bsojett*1 zaport' f r Malot« tni»fj ,bufrf '“ti 'zS a n3 a nattf carskiij nkov# Leto II. PoiMIni plačana o Boleofni. Ljubljana, ponedeljek 23. avgusta 1920. Štev. 190. MfW 'j* -liko in cM, jiščeio-i, s"? dr#* CERN UST Cen« po poiti: U Edo llts . H Bill psi leti . H V— a četrt leti. K ZI— al mesec. . 8 7*— Zi Ljubljano mesečno 7 R St tooremrtro snitoo I ir— DFidni^o io apraia: itelritiPjBua ulica št. 6 UpbiJb. telefon Sten Sfl Posamezna števRka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Steblika 60 vin. Manipulacife z moko. Milijonar Knez In razni trgovci z moko pred sodiščem. r»2p|?ailes °b 9. uri zjutraj se je pričela **■ _ g. Ivanu Knezu, veletrgov- in . °* Kneza zagovarja dr. Triller, Knezu J®. Pfečital ovadbo, v kateri se je 8 .^1° razne nečedne manipulaci- jo ^ jnic° /n moko. Ovadba trdi, da je primesj” m<*ko 30 do 35 odstotkov raznih o* £1 Vfavi* zdo obširno zagovarja in op0*? ’e kupil plenico od nekega bel- jfi pUčal 10 m^M°narja. Kupi] in naprej je teJL . “ vagon°v pšenice. Ker pa moke po njj 1 "9 80 l)udje zelo povpraševali p’ *e, prisiljen pšenico izmleti. c«, v i®'?’ da je kupil 30 vagonov pšeni-kov j, .eri je bilo promesano 12 odstot-ce ^o je grahorja, graščice, rep- *o sem dal mleti deloma v svojih Ne|taj . e‘°®a sem dal drugim mlinom. Cenj i,. e Plenice sem pa prodal trgov- tpor>' ki«1 „ S ni*- »3i k' - - Mli^-l 80 io pozneje sami dali v mlin, te, sem naročil, koliko odstotkov ^inaS-^e moke in koliko otrobov Vfio. Naročil jim pa nisem, naj iz-ba( Pšenico, Ker je bila ta precej sladke m °^re<^^< da naj napravijo manj n-ji tj ,v I* M mi- ^"ranc Grmek, ki je že peto bila 59 ■* ■ Pl * Dš • ^ oDiozencu, izpove, a a je ifljjil Pri en*ca precej pomešana z grahurjem, '‘ A Mnie,. 611^ Vag°nu Je bilo 1500—1600 kg m *Uli nii, 10,000 žita, pravi, da so izči- N. Pnblivri^ 1 f\f\Y\ ^ *_1___* . —_______1_ m ^lejSp21^0 n* ^a^° izčistiti, posebno od de-uf\ ^ žr^urja ne. Obtoženi gospod 1 ^1 !* ie ^ napraviti posebno mrežo, da i le ost,?Senica t>°lje izčistila. Na ta način fjjl >i>ega 0 ^o 200 kg grahurja. Grahurja sa-P* Knez ni nikdar naročil, 'j?J ^Pov n^f ^avel Bertoncelj, mlinar, ft| ['ice k. , )e g. Knez poslal en vagon pše-k$tg 1 ie bila 30—35 odstotkov grahur-^'A ko]^' 2raven je poslal lisi z navodilom, ^ (jiJ *iiQr 0 °dslotkov te in koliko one moke rtjl v2e| narediti. Pšenco sem izčistil, da sem "M Prij^ ’z nie 1400 kg grahurja. To izločeno •A ^o\Sem *zmlel v otrobe. Približno isto m Žočp S pa je ostalo v pšenici, ker ni mo- VI izčistitL * ^ ^van Kuralt, mlinar v Dom- 8ona' Prayi, da je zmlel za g. Kneza 2 va-{rah„^SeniCe po navodilu. Pšenica je bila itotk a ^—35 odstotkov; 10—15 od-*e je ^ sem jo izčistil primesi, drugo pa ZlnIelo med pšenico. Moj trijer ne iz- 15 I n A NV H .itf j / j #\ t\ »\ + P> l !» t i t i i ( čisti več. Če bi pa kaj več izčistil, bi pa toliko moke ne mogel napraviti, kakor mi je bilo naročeno. Osebno nisem govoril z g. Knezom, pač pa sem telefonično opozoril kontoristinjo g. Kneza na to, G, Knez omenja k temu, da se je v stari Avstriji zmlelo 90 odstotkov moke in da so ljudje jedli še slabši kruh. G. sodnik Avsec pravi ,da če se je goljufalo v Avstriji, se ne sme tudi sedaj. Ker je treba zaslišati 9e nekaj prič, ki niso bile navzoče, se razprava preloži na nedoločen čas. Ostale priče se zaslišujejo dalje. Dalje se zaslišijo sledeči soobtoženci: Jernej Glavič iz Ihana, oženjen, trgovec v Spodnji Šiški; Ivan Skubic, pristojen v Ljubljano, stanujoč v Spodnji Šiški 199, nekaznovan; Ivan Pirc, rojen v Tacnu, občina Šmartno, pristojen v Zg. Šiško, trgovec v Dravljah 99, imajoč premoženja okoli 50.000 K, nekaznovan; Fr. Mihelčič v Ihanu rojen, pristojen v Domžale, po poklicu mlinar, nekaznovan. Ivan Skubic se zagovarja: Začetkom maja je kupil en vagon pšenice od Kneza. »Videl sem vagone in da je 20— 25 odstotkov primesi med pšenico. Vagon sem odposlal Mihelčiču. Nato sem šel k' Mihelčiču in sem mu dal navodilo, kakšne mlevske izdelke naj naredi, toda pšenice ni bilo tam. Zahteval sem 50 odstotkov št, 0 in 25 odstotkov krušne moke, 3 odstotke krmilne moke, ostanek na otrobe in razsipitev, Ker sam nisem mogel tolike množine pšenice kupiti, sem se dogovoril z Glavičem in Pircem in potem smo jo skupaj kupili, Ta dva pa nista videla onega vzorca, ko sem s Knezom sklenil kupčijo. Povedal sem jima, da je plenica precej smetna. Ko je bila zmleta, sri»o si med seboj razdelili. Moko sem razprodal.« Ovadba pa pravi, da je moka ponarejena in neujžitna, Jernej Glavič se zagovarja: »Ko sem kupil vagon pšenice, nisem bil navzoč, Pozneje sem peljal k Mihelčiču vreče za moko in ta je rekel, da je pšenica slaba in takrat sem mu dal navodilo, kak šne mlevske izdelke mora napraviti Mihelčič, Moko sem začel prodajati in ker so se ženske pritoževale nad moko, sem jo dal preiskati. Moko sem pa že prodal, ko sem dobil svedočbo nazaj. Razprava se še nadaljuje. Prvi sadovi svobodnega Izvoza. V*!*WhM, 23. avgusta. Kakor porot >>®a^an*< prihajajo iz Šabca i: ;m(js, ogorčene i*tu ^a- Tam plačujejo agenti izvozničar-v^ni'C^C° P° dinarjev 100 kg, a iz-Ž4g jC.ari> bodo isto blago prodajali po narjev stot in še dražje. Kmetje so sedaj v stiski za denar, pa morajo vsled nizke cene prodati žito skoraj do zadnjega zrnja; ko bo pa prišla rima in pomlad, bodo morali od izvozničarjev nazaj kupovati svojo pšenico za petkrat višjo ceno, To je blagoslov demokratske izvozničar-ske politike. % 4, m je požar upepelil v Jese- čina Hotič pri Litiji, peterim posestma n. ’n jednemu gostaču hiše, gospodar-P°slopja) hleve, vso hišno in gospodar-iti ži°Pravo, poljedelske stroje, vso krmo v4la - ’ skoro vso obleko, perilo in obu-10 0'v^ter° govedi in sedem prašičev ter %,Škoda znaša 1,195.000 K, zavaroval-^ le 13.900 K. i 42 Požara je prizadetih 6 rodbin di. °dbinskimi člani. Vsi so v skrajni be-Svoji lastni moči si ne morejo po-^Teba jim je najnujnejše pomoči od fe jim olajša beda, razpisuje se s Hijj abiranje milih darov po vsej Slove- verje^?v!ro've sprejemajo v Ljubljani: Po- *tv0 lstyo za notranje zadeve (ravnatelj-•ti^t Pj”ložn^b uradov) in mestni magi-V>*°d P* politična okrajna obla-,2lroma mestni magistrati in načelnik' V odbora, župan Franc Drnovšek Pri Litiji, Ljubljani, dne 19. avgusta 1920. Poverjeništvo za notranje zadeve. POZIV. POKRAJINSKE VLADE. LDU Belgrad, 21. avgusta. Ukaz o imenovanju pokrajinskih vlad bo v kratkem podpisan. Samo glede bosanske vlade se še nista sporazumela Jugoslovenski in Narodni klub, Gre samo za izpopolnje-nje nekaterih poverjeniških mest. Glede vseh drugih pokrajinskih vlad je dosežen popoln sporazum, PAŠIČ IN TRUMBIč SE VRAČATA. LDU Belgrad, 21, avgusta. Iz Pariza javljajo, da je Nikola Pašič, predsednik delegacije naše kraljevine zapustil Pariz in odpotoval v Belgrad. Na pariškem kolodvoru ga je pozdravilo poslaništvo in člani tamošnje naše kolonije. LDU Belgrad, 21. avgusta. Naše ministrstvo za zunanje zadeve še ni prejelo obvestila, ali je odpotoval v Belgrad minister za zunanje zadeve dr, Trumbič, ki je bil brzojavno pozvan iz Londona, ŽITNA BORZA V NOVEM SADU. LDU Belgrad, 21. avgusta. Trgovci in gospodarski krogi nameravajo ustanoviti v Novem Sadu žitno borzo, ki bo dajala direktive gospodarstvu v vsej Vojvodini. Demokrati poraženi v Belgradu. Izid občinskih volitev v Belgradu. LDU Belgrad, 22. avgusta. Izid občinskih volitev, ki so se danes vržile v Belgradu, je nastopen: Komunisti so dobili 3622 glasov, radikalci 3310, demokrati 2726, republikanci pa 643 glasov, Z ozirom na to, so odnesli zmago komunisti, V zmislu volilnega reda za občine, ki velja v Srbiji, bodo dobHi komunisti v belgraj- ski mestni upravi mesti predsednika in podpredsednika. Razen tega dobe komunisti še 30 odbomiških mest. Radikalci dobe 8 odbornikov, demokrati 6 in republikanci 1. Skupno je 45 odbornikih mest. Zastopnik komunistične liste je bil Filip Filipovič. Izidi občinskih volitev v ostali Srbiji še niso znani. Arnavtski vpad ustavljen. LDU Belgrad, 21. avgusta. »Tribuna« javlja iz Skoplja: Položaj na Debarski fronti se je popolnoma izpremenil nam na korist. Na vsej črti vlada popoln mir. Neprestano dohajajo nova ojačenja. V okolici se močno pozna vpliv naših zmag. Ljudstvo se je polagoma umirilo in se zopet poprijelo svojega dela. LDU Belgrad, 21. avgusta. »Politika« javlja iz Skoplja: Naša situacija na alban- ski fronti se je vsled prihoda rezerv in novih čet izdatno izboljšala. Do konca tega tedna se bo gotovo posrečilo našim četam, da vržejo Albance čez mejo. Prevladuje mnenje, da so v zvezi z italijansko-alban-skim napadom tudi Bolgari, ker se zadnje tri dni čuti mnogo živahneje gibanje bolgarskih komitašev ob naši jugovzhodni roiji. Beda vpokojencev fužne železnice. Shod vpokojencev. Včeraj dopoldne je bil v dvorani Mestnega doma številno obiskan shod vpokojencev in invalidov južne železnice. Posamezni govorniki so na shodu podali jasno sliko bednega stanja nekdanjih uslužbencev velekapitalistične družbe, kateri so žrtvovali svoje moči in zdravje. Shodu je predsedoval g. Mazi. Prvi govornik g. Salamunje nagla-šal, da se vpokojencem in invalidom sicer neprestano obljubuje ureditev in zboljšanje njihovih prejemkov, toda do danes se ni ničesar zgodilo. Vpokojenci južne železnice zahtevajo, da se jim priznajo iste dra-ginjske doklade, kakor jih imajo vpokojenci državne železnice, ker jim z dosedanjimi prejemki ni moooče živeti. To se izvrši tem lažje, ker je tudi južna železnica dvignila tarife. Poročal je nadalje o korakih, ki so se v tem pogledu storili in ki žal do-sedaj niso imeli povoljnega uspeha. G, Jernejčič je zatem poročal, da je minister za socialno skrb dr. Kukovec odgovoril na posredovanje s pismom, v katerem pravi, da mu je sicer znano bedno stanje vpokojencev južne železnice, da pa nima nobenih kreditov od države za olajšanje tega stanja, da more to vprašanje rešiti južna železnica sama, ker je to privatna družba, da pa bo posredoval pri železniškem ministru dr. Korošcu, naj vpliva v tem zmislu na južno železnico. Govornik je nadalje poudarjali, da je iz pisma ministra dr. Kukovca jasno razvidno, da nima kot minister za socialno skrb nobene pomoči za sestradane vpokojence in invalide južne železnice, za katere nima niti vinarja. Našel pa je na drugi strani čas in sredstva, da je posredoval v prilog milijonarjem, bi morali zidati stanovanja, medtem ko izganjajo vpokojence iz mest, dasi imajo številne družine in otroke za šolanje. Socialno čustvovanje tega ministra se vidi paČ tudi v tem da je zagovarjal in pritrdil izvozu 15.000 vagonov pšenice, dasi najbednejšim ni niti vsakdanji kruh zagotovljen. Od takih socialnih politikov seveda tudi vpokojenci južne železnice ne morejo mnogo pričakovati. Država se je svojčas obvezala, da bo nosila ves deficit južne železnice. Ako je mogla država to storiti, potem bi tem lažje ukrenila kaj za vpokojence. Kjer se dobe sredstva za aktivne uslužbence, naj se dobe tudi za vpokojence, kajti sramotno je, da imajo n. pr. posamezniki po 20 K pokojnine mesečno. Žal danes ne poznata vpokojencev niti kapital, niti država, dasi so delali in žrtvovali zanju svoje moči in zdravje, Ako pa so se povišale tarife za 100%'1, bi se dobilo tudi 5% lahko za ureditev gmotnega stanje vpokojencev in invalidov. Država je dolina skrbeti za vsakega posameznika. Ako skrbi za hudodelce, jim zida krasne palače ter jim daje brezplačno hrano, popoten se mora vsakdo vprašati, ali bi ne bilo bolje iti med razbojnike, kakor pa pošteno delati in žrtvovati s za druge interese za tako končno plačilo, kakor ga vži- vajo vpokojeni in uslužbenci južne železnice. Nato je poročal o, M a o n o preskrbi vpokojencev s premogom. Naročeni premog dobivajo vpokojenci šele čez 4 ali 5 mesecev, ko je že zopet podražen, tako da morajo še doplačevati. Sedaj morajo vpokojenci za premog že več plačevati, kolikor pa znaša vsa pokojnina. Ako pa so prosili vpokojenci na gotovih mestih za posredovanje, se jim je odgovarjalo, da so veriiniki. Zgodilo pa se je, da je v Mariboru vpokojeni žeL revident na cesti umrl od lakote. Za vpokojence se tudi dosedaj obstoječa društva in organizacije niso zmenile, Kar so vpokojenci dosegli, so si priborili sami. Predvsem pa sedaj zahtevajo, da se premog poceni. Ako se je premog podražil za 15 K pri 100 kg, potem železnica nikakor ni upravičena, da ga oddaja za 20 K dražje ter tako išče dobička celo pri vpokojencih. Nadalje zahtevajo vpokojenci, naj se jim puste legitimacije v dosedanji obliki, ker so one del njihovega zaslužka. Železnica naj plačuje pokojnino v taki izmeri, da bo odgovarjala vrednosti pred vojno vplačanih pokojninskih prispevkov. Zastopnik vpokojencev in invalidov južne železnice v Mariboru g. Kavčič je navedel nato nekaj kričečih slučajev iz življenja vpokojencev. V svrho zboljšanja položaja vpokojencev in invalidov bi se moralo odstopiti vse trafike ali kakršnekoli prodajalne na postajah samo njim. Krivično je tudi, da se vpokojencem južne železnice računa pri prejemkih celo razlika v valuti med avstrijsko in jugoslovansko krono. V Avstriji so invalidom tudi že dovoljene doklade, med tem ko v Jugoslaviji še sedaj niso. Gosp. Š u 1 a r je predlagal nato, naj se osnuje posebno društvo vpokojencev južne železnice s sedežem v Ljubljani in podružnico v Ljubljani, G. Jeras je naglašal, da morajo upokojenci zahtevati, naj se jim pokojnine iz- Elačujejo primerne pokojninskim prispev-om, ki so jih vplačali pred vojno v zdravi valuti. Zatem se je odobril soglasno predlog, da se osnuje društvo upokojencev južne železnice ter so bili izvoljeni v pripravljalni odbor gg. Marn, Felicijan, Šalamun, Jeras, Belič, Per-n u s, Ma zi, Dominko, Černe, Predlagane resolucije so bile soglasno sprejete. Resolucija, ki se je odposlala ministru za promet dr. Korošcu protestira proti zapostavljanju upokojencev južne železnice, ki že 6 let niso dobili nobenih draginj-skih doklad, izvzemši par sto kron podpore, dasi se tarife neprestano zvišujejo. Od 1. maja so se sicer zvišale pokojnine, toda v tako majhni meri, da se upokojenci ne morejo preživljati, še manj pa plačati dolgove, v katere so zašli. Invalidi, ki imajo samo neznatne rente, niso niti tega povišanja deležni. Zato zahtevajo, da se jim Stran 2 »Večerni list«, dne 23. avgusta 1920, Štev. 19®. dajo iste pokojnine, kakor upokojencem državne železnice in sicer od 1. januarja t. 1. Če se temu južna železnica protivi, naj jih izplača država, ki naj potem z južno železnico obračuna. Vpokojenci rote osrednjo vlado, naj jim takoj priskoči na pomoč in reši gotovega pogina, kajti bliža se zima ter so brez sredstev, polnagi, brez kuriva in živeža. Sedaj, ko so se zvišale železniške tarife, upajo, da se jih vendar reši trpljenja, ki ga prenašajo že toliko časa. To naj velja tudi za one, ki imajo milostno pokojnino, vsem pa, ki imajo nezgodno rento, naj plača poviške blagajna zavarovalnice za nezgode ali pa država. Bili so tako nesrečni, da so izgubili pri železnici svoje zdrave ude in ne zaslužijo, da sedaj od gladu umirajo. Zahtevajo, da ostanejo legitimacije tako kot so jih imeli dosedaj, veljavne tudi za državno železnico. Vse trafike in druge slične prodajalne na železniških postajah naj se takoj kontrolirajo in podele najpotrebnejšim. Pri razdeljevanju premoga naj se napravi enkrat za vselej red, da se ne bodo cene po preteku 2 mesecev, ko je premog že pokurjen, zvišavale in se zahtevalo doplačilo, ker se v vednem doplačevanju že nihče več ne spozna. Protestirajo proti morebitni razpustitvi komisarijata državnih železnic v Ljubljani ter proti morebitni premestitvi komisarja dr. Ramavha. V resoluciji, poslani ministru za socialno skrb dr. Kukovcu, se protestira proti zavlačevanju dravinjskih doklad ter prosi za posredovanje pri trboveljski družbi, da nakloni vpokojencem nekaj premoga brezplačno. V resoluciji, poslani železniški zavarovalnici zoper nezgode, se protestira proti zavlačevanju izplačila podpor, ki bi se morale že pred meseci izplačati. Protestira se, da se toliko časa zavlačuje ureditev draginjskih doklad železniškim invalidom. Medtem, ko so se v Avstriji že davno uredile in dobivajo invalidi vse draginjske doklade, umirajo v Jugoslaviji od gladu. Končno se je odposlala vloga trboveljski družbi, naj odstopi vpokojencem južne železnice nekaj vagonov premoga brezplačno. Pričakujejo, da se jim ta prošnja ne bo odrekla, ker so tudi delali za korist trboveljske družbe. Gg. Mazi in Kavčič sta se pooblastila, da osebno posredujeta pri ministrstvih v Belgradu — za izpolnitev upravičenih zahtev vpokojencev in invalidov južne železnice, nakar se je shod zaključil. ZASEDANJE PARLAMENTA PRE-, LOŽENO NA 31. AVGUSTA. Uradno se poroča, da se zasedanje parlamenta ne vrši dne 25. t. m., ampak je radi velikega mohamedanskega praznika preloženo na 31, t. ra. ob 4. uri popoldne. Poslanci se poživljajo, da se snidejo dne 31. t. m. ob 4. uri popoldne k zasedanju. RUSIJA IN JUGOSLAVIJA. LDU Belgrad, 22. avgusta. V parlamentarnih krogih trdijo, da. je imel minister za zunanje stvari dr. Trumbič na lastno inciativo sestanek z zastopniki sovjetske Rusije. Kakor se poroča sta ruska sovjetska delegata Kamenjev in Krasin zahtevala od dr. Trumbiča, naj naša kraljevina čimprej prizna sovjetsko Rusija in stopi čimprej v gospodarske zveze z Rusijo. MI IN ALBANIJA. ,,,'LDU Belgrad, 21, avgusta. Albanska delegacija v Parizu je objavila drkular, v katerem se pritožuje nad tem, da je 1, avgusta vpodla srbska vojska v okolico S kadra, Debra in Elbasana, da bi uničila albansko državo in albansko pleme. Pooblaščeni smo izjaviti, da niti 1, avgusta niti pozneje ni srbska vojska vpadla v albansko ozemlje ter da niti na to mislila ni. Ravno vsled vpada albanske vlade, ki se je izvršil dne 13. t. m,, smo bili prisiljeni, da smo se umaknili z demarkacijske črte, ki smo jo zasedli oktobra meseca 1918, ko je srbska vojska sama in brez vsake pomoči iztirala avstro-ogrsko vojsko iz vse Albanije od Tirane pa do Skadra in črne gore in na ta način pomagala albanski vladi kakor prijatelj in zaveznik. Potemtakem je absurdno trditi, da hočemo uničiti albansko državo. Kakšno stališče zavzema bel grajska vlada nasproti kneževini Albaniji že od leta 1913 dalje, je znano. Stojimo na stališču, naj imajo Balkan balkanski narodi, Sama naša vlada je zavzela to stališče na mirovni konferenci v Parizu v trenotku, ki je bil za albansko pleme tako usode-pol. Naša vlada je še poprej leta 1913 s svojo intervencijo v Londonu omogočila postanek albanske kneževine. Sedaj čutimo albansko hvaležnost. Ni politično od ati banske delegacije, da tako blati svoje dobrotnike. Politika belgrajske vlade pa ne more iti tako daleč, da bi dovolila napad z orožjem na svojo mejo aK na demarkacijsko črto, katera je bila priznana v mirovni konferenci. To pa se je zgodilo dvakrat: Prvič 25. julija v okolici Skadra, drugič pa 13, avgusta pri Debru. Ta dva primera po izjavah albanske vlade v Tirani, v katerih ju obžaluje in obsoja, kažeta anarhijo. Napade so izzvali elementi, čiiih delo albanska vlada sicer ne odobruje, ali ga ne more preprečiti. POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. LDU Belgrad, 21. avgusta. Iz Rima javljajo: Čeprav trdi »Goimale d’ Italia« in nekateri drugi listi, da se pogajanja z našo kraljevino ne bodo vršila direktno, vendar piše »II Seccolo«, da pričakujejo, da se bosta Giolitti in Sforza sporazumela v interesu svojega naroda ter stopila v direktna pogajanja s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. RUDNIKE V PEČUHU KUPUJEJO ANGLEŽI. LDU Belgrad, 21. avgusta. »Politika« javlja iz Pečuha, da poroča tamošnji madžarski list, da je bila te dni izvršena prodaja pečuških rudnikov angleški družbi. Madžari mislijo, da bodo na ta način mogli pridržati ta del Baranja, v katerem ži- vi 190.000 Jugoslovanov. Po vesteh iz drugih virov pa ta prodaja še ni končno-veljavna kljub vsemu prizadevanju Angležev in Madžarov. Polltline novice. r+ Protiitalijanske demonstracije v Trstu. Poročajo nam, da so bili priredili tržaški socialisti o priliki boljševiških zmag pred Varšavo velike demonstracije. Ob tej priliki da so padali tudi klici: »Doli z Italijo! Naj že pride zopet nazaj Jugo-slavijal« -f- O samoupravi Slovenije piše sedanji minister za konstituanto dr. Lazar Popovič v svoji razpravi o ustavnih vprašanjih v »Novem Životu«: »Slovenija je jako zanimiva po tem, ker je to v bistvu nova pokrajina z novo, sedaj ustvarjeno samoupravo. Ko je nastopil prevrat, je narodni svet v Ljubljani ukinil dotedanje pokrajinske organe za Kranjsko, Koroško in Štajersko ter je vse tri pokrajine spojil v eno, Tej novi pokrajini Sloveniji je vlada v Ljubljani hotela dati popolnoma avtonomen položaj in je zato vso kompetenco c. kr. dunajske vlade prenesla ne na vlado v Belgradu, marveč nase v Ljubljani. Tako je Slovenija priznala samo vrhovno nadzorstvo vlade v Belgradu. Vsled tega ao konflikti med Belgradom in Ljubljano v administrativnih stvareh naijčešči, ker imamo tu pokrajinsko vlado, ki si je prisvojila tudi prava bivše centralne uprave. Ta popolnoma administrativna samouprava, dasiravno ni v tradicijah Slovenije, se more obdržati in braniti predvsem zaradi razlilke v jeziku (narečju), kar bo tudi v bodoče glavni razlog v prilog samoupravi v Sloveniji. Za funkcioniranje te uprave so dani vsi pogoji.« O Hrvatski pravi dr. Markovič glede samouprave med drugim: »Hrvatska ne samo, da želi samoupravo, marveč je tudi zrela in sposobna zanjo, Vprašanje notranje uprave se more s stališča Hrvatske rešiti edino-le v pravcu samouprave. Izločiti bi se moral samo Sri-jem in eventualno drugače razdeliti županije ter preustrojiti županijsko samoupravo.« Kar tiče ostalih pokrajin naše države po mnenju dr. Markoviča pogoji in temelji za samoupravo sploh niso dami ali vsaj ne v toliki meri kakor v Hrvatski in Sloveniji ter je vprašanje o ureditvi notranje uprave v teh pokrajinah do konstituante odprto. -f- Sijajno gospodarstvo. V Kreki v Bosni ima naša država dober solni rudnik, ki bi mogel dati dnevno 15 vagonov soli. Daje jo pa v resnici le 3 do 5 vagonov dnevno, a še te ne more prodati ter ima v zalogi že 500 vagonov soli. Vsled tega je morala uprava odpustiti nad 300 delavcev, ki so tako ostali brez kruha. Odkodi to, ko Jugoslavija nima dovolj/soli in jo mora uvažati? Stvar pojasnjuje sarajevska »Jugoslavija« tako-le: Do prevrata se je prodajala sol iz kreške solarne po 35 vinarjev kilogram. Belgrajska monopolska uprava, ki je podrejena finančnemu ministru, je cene soli neprestano zvišavala, tako da stane sol v Kreki že 7 K kilogram, Ker stane sol, ki se uvaža iz Tunisa, Al-žira, Avstrije in Nemčije vštevši vse stroške za prevoz in carino 3 do 4 K, je na-naravno, da nihče več ne naroča soli iz kreške solarne, Le uboga bosenska raja je navezana na to sol in plačuje tako to nujno življensko potrebščino za 50 odstotkov dražje nego ostalo prebivalstvo v državi. Država ima pri tem letno do 200 milijonov kron izgube in vrhu tega je ostalo brez kruha 300 do 400 delavcev. Taki so sadovi centralizma, '+ Splitski socialisti in komunisti kličejo Rim na pomoč. »Arbeiterzeitung« poroča, da so poslali splitski laški (?) socialisti in komunisti »Avantiju« v Rimu pismo, v katerem rote italijansko socialistično stranko, naj se na enak način zavzame zanje, kakor se zavzela za ogrske in ruske komuniste. Pravijo, da je položaj Italijanov v Splitu neznosen in pozivajo rimsko socialistično vodstvo, naj pošlje v Split svojega zaupnika, da se sam prepriča o razmerah. »Arbeiterzeitung« pripominja, da tega pisma, ki je sedaj izšel v iakinski »Ordine«, »Avanti« ni priobčil, list pa upa, da je rimsko socialistično načelstvo kljub temu odposlalo svojega zaupnika v Split, da tam »prouči opravičenost pritožb nad hrvatskim nasiljem«. V celem poročilu ni nikjer govora o kapitalizmu in buržoaziji, marveč samo o italijanskem trpljenju in hrvatskem nasilju. Potem takem so tudi tu socialisti in komunisti v službi italijanskega nacionalizma. + Občinska uprava v Cirkvenici. »Nar. Politika« poroča, da je bila 18. t. m. v Cirkvenici (Hrv. Primorje) volitev novega župana. 12 komunističnih odbornikov je dalo svoj glas popu Josu Pavačiču, ki je bil tako izvoljen za župana, V svojem nastopnem govoru je novi župan razvil cel socialni program v duhu krščanskosocialne politike, Od novega župana, ki že mnogo let dela na socialnem popri-šču upajo na nov razcvet občine. Dnevne novice. — Kovan denar. Iz Belgrada poročajo, da dobimo kmalu kovan denar. Najpr-vo se bodo kovali novci po 25 par, ozir. po eno krono. Novi drobiž bo iz bele kovine, — Izvoz, Glasom odloka generalnega inšpektorata J, br, 20.881 z dne 18. avgusta 1920 je izvoz blaga iz naše države v Nemčijo dovoljen proti zavarovanju nemških mark in izvoz v Češkoslovaško proti zavarovanju čehoslovaških kron. — Nemški koroški tatovi. V Ležbah št. 12 pri Hodišah stanuje revna kočarica Marija Hacar, pri kateri stanuje tovarniški delavec Matevž Zima, Dne 16. avgusta je odša Hacarjeva v Celovec, Zima pa je šel v tvomico na delo: v koči ni bilo nobenega človeka doma. Od 8. dopoldne do 4. ure popoldne so pa vlomili v samotno kočo Hacarjeve štirje mladi moški v starosti od 18 do 25 let. kateri so imeli vojaške gamaše in so bili v čedno civilno obleko oblečeni, Hacarjevi so pobrali krila, srajce, rute, rjuhe itd., Zimi pa precej sukna, čevlje, suknje, srajce, nogovice in uro, Hacarjeva in Zima sta oškodovana za 12.550 kron. Nemški tatovi so ukradeno robo pobasali v nahrbtnike in odšli skozi vas Rejavc v gozd v smeri proti Vetrinju. — Vlomi v grosupeljski okolici. Skozi okno spalne sobe je bilo vlomljeno dvakrat pri posestniku Francu Žumpergerju v Zgornji Slivnici št. 3, Vlomilec je prvič ukradel Dovničarju v skednju obnošen 50 kron vreden površnik, drugič v noči od 18, na 19. avgusta pa je odnesel Žumber-gerju celo zalogo obleke v vrednosti 1325 kron. — Ko je bila 15. t. m. rodbina Franca Boha iz Zgornje Slivnice med 8. in 9. uro dopoldne pri sv, maši, je pa nekdo ukradel 20 kg moke, 120 kron denarja in drugega blaga, tako da je Boh oškodovan za 724 kron. — Ljubezniva prenočevalca. Pri Plahutniku na Potoku sta pila nekega večera neznani 40 let stari moški in neka mala, tudi približno 40 let stara ženska. Očivid-no sta bifla begunca s Primorskega. Iz gostilne sta begunca odšla k posestnici Mariji Pirš na Viru št. 4, kjer sta prosila deklo Cecilijo Burja za prenočišče in odpeljala ju je na slamo spat. Ko je Piršova gospodinja drugo jutro vstala, je vsa prestrašena zapazila, da je okradena: oškodovana je bila za 3250 kron; tat je napravil dober »kšeft«, ker je odnesel tudi 1240 kron denarja. Prijazna dekla Cecilija Burja je bila tudi okradena in oškodovana za 290 kron. Ko so šli pogledat na slamo, begunske dvojice ni bilo več tam; dognali so, da je bila tatvina izvršena tako, da so prišli tatovi skozi okno v sobo. — Izprememba v Belski slnžbi pri poštnem uradu Velenje. S 1. septembrom t. 1. se uredi pri kr. poštnem uradu v Velenju dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem pismonoši v sledeče vasi: I. okraj: Laze, Sv. Ilj, Silova, Arnače, Lužnica, Sv. Andrej, Kavče. II. okraj: Bevče, Spodnji Šalek, Paka, Konovo; III. okraj: Zabrde, Podkraj, Podgorje. Dostavljalo se bo vsak dan razen nedelje. Iz tega razloga se opusti z 31. avgustom t, 1. poštna nabiralnica Sv. Ilj pri Velenju. — Vprašanje pomorske oblasti. Kakor poroča splitska »Nova Doba«, se pomorska oblast v Bakru ni ukinila, marveč funkcionira zaenkrat dalje. Pač pa se pripravlja preosnova pomorske oblasti. Po tej reformi bo ostala v Primorju pomorska uprava II. instance, kateri bodo podrejeni vsi pristaniški uradi. Ta oblast bo reševala vsa pomorska vprašanja, Imela bo svoje odelke: navtični, administrativni itd. Na centralni vladi se pa v ministrstvu za promet ustroji generalno ravnateljstvo kot tretja instanca za vsa vprašanja, ki tičejo rek in morja; ravnateljstvo bo razdeljeno v dva oddelka: za reke in za morje. — Valute. Dne 21, avgusta na bel-grajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.10 din.; 1 angleški funt 86 din,; 100 francoskih frankov 174.50 din,* 1 dolar 23.40 din.; 100 italijanskih lir 117 din.; 100 bolgarskih levov 40.50 din.; 100 romunskih lejev 51.45 din.; 100 nemških mark 50 din.; 100 češkoslovaških kron 41,50 din,; 100 avstrijskih kron 10,40 din, 'v * •' ' v Ljubljanske novice. Ij Umrl je v soboto zvečer bolnici tehnik g. Miha Grad, Po je bil prej član akad. društva »Dan« v gi, sedaj pa zvest in vnet član » a v Ljubljani. Med vojsko je izprva o p stak služil pri 17. pp. ter bilodpos neko južnotirolsko trdnjavo. Bil je P , Ijen težkemu topništvu. Pozneje je p v častniško šolo na Dunaj, kjer je p praporščak. Bil je v Galiciji, ob Soci i * zadnje na Tirolskem, Ob prevratu 1 ... na dopustu. Kot artiljeriski poročnik je ° takoj ob prihodu v Ljubljano^ na sv J mestu, kjer je nepretrgoma noč m a , lal, največkrat brez pomoči, razoro cele baterije, napajal sam konje in rešil Jugoslaviji mnogo dragocenega ga. Pokojni G r a d je bil vzor krščanskega mladeniča. Kot prost vojak in pozne]« ^ častnik je vedno redno prejemal sv. kramente. Sedaj kot visokošolski dij® deloval v Ljubljani pri »Danici«, P11 ,.j doma je organiziral fante. Nikdar n glasen, vedno tih, skromen in P‘c.® Umrl je na posledicah operacije s ep-Njegovo truplo prepeljejo danes do® , Št. Jakob ob Savi, kjer bo jutri Preostali mamici njegovi, katero je ljubil, ter njegovim sorodnikom izra,e^|j0 najiskrenejše sožalje. Vsi ga bomo pogrešali. Naj počiva mirno V «°SP ' ki mu je vedno zvesto služil! ,^°^re»va|. vrši danes popoldne ob štirih iz mr . nice dež. bolnice. Orlovska zvezai se . leži pogreba. Zbirališče ob pol stu’1 cerkvi sv. Petra, ,0 lj Pogreb tehnika g. Mih. Gra v danes popoldne ob 4, Pogrebni sprev spremstvu vojaškega oddelka in voj,° ^ be pojde po Zaloški cesti skozi ro‘rs2n;ce, Dunajski cesti do topniške v0^. Truplo se prepelje v rojstni kraj v Št, Jakob ob Savi, kjer bo jutri z) je položeno k večnemu počitku. P°žr udeleže tudi Orli. ^ lj Krekova prosveta vabi ^ - svojih odsekov, da se udeleže blago ^ ljenja orlovske zastave na Viču dn t. m. Zbirališče ob enčetrt 8. privLju ^ domu. _ , dc, lj Porotne razprave se prično P^g.j-želnem sodišču v Ljubljani dne 30. ?jj sta 1920, Vsi obtoženci, razen £lZ!^ ^o-oznamenjenih dveh slučajev, se bo rali zagovarjati zaradi hudodelstva ne. Doslej so razpisane sledeče razp_ f V ponedeljek, dne 30. avgusta 1 Josipa Habeta in pa zoper Pavla A ^ žiča in šest tovarišev; v torek, dne - ^ gusta 1920 zoper Josipa Kopača *n ^0 tovariše; v sredo, dne 1. septembra,^ ^ zoper Pavla Bena in enega tovariša ' ,.a; zoper Franceta Peternela in dva ^v_0pef v četrtek, dne 2. septembra 1^20 ^ Franceta Kadunca, zoper Antona c in zoper Josipa Čuka, dalje tudi prava zaradi razžaljenja časti P° l0. nah; v petek, dne 3. septembra j^ro-per Martina Dežmana in pa zoper ^ slava Pretnarja in pet tovarišev; v f°j(ra' dne 4. septembra 1920 zoper Andreja ef Ija, zoper Franceta Trobevška m g, Alojzija Avblja; in v ponedeljek, t0. septembra 1920 zoper Josipa ^*n^°vC;ja in per Antona Skaleta in enega tovar zoper Valentina Mežgona, Daljne ra ve se še razpišejo, lj Popis motociklov, biciklov rjco klov. Ministrstvo za vojno in m°r £ )• je odredilo z odlokom z dne 12. 10^ F. Dj. broj 673, da se na> podstavi ,? 72. zakona o ustroju vojske izvrši ^ motociklov (motornih koles), bicjK triciklov, V to svrho se poživljajo lJu trjcj-ski lastniki motociklov, biciklov »j ^0 klov, da v dobi od 25, do 28. av0afc osebno ali pa pismeno naznanijo tfj. in vrsto svojih motociklov, biciklov . v ciklov mestnemu vojaškemu “J! ro^ »Mestnem domu«. Kdor v določene ^ jn ne naznani svojih motociklov, bici ^ y triciklov, se kaznuje z denarno S slučaju neizterljivosti globe z zap° lj Ljubljanski trg. Opozarjajo se ^c0e lovalci kranjskih klobas, da so do . alDo sledeče cene: 1 kg polprekajem j,f03, svinjsko meso) kranjskih klobas , :enih, popolnoma suhih 50 kron, polpfe slJn£> polmešanih 34 kron, polprekajeru .}{?, govejih pa 24 kron za 1 kg. Za safalade, posebne klobase in Pal’ j ki' ne sme računati več kot 34 K z, . Klobase boljših vrst iz čisto sv^ sJljCj