogledamo po naših sosednjih slovenskih rudnikih, bomo videli, s kakšnimi težavami se bore. Vzemimo samo jamski lesi Zalog sploh nimajo, tako da morajo spravljati les v jamo naravnost iz avtomobilov in vagonov. Stoje pred dejstvom, ali naj obratovanje omejijo ali celo ustavijo, ker v rudarstvu brez lesa pač ne moremo obratovali. Zaradi takih pogojev trpi tudi varnost ljudi pri delu. Težave imajo tudi v finančnih vprašanjih. Popolnoma razumljivo je, da če člani kolektivu ne dobe polnih plač zaradi neizpolnjevanja gospodarskih nalog v podjetju, nastaja nezadovoljstvo, kajti bili so primeri, da so dobivali le 60—70% svoje redne plače. Okrajni ljudski odbori so morali celo za la odstotek plače dajati garancijske i/jave. Kol nezdrav pojav samoupravljanja je bil tudi konkretni primer rudnika Čr-na-Kaolin, ki je prišel pod prisilno upravo, ker so tam organi delavskega samoupravljanja gledali v glavnem le na osebne koristi, čemur je vsekakor osnovni vzrok popolno pomanjkanje razredne zavesti in odgovornosti do skupnosti. Velik del krivde za to res žalostno stanje se poleg delavskega sveta in upravnega odbora pripisuje tudi sindikalni podružnici. Priznati moramo, da popolnoma upravičeno. Ker Republiški odbor ni mogel sam rešiti vsega kompleksa problemov v tem rudniku, je bil sprejet sklep, da se iz republiških forumov osnuje komisija, ki naj vprašanje tega rudnika reši v političnem. tehničnem in finančnem oziru. Republiški odbor pa je bil zadolžen z izvedbo tega sklepa. Sprejet je bil tudi sklep, da mora vsak jamski delavec položiti i/pit i/ higiensko-tehničnih predpisov, ker drugače ne more biti delavec v jami. Ta ukrep ie potreben zaradi vedno večjega števila nesreč v rudarstvu. Tak sklep je že predhodno osvojil tudi naš delavski svet, kar je v korist in zaščito našega delovnega človeka. Vprašajmo se, zakaj je moral Republiški odbor Zveze rudarjev za Slovenijo razpravljaii o takšnih slabostih? Krivda je na vseh nas, na rudarjih sirom Slovenije, ker se premalo poglabljamo v problem našega delavskega samoupravljanja. Naša dolžnost je, da delamo vsi za enega in eden za vse. Ko bo do neke mere osvojeno to geslo, potem ne bo potrebno več razpravljati o takšnih slabostih. Pri nas v Velenju takšnih gospodarskih težav ne občutimo, ker imamo razmeroma dober delavski svet in upravni odbor, vendar nas to ne sme uspavali. Stremeli je za tem, da bomo naše gospodarjenje izpopolnjevali, da bo vsak čuval našo skupno lastnino, kot svojo osebno last. Ker pa smo pred volitvami v nov delavski svet, je pa tudi naša naloga, da kandidiramo in izvolimo dobre in predane člane kolektivu, ki bodo znali usmerjali in vodili gospodarstvo našega podjelja, v korist in blagostanje kolektiva in vse naše socialistične skupnosti. Mavsar v Velenju) je v Velenju zelo pereč in bodo morala podjetja in občina resno razmisliti kje jo zaposliti. Tudi tu se je pokazalo, kako nujno je v Velenju ustanoviti razna uslužnostna podjelja [pralnice, likalnice, krpalnice), povečati že obstoječa (izdelovalnici gumiranega papirja priključiti morda knjigoveznico, karfonažo, tiskarno itd.). Prvenstveno je treba poskrbeti, da se ženska mladina zaposli ter s tem prepreči pojave prostitucije. Razne oblike prosvetnega dela, ustanovitve raznih krožkov (filmski, gledališki, radio itd.) bo za mladino edini način, da se prične udejstvovali v našem javnem življenju, za kar bo skrbel aktivni sekretariat v Velenju. Razgibanost mladine v Velenju je vsekakor zasluga aktivnih funkcionarjev tega aktiva, ki so se zagrizli v delo in znali analizirati vse pereče probleme ter iz tega izluščiti naloge, ki bodo pozitivno vplivale še na nadaljnji razvoj mladinske organizacije. Konferenca, ki so jo imeli mladinci in mladinke 26. februarja, je pokazala, kako resno obravnavajo ti mladi ljudje, vse probleme življenja in delovanja v Velenju, v tem kratkem članku se ne nove naloge pred. našo mladino da opisati vse tako podrobno, ker pri- -1- manjkuje prostora. Toda ne sme se iti Novoizvoljeni sekretariat je imel ta V novem letu šole preko najvažnejših stvari, ki so bile obravnavane. Sekretar tov. Lekšan ie v svojem govoru poudaril sklepe mladinskega kongresa, ki govore o izgradnji socialistične zavesti pri mladini. Nadalje je govoril o skrbi za pravilno vzgojo, o razumevanju do razvijajoče se mladine, o borbenosti, la mora prevevati mlade ljudi in o potrebi dajanja mladini konkretnih nalog. Predsednik Repnik je seznanil 30 prisotnih članov LMS o težavah, ki jih ima sekretariat pri svoiem delu, o neaktivnosti nekdanjih odbornikov, ki bi mogli precej pomagali pri delu, upora-Ijo.joč pridobljene izkušnje. Mladina bi morala biti sveža avantgarda vseh masovnih organizacij. Vsekakor bi morala bili vzgoja mladine skupna naloga celotne družbe. Na koncu je opozoril na to, da organizacije Zveze komunistov v podjetjih premalo podpirajo mladino v njenem delu. Živahno razpravljanje se je razvilo okoli vprašanja, kako se mora mladina nju in v direktnem delu v delavskih svetih in upravnih odborih zadrug. Problem brezposelnosti mladine (okoli 30 koj po letni konferenci interni sestanek, na katerem so si izvoljeni člani razdelili delo in sprejeli sklepe, ki naj bi v tekočem letu vodili in usmerjali delo v mladinski organizaciji. Novi sekretariat mladinskega aktiva Velenje-mesto je po sklepih internega sestanka takole sestavljen: 1. Predsednik: Repnik Roman, elek. monter. 2. Sekretar: l.ekšan lože, gradbeni tehnik. 3. Podpredsednik: Strmole lože, ključavničar. 4. blagajnik: Kramar Vida, trg. pomočnica. 5. Zapisnikar: Globočnik Anica, na-meščenka. Ko si je novi sekretariat razdelil delo, je pričel razpravljati o problemih mladinske organizacije v Velenju in prišel do zaključkov, ki daio slutili, da je novi sekretariat pravilno razumel poslanstvo mladinske organizacije. Kot vzrok za pijančevanje, ponoče-vanje in nemoralno vedenje, je delno krivo to, da mladina nima svojega lokala, kamor bi mladinci v prostem ča- Društvo prijateljev mladine v Velenju Sindikalno delo na gradbenem oddelku Rudnika lignita Velenje bo oživljeno V preteklem mesecu ie dobil nu gradbenem oddelku stari pododbor razreš-nico. Na sestanku, ki ga je sklical stari pododbor ni bilo kaj poročali o delu za lansko leto, kar končno ni čudno, ker v kolikor se spominjam, pododbor ni imel vse leto več kot eno samo sejo. Edino oDravičilo, ki pa je vendar subjektivno, bi bila velika teritorialna raz-tresenost našega gradbenega oddelka. Gradimo namreč stanovanjske stavbe v Smartnem, novem jašku in delamo v kamnolomu, to je na treh, med seboj zelo oddaljenih objektih. Mnenja sem, da bi se pododbor prav zaradi tega moral še pogosteje sestajati in sklicevati čim več članskih sestankov, kjer bi obravnavali našo zelo perečo problematiko. Ni čudno, da so člani kolektiva predlagali na sestanku za delovnega predsednika tovariša, ki sploh ni bil član sindikata. Letos je pa novi pododbor začel drugače. 2e na prvem sestanku, dne 24. II. 1954 je izčrpno in trezno disku-tiral o problemih, ki stojijo letošnje leto pred nami. Ker je velika potreba za stanovanja, se bo gradbeni oddelek moral v letošnjem letu številčno povečati v primerjavi z lanskim letom skoraj dvakratno, zato se je sindikalni pododbor dotaknil na svojem sestanku tudi vprašanja stanovanj, hrane itd., za gradbene delavce. Mnogo smo razpravljali tudi o Tudi v Velenju egiptovska tema Pred kratkim smo brali v TT, kako je v Egiptu zaradi razprtij med vodilnimi osebami nasiala gosta tema, ki bi lahko povzročila padec ene ali druge vodilne osebnosti. Žal je tudi pri nas tako, samo s to razliko, da pri nas marsikdo pade zaradi prave egiplov-ske teme, ki zavlada takoj, ko se naredi mrak. Posebno od kina proli Novem Velenju. Ker je bilo govora o nujnosti elektrifikacije Novega Velenju, mislim, da je najbolj nujno nabaviti in izvesti razsvetljavo ob tej cesti proli Novemu Velenju. Ni najbolj prijetno, če moraš po zvezdah iskati orientacijo, da najdeš pravo smer do doma. Bilo bi priporočljivo, da bi čimprej začeli graditi tudi cesto od Rudarskega doma do Novega Velenja. Morda zopet komu ne bo po volji, če se bo to zgodilo. Ali vsak, kdor mora gaziti blato, ki nasiane ob deževju, si želi, da bi se to čimprej napravilo. Vsi stanovalci Novega Velenja bi radi pomagali z udarniškim delom K. kvaliteti novodošlih delavcev, ki nam bodo potrebni za naše gradnje in sklenili, da je dolžnost slehernega člana našega gradbenega kolektiva, posebno pa še članov pododbora, da budno spremljajo delo, razvoj in življenjske pogoje vsakega posameznega novinca pa tudi starejših delavcev. Na ta način bomo imeli res dobro delovno silo in uspeh na naših gradbiščih. Pečnik V času, ko pišejo časopisi o naraščanju mladinskega kriminala in amoral-nosti ter skušajo to reševati na različne načine, je bilo v Velenju ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Drušlvo bo zasledovalo le poglavitni cilj: skrbeti za vzgojo šolske, predvsem pa tiste mladine, ki je šola ne more zajeli. Ustanovni občni zbor je pokazal pripravljenost mnogih, da sodelujejo. Na zboru je bilo sprejetih več sklepov, ki naj bi bili sestavni del programa. Naj omenim samo nekatere: 1. Društvo bo v prvi vrsli skrbelo za družinsko vzgojo z raznimi predavanji. 2. Razširilo bo društveno vzgojno glasilo »Mladi svet«. 3. Moralno bo podprlo gradnjo nove šole. 4. Predvsem se bo brigalo za delo mladinske organizacije v Velenju. 5. Skrbelo bo za kolektivno vključevanje organizacij v društvo. To je samo nekaj nalog. Delokrog društva je silno velik in popolnoma napačno bi bilo misliti, da bi vse zmogel le en sam. Novi odbor je že pripravil mladini maškarado, ki je kar lepo uspela. Pridobil je 27 naročnikov »Mladega sveta« in 75 članov. Začetek je dober. Želimo, da bi tudi tako nadaljevali. Hkrati vabimo predvsem starše in vse prijatelje mladine, da postanejo člani društva, ki bi le množično podprto laže reševalo vzgojno problematiko Velenja in okolice. S. su zahajali in našli sebi primerno raz-vedrilo. Med drugim moru mladinska organizacijo nuditi pomoč vsem socialno šibkim članom, ki imajo pravico, da se v primerih nerazumevanja raznih socialnih ustanov obrnejo na svojo osnovno organizacijo, odnosno na sekretariat, ki bo skušal po svoji moči zadevo rešiti. Uvesti je treba javno kritiko nad vsemi osebami, organizacijami itd, ne glede na položaje, če se pri njih opazijo nepravilnosti. Vsak mladinec ima v tem primeru polno zaščito v svoji organizaciji, ki je enakovreden vsem političnim m množičnim organizacijam v socialistični domovini. Vsako ignoriranje mladine ne glede na to, kje in v kakšni obliki se ie pojavilo, bo mladinsku organizacija v kali zutrla. Če lega ne bo dosegla z nastopom osebnosti njenega sekretariata, bo to storila po pravni poti. Vsak mladinec se mora zavedati, da je častno bili član mladinske organizacije in da mora kot tak tudi nastopili, če opazi, da je neko dejanje omadeževalo čast njegove organizacije. Ker v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij ni zastopana mladina, pa čeprav je v njih zaposlena, smatra novi sekretariat, da je dolžnost prizadetih, da na svoje seje povabijo tudi predstavnike mladine. Med drugim apelira novi sekretariat na vse ustanovne in množične organizacije, posebno pa še na LOMO Velenje, da se v primerili kaznovanja ali v drugih primerih, ki se tičejo mladine, obrne na sekretariat, da tudi on da svoj pristanek, ali pa odsvetuje kazen, če uvidi, da ni umestna. V nasprotnem primeru smaira mladina, da ie to prekršek zoper njeno poslanstvo. Novoizvoljeni sekretariat! se obvezuje, da bo storil vse za procvit mladinske organizacije v Velenju. Prepričan je, da bo mladinska organizacija v tem letu važen faktor v političnem, socialnem in kulturnem življenju mesta Velenje. Uelekiska nUadiM in letna konferenca Tudi to ni odnos do človeka Pod naslovom »Ali je to odnos do človeka?« je bil dne 3. marca v »Velenjskem rudarju« objavljen članek o ponesrečenem tov. Bračič Jakobu. Ker pa je bil pisec članka o slvari slabo informiran, je pretiraval ter navedel nekaj slvari, zaradi katerih se čulim prizadetega. Rad bi na tem mestu pojasnil nekaj podrobnosti. Kakor je bralcem že znano, si je tov. Bračič pri delu na separaciji zvinil nogo tako, da je težko hodil, ni pa res, da se ni mogel več gibati, kot je v članku navedeno. Mislim, da je med ponesrečencem, ki težko hodi in med takim, ki se ne more gibati precejšnja razlika. Našel sem ga v kopalnici ob 21. uri, ko sem prišel v službo. Ko mi je na vprašanje povedal, kaj mu je, je še pripomnil, da so že poslali po rešilni avlo, da pa je od nekoga zvedel, da je rešilni avlo tega dne v Ljubljani, zaradi česar je možno, da bo prišel pozneje. Ker avtomobila le ni bilo, prevoz z avtomobilom v bolnico pa ni bil potreben, kar je pozneje izjavil tudi obratni zdravnik dr. Fludernik, sem ob 23. uri odnesel tov. Bračiča v sobo, ki je namenjena za obsevanje, ter mu pojasnil, da bo pač moral tu počakati do jutra, nakar bo šel k zdravniku, s čimer se je tudi strinjal. Tu sem inu poleg peči pripravil zložljiva platnena nosila, na katerih je prespal vso noč. Torej ni res, da je moral brez sleherne pomoči prenočevati na trdi klopi ter da se zanj ni niltče pobrigal. Da pa mu nisem mogel dali večerje, ali pa ga odnesti domov, je popolnoma razumljivo, ker je bila ob 23. uri zaprta tudi že rudniška menza, poleg tega pa doslej tudi ni bilo tako urejeno, da bi v takih primerili lahko na račun podjetja dvignili obrok hrane. Z rešilnim avtomobilom pa, kolikor mi je znano, ljudi s takimi lahkimi poškodbami ne vozijo domov. Ali bi bilo bolje, če bi bil tov. Bračiča poslal peš domov? Če sem kaj zagrešil, potem le to, da tega nisem storil. Zdi se mi, tov. O. N., da si vso stvar obesil na preveliki zvon ter iz. muhe napravil slona. Toda, vprašati pa se moramo, kaj smo storili, da se taki primeri v bodoče ne bi več dogajali. Zal do danes še nič, čeprav je bilo rečeno, da se bo to uredilo. Tista nosila so namreč že pred tem, pa iudi še po tem primeru poslužila za zasilno ležišče marsikateremu ponesrečencu. V takih primerih moramo najti krivca, najlažje pa je krivdo zvaliti na tistega, ki bo najbolj verjetno molčal in moral potrpeti. In še nekaj, dragi tovariš! Če si res prepričan, da je vse, kar si navedel točno, bodi drugič še tako dober in se predstavi s polnim in pravim imenom. Koga se vendar bojiš? Saj za upravičeno kritiko bi bil še hvaležen. Ribič (Opomba uredništva): Cela zadeva morda res ni bila takšna, kot so jo nekateri tisto jutro, ko se je Bračič pritoževal vsej izmeni, prikazali. Res pa je, da so ta primer uporabili nergači za kritiziranje in je bil le »voda na mlin.« Prostori kopalnice niso primerni za prenočevanje ponesrečencev že iz estetskega razloga še manj pa iz liigie-ničnega. Iz. psihološkega stališča pa še najmanj. Iz vsakega takšnega primera se potem rodijo obširne kritike, ki pa niso nič drugega kot nerganje. Zato je najbolje, da v takem primeru kopalničarji pokličejo tov. liolešeka, ki bo poskrbel ponesrečenemu pošteno prenočišče in pravilno nego; če jo bo potreboval. Kopalničarji pa naj bodo v bodoče bolj samoiniciativni, pa ne bo kritik niti od strani kolektiva niti v časopisu. ■ Letne konference aktiva LMS Velenje, ki je bila, dne 25. I. v Zadružnem domu v Velenju, se je udeležilo nad 60 članov LMS. Poleg njih so na konferenci prisostvovali še član centralnega komiteja LMS lov. Ravljen Stane, sekretar okra)-nega komiteta LMS tov. Delak, ljudski poslanec iov. Turnšek jože, sekretar občinskega komiteta LMS Velenje tov. Vrtačnik Franc in član Občinskega komiteta ZK Velenje lov. Pogorelčnik Jurij. Predsednik mladinskega aktiva Velenje tov. Kroti Ivan je po sprejetju dnevnega reda konference pristopil k branju svojega referata. Ko je orisal pot mladine od prvih začetkov osvobodilnega boja, pa vse do nedavnega, se je ustavil pri problemih velenjske mladinske organizacije, ki še vedno sliči pravljičnemu Kralju Matjažu, kot je omenil pisec članka v eni izmed jesenskih številk »Rudarja«. Naša mladina ne čuti potrebe po udejstvovanju v organizaciji, ki ni zanjo nič drugega kot »breme«. Organizacija ji ne pomaga dovolj, sestanki so pusti in tako se mladina raje predaja pijančevanju, zahaja v neprimerno družbo in nekateri padajo celo pod vpliv klera. Naloga mladinske organizacije v bodoče je, da takšne pojave prepreči, kajli takšno ravnanje je in mora biti tuje našemu Ustanovljen je nov mladinski aktiv V Podkraju se je v nedeljo, 21. februarja ustanovil mladinski aktiv. Sestanek je bil zelo dobro obiskan, kar je sploh značilno za ta kraj. Namreč vsi sestanki so tam zelo dobro obiskani in politično delo uspeva. Tudi mladina je postala zelo aktivna in si je sestavila svoj program dela. Skoda je, da Podkraj nima prostora, ki bi služil za družbene potrebe, toda tudi do tega bodo prišli. Sklenili so si postaviti lično leseno hišico, in s tem bo pomagano ne samo njim, temveč tudi vaškemu odboru SZDL. O. N. mladincu in mladinki. V prosvetnih društvih sodeluje le malo velenjske mladine. V splošnem velenjska mladina ne goji želje po takem udejstvovanju. K temu bi imel omeniti, da to ne drži popolnoma, kajti mladina je ustanovila svojo kuliurno-umetniško sekcijo, ki naj bi delovala v okviru »Svobode«. Nekaj članov že sodeluje pri ameriški drami »Ana Christie«. — Za predsednika so izvolili Lekšan Jožeta, ki pa zaradi bolezni ni mogel izvesti zaupanih mu nalog. Prepričanj smo, da mu bo to, kot novemu sekretarju mladinskega sekretariata Velenje popolnoma uspelo. Ko je tov. Krofi še omenil, da mladina ni zastopana v upravnih odborih in delavskih svetih velenjskih podjetij, pa čeprav je številčno močno zaposlena v njih, je apeliral na prisotne, naj v novi sekretariat volijo najbolj aktivne, politično in kulturno naibolj izobražene mladince. V vodstvu morajo biti ljudje, ki žive in delaio neposredno z mladino, ki so se že izkazali pri dosedanjem delu. Med ostalimi diskutanti, ki so obravnavali delo mladine na splošno ie tov. Ravljen .poudaril, da bo ravno v tem letu morala mladina Drecei delati, kajti priprave za politično manifestacijo, ki bo v čast desete obletnice pohoda XIV. divizjje na področje našega okraja, bodo v veliki meri zaupune mladini. Kar se tiče Vključevanja mladine v razna društva je mnenju,