KRALJEVINA" JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 21 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
IZDAN 1 SEPTEMBRA 1940
PATENTNI SPIS ŠT. 16026
Albiswerk Zurich A. G. Ziirich, Švica.
Razporeditev za nastavitev prikazovalnih priprav v napravah za javljanje na daljavo,
zlasti v telefonskih napravah.
Prijava z dne 6. maja 1938.	Velja od 1. decembra 1939.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 7. maja 1937 (Nemčija).
Predmet izuma je razporeditev za nastavitev prikazovalnih pniprav v napravah za javljanje na daljavo, zlasti v telefonskih napravah. Izum ima namen, da doseže s posebno razporeditvijo in s posebnim izobii-kovanjem raznih prikazovalnih priprav prikazovalne naprave in njihovih nastavilnih sredstev brzo in sigurno nastavitev, ter da omogoča uporabo ene in iste prikazovalne naprave na raznih mestih naprave brez bistvenih isprememb.
Znane so prikazovalne naprave, zlasti tiskalne prikazovalne naprave, z večjim številom prikazovalnih priprav. Te prikazovalne priprave imajo individualne na-st a vi In e priprave, katerih prva sprejema na primer v odvisnosti od časovnega števca con impulze za pristojbine, medtem ko se krmili druga nezavisno od te potom impulzov, ki označujejo število kličočega u-deleženca.
S temi znanimi pripravami pa ni mogoče izvesti na primer v telefonskem obrtu zaradi nadzorovanja zelo važno zabeleže-vanje kličočega in klicanega udeleženca.
Znano je sicer, da se označuje pri tiskalnih pripravah kličoče in klicano mesto, vendar je treba pri teh pripravah sprejeti označelne impulzne vrste zaporedoma tako, da imamo z ozirom na obrat in na gradnjo nedostatke, ki preprečujejo na primer, da se lahko uporablja ista tiskalna priprava brez nadaljnjega i pri udeležencu i pri posredovalni postaji. Sprejem vseh vrst tokovnih sunkov zaporedoma zahteva mnogo časa. Te nedostatke občutimo zlasti te-
daj, če naj označuje tiskalna priprava poleg navedenih označb še nadaljnje, če naj zabeleži na primer pristojbine.
Predmet izuma se izogne tem nedostatkom s tem, da ima prikazovalna naprava po eno prikazovalno pripravo za kličoče in za klicano mesto, ki jih krmilimo lahko nezavisno drugo od druge.
Nezavisnost krmiljenja omogoča istočasni sprejem vrst tokovnih sunlkov, ki o-značujejo kličoče in klicano mesto. To daje v obratu znaten prihranek na času. Poleg tega je možno, da se namesti tiskalna naprava i pri kličočem mestu, na primer pri telefonskem udeležencu, i na vmesnem mestu, na primer v itelefonski postaji, ne da bi s tem ovirala nadaljnja zabeileževanja, na primer zabeleževanje udeleženčevih pristojbin. Če je prikazovalna naprava nameščena pri .udeležencu, tedaj bomo priključili, ker nam manjka kriterij za dokončanje izbirnega postopka na tem mestu, prikazovalno pripravo tako, da se sprejemajo istočasno impulzi, ki označujejo kličoče in klicano mesto in nato sprejemajo impulze za pristojbino oziroma za štetje. Če je nameščena prikazovalna naprava v centrali, na katerem mestu imamo kriterije za začetek in za konec izbirnega postopka, tedaj lahko pripravimo takoj po prejemu impulzov, ki označujejo klicano število, pripravo za sprejem pristojbinskih impulzov in se lahko sprejemajo impulzi, ki označujejo 'kličočo število, v poljubnem času. To je zlasti zato velika prednost, ker je v postaji priprava, ki označuje kličoče mesto,
Din 30.—
večinoma prirejena večjemu številu mest skupno tako, -da se lahko izvede določitev kličočega mes-ta šele pozneje, ker je bila priprava prej zasedana. Razen tega lahko uporabljamo brez nadaljnjega nastavna sredstva za prikazovalne priprave za nastavitev nadaljnjih prikazovalnih priprav, na primer kazala pristojbin.
Ker je važno le to-, da se lahko nezavisno krmilijo nastavilna sredstva, so lahko prirejena ta nastavilna sredstva skupnemu pogonu, s čemer dosežemo znatno bolj e-nostavno gradnjo prikazovalne naprave.
Če pa naj zasiguramo -pri tako pripravi mehanično trdno in v obratu sigurno gradnjo, potem to ni možno z do sedaj znanimi sedstvi za pogon in krmiljenje prikazo-valnih priprav, -pri katerih se nastavijo kolesca na tipe (tiskarske črke) s stikalnim magnetom na stopnje, ki se krmili z impulzi im ki je prirejen vsakemu kolescu na tipe oziroma vsaki skupini kolesc na tipe. Imamo tudi izvedbe, pri katerih imamo za več kolesc na -tipe tak pogonski magnet in se doseže zaporedno vplivanje na posamezna kolesca na tipe s posebno sklopko. Gradili so tudi že pogone za veččlenske prikazovalne priprave, pri katerih se je aksi-alno premaknilo stopnjema prestavljeno zobato kolo, ki prihaja zaporedoma v prijem s členi prikazovalne priprave. Te znane priprave pa imajo nedostatek, da je treba uporabljati veliko število delavnih magnetov oziroma, da komplicira sklopka za skupni pogonski magnet pripravo, ki tedaj nima zadostne obratne sigurnosti. V drugem slučaju pa je vprašanje, ali imamo siguren prijem stopnjema zavrtenega zobatega kolesa pri svoji aksialni premaknitvi. Izvedba nezavisnega krmiljenja pri skupnem pogonu povzroča -težave pri teh pripravah.
Predmet izuma nima navedenih ne-do-statkov in je označen nadalje s tem, da prijemlje rotirajoč stikalni vzvod, ki se lahko sklopi impulzoma na stalno rotirajočo -pogonsko- pripravo-, potom stikalne naprave zaporedoma v prijem z onimi členi prikazovalne priprave, ki se naj prestavijo. Ker se izoblikuje krm-ilujoči člen kot enostaven vzvod ali zob, se omogoča poljubna prestavitev od člena na člen, pri čemer je sigurnost prijema vedno zajamčena. Rotirajoče gibanje pogona se prevede na najenostavnejši način v stopnjasto učinko-vanj-e. Nimamo kljuk in vzmeti, ki ne delujejo sigurno. Pogonsko sredstvo, ki ga imamo itak za proizvajanje tlaka za zvra-čanje v prvotno lego itd., se lahko izkorišča enostavno -im sigurno za krmiljenje členov prikazovalne priprave, pri čemer lahko izvedemo brez nadaljnjega skupen pogon
večjega števila drug od drugega nezavisno krmiljenih nastavnih sredstev. Te prednosti so posebno važne pri pripravah prej navedene vrste. Ker je zasiguran sigurni zopetni prijem pogonskega sredstva pri njegovem stikanju naprej od člena do člena, dovoljuje na posebno ugoden način njegovo izkoriščanje za pogon večjega števila členov z različito delitvijo, na primer za pogon enajstdelnega kolesca na številčne tipe in njegovega desetdelmega kolesca za pristojbine z enostavno vmesno prestavo-. Umestno se priklopi stikalni vzvod na pogonsko sredstvo -potom drsalne sklopke, bi se krmili z magnetom. Vzvračanje prestavljene stikalne ročice se vrši istotako potom vzvračanja, ki se upravlja od pogonskega sredstva.
V	nadaljnjem je opisan predmet izuma po priloženem načrtu, pri čemer je kot izvedbeni primer prikazana zabeleževalna priprava za telefonske svrhe.
Sl. 1 kaže shematično sliko nastavilne priprave, sl. 2 stranski ris nastavilne priprave -po črti A—B v sl. 1. Sl. 3 kaže stranski ris nastavilne priprave po -črti C—D sl. 1, pri čemer se uporablja prestavno gonilo. Sl. 4 kaže shematično principieini stik nastavilne priprave za razne stavke kolesa na tipe.
V	sl. 1 pomeni 1 os, ki se žene -potom pogonskega 'sredstva za prikazovalno pripravo, n-a primer potom motorja, ki pa v načrtu ni prikazan in ki povzroča poleg nastavitve stavkov kolesc na tipe še nadaljnje postopke, na primer postopek tiskanja in prestavitev papirnega traku, na katerega se odtisnejo tipe, ki se naj nastavijo. Preko zobatega kolesa 2, ki je nasajeno na osi 1, in ki učinkuje 'na zobato kolo 3, se žene os 4, na kateri je nasajena sklopka 7, ki je izvedena kot drsalna sklopka. Na lo-cenj 10 učinkuje pod vplivom elektromagneta 15 stoječa zaporna kljiulka 14, ki preprečuje v svojem miirovnem položaju, da bi sklopka 7 potegnila s seboj locenj, 10 preko plošče 9. Če deluje magnet 15, tedaj se sprosti locenj 10 im s tem drsalna plošča 9, na primer za dobo trajanja enega ob-račaja osi 4 tako, da se os 11 tudi zavrti za en o-bračaj in da vzame s seboj stikalni zob 18, ki je na njej po dolgem premakljiv.
Zobato kolo 2, ki je 'nasajeno na pogonski osi 1, učinkuje preko zobatega kolesa 5 in osi 6 ter drsalne Sklopke 8 na os 13, ki vzame s seboj stikalni zob 30, ki je na njej po dolgem premakljiv. Pri tem je locenj 12 drsalne sklopke 8 pod vplivom zaporne-kljuke 16, ki jo upravlja elektromagnet 17 in ki deluje na enak način, kakor prej navedena drsalna sklopka 7. Stikalni zob 18 se lahko prestavi na svoji osi 11 in
stikalni zob 30 na svoji osi 13 potom palca 26 oziroma 39. Palec 26 je pritrjen na zobati palici 24, ki se lahko prestavi sitop-njema naprej potom stikalne kljuke 22, pri čemer se premakne stikalna kljuka 22 do odbojnika 23, ki je tako izoblikovan, da akuša kljuko 22 poriniti v zobe palice 24. Stikalna palica 24 se zasigura v svoji vsakokrat nastavljeni legi potom zaporne kljuke 25. Slično se prestavi palec 39 za premaknitev stikalnega zoba 30 in sicer preko kljuke 35, ki jo upravlja magnet 34 in katere gibanje je omejeno z odbojnikom 36. Stikalna palica 37 se zasigura v nastavljeni legi potom zaporne kljuke 38.
Stikalni zob 18 učinkuje na primer v svoji začetni legi na zobato kolo 19, ki prenaša svoje gibanje na zobato kolo 20, s katerim je v zvezi kolesce na tipe 21 stavka I kolesc na tipe. Čim se sprosti drsalna sklopka 7 potom kljuke 14, ko se vzbudi magnet 15 v času enega obrača ja osi 4, se prestavi kolesce 21 za eno’ stopnjo naprej. Če služi stavek I kolesc na tipe za žabe leže vanje klicanega števila in če obstoja prva serija impulzov na primer iz petih impulzov, potem se sprosti drsalna sklopka 7 petkrat, s čemer se prestavi kolesce na tipe 21 za pet stopenj. Za. nadaljnjo serijo impulzov se prestavi nato zobata palica 24 za eno stopnjo tako, da u-činkuje stikalni zob 18 sedaj preko zobatih kolesc 27 m 28 na prihodnje kolesce na tipe 29 tega stavka. Število kolesc na tipe tega stavka se ravna po najvišjem številu mest števil udeležencev naprave, v kateri imamo to prikazovalno pripravo.
Na enak način se izvede nastavitev in se upravlja stikalni zob 30, ki učinkuje v svojem izhodnem položaju preko zobatih koles 31 in 32 na kolesce na tipe 33, ki je na primer prirejeno stavku II kolesc za za-beleževanje števil kličočih udeležencev. V sl. 1 smo predvideli pri tem štirimestna števila za kličoče udeležence in temu ustrezajoča tri nadaljnja kolesca na tipe s svojimi prenosnimi kolesi 40, 41 i,n 42, ki se nastavijo potom stikanja naprej stikalnega zoba 30 potom stikalne palice 37 in stikalne kljuke 35, ki se upravlja od magneta 34, zaporedoma od pogonske ©si 1. Čim se dokonča nastavitev številk kličočega udeleženca, se lahko nastavijo pristojbine, ker še doseže na primer potom števnih impulzov, ki prihajajo od centrale. V ta namen priklopi magnet 34 stikalno palico 37 za na daljnjo stopnjo naprej tako, da prijemlje stikalni zob 30 v zobato kolo 43, na katerega votli osi 44 je nasajeno zobato kolo 45, ki povzroča preko nadaljnjega zobatega kolesa 46 nastavitev kolesca na tipe 47
stavka III za pristojbine. Ker imajo kolesca na tipe stavka il za številke kličočih udeležencev delitev na enajst delov (1-0-in ničelno mesto), medtem ko ima kolesce na tipe 47 za pristojbine delitev na deset delov, pri čemer imamo med stikalnim zobom 30 in stavkom II kolesc tako nazobčanje, da se prestavijo kolesca z delitvijo na enajst delov pri enem obraćaju stikalnega zoba 30 za eno stopnjo naprej, se mora doseči potom ustrezajoče prestave, ki se tvori potom zobatih koles 45 in 46, da dobimo pri prijemu stikalnega zoba 30 v zobato kolo 43 pri enem obraćaju zoba 30 prestavitev desetdelnega kolesca na tipe 47 za eno stopnjo.
Vzvračanje stikalnih zob 18 oziroma 30 v izhodno lego se izvede po izumu istota-ko s pomočjo pogonskega sredstva, ki je na razpolago in ki učinkuje na os 1. To se vrši preko zobatega kolesa 49, ki je v prijemu z zobatim kolesom 50. Če se naj izvede vzvračanje, se priklopi preko sklopke 51 potom prestavnega palca 54, ki se u-pravlja potom magneta 53, os 52 za dobo trajanja enega obračaja zobatega kolesa 50. Na osi 52 je nasajena plošča 55 na krivuljo, ki vpliva preko kolesca 56 ma vzvod 57, katerega konec 59 pritiska proti v načrtu črtkano narisani prestavljeni zobati palici 37. Z nadaljnjo, v načrtu ne prikazai-no ploščo na krivuljo, ki jo upravlja isto-tako pogonsko sredstvo, in ki začne učinkovati tik preden učinkuje plošča 55 na krivuljo, se zaporna kljuka 38 zaniha med vračanjem iz njene zaporne lege. Stikalna kljuka 35 zavzame pri razvzbujenem releju 34 mirovno lego tako, da ne sega več v progo zob stikalne palice 37. Tako se lahko vrača stikalna palica 37 potom plošče 55 na krivuljo zopet v njeno imirovno lego. Enaka vračalma priprava je predvidena nadalje tudi za stikalno palico 24, pri kateri se tedaj dvigne zaporna kljuka 25 in leži nato stikalna kljuka 22 v njeni mirovni legi izven območja zob stikalne palice 24. S to razporeditvijo lahko odpade posebni vračalni magnet ali posebne vračalne vzmeti.
Sl. 4 kaže principielni stik priprave. Udeleženčeva zanka poteka do udeleženca 60 preko udeleženčevega voda 61, kontakta 62, releja 63, kateri zadnji je premoš-čen potom kondenzatorja 64 za govorilne toke, izbiralne ročice 65 in 66 priprave za vzporedne postaje, postaja 60, izbiralni ročici 67 in 68, kontakt 69, udeleženčev vod 70. Rele 63, ki leži v tej zanki, se vzbuja impulzoma na znan način, če upravljamo številčno stikalo v postaji 60, pri čemer upravlja svoj kontakt 72, ki priklopi sklo-
pilni magnet 15, 'ki sprosti potom zapornega vzvoda 14 drsalno sklopko 7 pri vsakem impulzu, s čemer se lahko zavrti os 11 s stikalnim zobom 18, vsakokrat za en o-bračaj. Če je ta impulzna serija končana, se kratkotrajno vzbudi magnet za stikanje stopenj 71, ki stika s svojo udarno kljuko 22 stikalno palico 24 za eno stopnjo naprej, zaradi česar vpliva sedaj, stikalna palica 18 na naslednje kolesce na tipe stavka
I.	Istočasno s to nastavitvijo se lahko upravlja druga nastavilna priprava. Z impulznim oddajnikom 73, ki ni podrobneje prikazan, in ki deluje v odvisnosti od ozna-čalne priprave vselej kličočega udeleženca, se sklopni magnet 17 vzbuja istotako impulzoma ter sprosti preko svojega zapornega vzvoda 16 drsalno sklopko 8 tako, da nastavi stikalni zub 30 kolesce na tipe 33 -ustrezajoč prvi številki števila kličočega udeleženca. Pred vsako naslednjo serijo impulzov se vzbudi magnet za stikanje stopenj 34, ki prestavi preko svoje udarne kljuke 35 zobato palico 37 tako, da prijemlje stikalni zob 30 zaporedoma v kolesca na tipe za zabeleževanje števila kličočega udeleženca določenega stavka II. Po dokončanju nastavitve teh kolesc na tipe prijemlje stikalni zob 30 v zobato kolo 43, ki prijemlje preko osi 44 in zobatih koles 45 in 46 v kolesce na tipe stavka III za zabeleževanje pristojbin.
V udeleženčevi zanki leži v simetrični namestitvi rele 77 za pristojbine, ki se vzbuja od postajne priprave sem na znan način potom izmeničnega toka preko voda 74, preklopljenega kontakta 62, kondenzatorja 75, dušilke 76, nadali je preko voda 79, preklopljenega kontakta 69, kondenzatorja 80, dušilke 81 in preko releja 77 za pristojbine do zemlje 78. Rele 77 se vzbuja impulzoma ustrezajoč pristojbinskim impulzom in upravlja svoj kontakt 82, s čemer sprosti sklopni magnet 17 impulzoma drsalno sklopko 8. Kolesce na tipe 47 za pristojbine se nastavi na enak način, kakor ostala kolesca na tipe. Vzvračanje prestavljenih stikalnih zob v prvotno lego- se izvrši preko releja 53, kakor opisano'.
Patentne zahteve:
1.	Razporeditev za nastavitev prikazovalnih priprav v napravah za javljanje na daljavo, zlasti v telefonskih napravah, o-zmačena s tem, da je predvidena v prikazovalni napravi po ena kličočemu in klicanemu mestu prirejena prikazovalna priprava (I in II), ki se lahko krmilita nezavisno druga od druge.
2.	Nastavilna priprava za veččlanske prikazovalne priprave, zlasti za telefonske naprave, označena s tem, da prijemlje impulzoma na stalno se vrtečo pogonsko pripravo (1) priklopljiiv rotirajoč stikalni vzvod (18 ali 30) potom stikalne naprave (22, 24 oziroma 35, 37) zaporedoma v one člene (21 oziroma 33) prikazovalne priprave (I oziroma II), ki se naj prestavijo.
3.	Nastavilna priprava za razporeditve po zahtevi 1 ali za priprave po zahtevi 2, označena s tem, da služi nastavilno sredstvo (stikalna ročica 30 po zahtevi 2) za eno izmed prikazovalnih priprav (II) za nadaljnjo nastavitev dodatne prikazilne priprave (prikazilna priprava za pristojbine III).
4.	Nastavilna priprava po zahtevah 2 ali 3, označena s tem, da očinkuje nastavilno sredstvo (30) na en člen ali en del členov (47) prikazilne priprave (III) preko prenosnega gonila (45, 46) tako, da se lahko nastavijo členi (33, 47) z različno delitvijo potom istega nastaviilnega sredstva (30).
5.	Nastavilna priprava za razporeditve po zahtevi 1, označena s tem, da žene skupno pogonsko sredstvo (1) nastavitne priprave (18, 24 in 30, 37), ki krmilijo prikazovalne priprave (I, II) nezavisno drugo od druge.
6.	Nastavilna priprava po zahtevi 2, o-značena s tem, da se izvrši priklopitev stikalne ročice (18 ali 30) potom drsalne sklopke (7 oziroma 8), na katero vpliva magnet (15 oziroma 17).
7.	Nastavilna priprava po zahtevi 2, o-značena s tem, da je stikalni vzvod (18 ali 30) pod vplivom vzvračalnega vodila (55, 57), ki ga upravlja pogonska priprava (1).


o o o
21 20 I
Ad pat. br. 16026