GLASILO OBČINE IG LETNIK XVI • oktober 2010 • Številka: 7 str. 4 Išče se Iška str. 5, 17 Izidi lokalnih volitev 2010 str. 28 ŠK Ig prvak Slovenije MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 Spoštovani bratci in bralke! Dogodek meseca oktobra, ki bo vplival na življenje v naši občini nadaljnja štiri leta, so bile nedvomno lokalne volitve. Z najbolj prepričljivo podporo v Sloveniji smo za župana podprli dosedanjega župana, v občinskem svetu pa bo v lokalni politični prostor vstopilo kar nekaj novih imen. Nove svetnike vam predstavljamo v rubriki Aktualno, kjer objavljamo tudi sestave novih svetov vaških skupnosti. Seveda med aktualnimi dogodki ne manjka tudi kraška zagonetka, izginotje reke Iške, ki je medtem delno že vzpostavila svoj običajni površinski tok. V rubriki turizem ne spreglejte prispevka o izboru najlepšega kraja, hiše in balkona v občini, izbor najlepše urejenih balkonov in hiš predstavljamo tudi v fotoreportaži na predzadnji strani. Ta mesec smo na Igu dobili tudi novo urejeno turistično informacijsko pisarno, ob kateri je na ogled tudi stalna razstava o Franu Govekarju in koliščarjih. Za prvi vtis naj zadostuje naš članek, nato pa si razstave oglejte tudi v živo. Pestro je bilo tudi dogajanje na športnem področju - mladi šahisti Šahovskega kluba Ig so postali državni prvaki, karateisti pa se pripravljajo na novo sezono in v svoje vrste vabijo nove člane. Oktobrski napovednik prireditev se že spogleduje z mesecem novembrom, ko goduje sv. Martin, tudi zavetnik ižanske župnije. Letos boste lahko martinovali tudi pri nas, saj v Vrbljenah pripravljajo veliko martino-vanje pod šotorom z veliko glasbe in degustacijo vin. Lahko pa se odločite tudi za obisk tradicionalnega koncerta Na zdravje. Več prireditev poiščite v Koledarju prireditev in uživajte! Prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 19. novembra 2010. Rok za oddajo člankov je sreda, 3. november 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig Nova trgovina Vrata je odprl prvi supermarket na Igu Na Igu smo končno dočakali sodobno trgovino z živili, ki so jo odprli na zadnji septembrski dan. Na novo zgrajena stavba je del trgovsko-poslovnega kompleksa Kmetijske zadruge Ig. Trgovino z Mercatorjevo franšizo ima v najemu Mesarstvo Blatnik s Škofljice, ki v njejponuja tudi izbor svojih mesnih izdelkov in poseben oddelek mesnice. Nova trgovina ima kar 560 m2 prodajnih površin in je največja v naši občini. Večina prebivalcev občine Ig se je v preteklosti navadila svoje večje nakupe opravljati v ljubljanskih nakupovalnih centrih, ki jim nekaj manjših trgovin na ižanskem s svojo ponudbo in ceno ni moglo konkurirati. Trgovine v manjših krajih pa so zlasti pomembne za starejše, ki nimajo možnosti prevoza v večja nakupovalna središča, pa tudi za občane, ki dnevno ne hodijo v Ljubljano. Maja Zupančič Foto: Maja Zupančič Koledar prireditev 18. oktober-12. november, Knjižnica Ig Razstava čipk sreda, 27. oktober, ob 17. uri, Ustvarjalnica DFG Ig (Mladinski dom) Počitniško ustvarjanje za vso družino sreda, 27. oktober, ob 19. uri, Ustvarjalnica DFG Ig (Mladinski dom) Predstavitev projekta Fenix - projekta za zdravo samopodobo človeka petek, 29. oktober, ob 18. uri, Kulturna dvorana Iška vas petek, 5. november, ob 19. uri, Kulturna dvorana Golo petek, 5.november, ob 20. uri, Dvorana PGD Golo sobota, 6. november, ob 18. uri, Hipodrom Vrbljene petek, 12. november, ob 19. uri, dvorana Centra Ig torek, 16. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig mostiščar је uradno glasilo občine ig Noč čarovnic Koncert Na zdravje Predavanje Sobivanje z rjavim medvedom Martinovanje in degustacija vin Popotniški film V srce Afrike Ustvarjamo med knjigami MKL - Knjižnica Ig Društvo Fran Govekar Ig, Malina.si Društvo Fran Govekar Ig, Malina.si TD Iška vas Društvo Fran Govekar Ig, KD Mokrc PD Krim PGD Vrbljene-Strahomer, TD Krim MKL - Knjižnica Ig MKL - Knjižnica Ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Andreja Zdravje Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 MOSTIŠČAR Popisovanje škode po poplavi Obsežne poplave med 17. in 20. septembrom so zajele tudi vasi oz. naselja naše občine in za seboj pustile veliko škode na premoženju naših občanov. Izkazalo se je, da številni občani na območju naselij Iška, Iška vas, Strahomer, Vrbljene, Brest, Matena in Tomišelj ter delno tudi Ig niso imeli svojega premoženja zavarovanega proti poplavi, ampak zgolj proti izlivu vode. Škoda, ki so jo nekateri posamezniki utrpeli na stanovanjskih objektih, je tako ogromna. Zaradi razsežnosti poplave je župan imenoval posebno komisijo za popisovanje škode na objektih iz vrst gasilcev, ki so pomagali pri intervenciji poplav, ter občinske uprave. Komisija je obiskala vse zgoraj omenjene vasi oz. vsako hišo in pomagala pri popisu škode, ki jo bo občinska uprava skladno s sklepom Uprave RS za zaščito in reševanje vnaša- la v poseben spletni program, v katerega bodo vnašale škodo tudi vse preostale slovenske občine, ki so utrpele škodo ob poplavah. Popisovanje škode je potekalo skladno z Uredbo o metodologiji za ocenjevanju škode. Do 8. oktobra je bilo na občini evidentiranih 110 vlog za oceno škode le na stanovanjskih ali gospodarskih objektih v skupni vrednosti 370 tisoč evrov. V tej vrednosti ni zajete škode na infrastrukturi, vodovodu, kanalizaciji ter celotnem vodotoku reke Iške, ki ga bo treba sanirati. Hkrati s popisom škode na objektih se je začelo popisovanje škode v tekoči kmetijski proizvodnji, ki pa še ni ovrednotena, saj si bo škodo najprej ogledala regijska komisija za oceno škode. Vsi obrazci za popis škode so dostopni na naši spletni strani: www. obcina-ig.si. Vse evidentirane vloge za škodo oz. obrazci so vloge za izplačilo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, če bo Vlada RS za naravno nesrečo, v kateri je bila ta škoda narejena, sprejela sklep, da se izplačajo sredstva za odpravo posledic. Andreja Zdravje Občinska uprava Obvestilo o začetku javne razgrnitve predlogov modelov vrednotenja nepremičnin v občini Ig Geodetska uprava je v skladu z določili Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (UL RS št. 50/06) vsem nepremičninam izračunala njihove vrednosti. Pri izračunu so uporabljeni podatki registra nepremičnin in predlog modelov vrednotenja nepremičnin. Vsi lastniki nepremičnin bodo v obdobju od 29. 9. do 4. 10. 2010 prejeli obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. Pred pošiljanjem so vsa gospodinjstva prejela brošure, v katerih je razložen postopek, kako lastniki spreminjajo in dopolnjujejo podatke o nepremičninah ali podajo pripombe na modele vrednotenja. Lastniki bodo lahko podali pripombe na uporabljene modele vrednotenja na Geodetsko upravo Republike Slovenije po spletni aplikaciji najpozneje do 25. 11. 2010 oz. po pošti do 29. 11. 2010. Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin bodo za območje občine Ig javno razgrnjeni v prostorih Občine Ig, in sicer v času obveščanja od 4. 10. 2010 do 17. 11. 2010. Ogled doku- mentov je na voljo v delovnem času Občine Ig. Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin so dostopni tudi na spletnem naslovu www.obvesca-nje.si. Janez Cimperman Župan Popis vodomerov V mesecu septembru je potekal letni popis vodomerov. Na računih, ki ste jih prejeli v tem mesecu, je razvidno, da gre za poračun. Če se vam račun ne zdi pravilen, ponovno odčitajte stanje in pokličite na tel. 01/2802-314. Ob popisu smo odkrili nemalo napak na hišnih vodovodnih priključkih, kar se je pokazalo na zelo visokih računih pri nekaterih uporabnikih. Zato vam predlagamo: če že ne vsak mesec, vsaj nekajkrat na leto odčitajte stanje in sporočite na občino. Tako se izognete poračunom ter imate redno kontrolo nad vodovnim hišnim priključkom. Odpis okoljske dajatve v primeru izliva Če odkrijete napako na omrežju, jo fotografirajte in nam skupaj z vlogo pošljite na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva 6, Ig. Le tako vam račun lahko znižamo za dajatve, ne pa tudi za vodarino in vodno povračilo. Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/2802-314 - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si Tina Škulj Režijski obrat www.obcina-ig.si 3 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 Išče se Iška Reka Iška po poplavah izginila v globino Nekaj dni po velikih poplavah smo bili priče še eni moči narave. Reka Iška je pri kraju Iška preprosto izginila. Premik tal je povzročil, da je voda Iške začela odtekati podzemno. Površinski tok se je po nekaj dneh ponovno vzpostavil, kako pa se bo obnašala reka v prihodnosti, bomo lahko spremljali v naslednjih tednih in mesecih. Prebivalce Iške in Iške vasi je v noči na torek, 21. 9., sredi noči zbudil močan pok. Premik tal so zaznali tudi seizmografi državne mreže opazovalnic, in sicer 21. 9. ob 2.19 ponoči, 11 km zahodno od Grosupljega. Je bil potres vzrok izginotja ali posledica? Dejstvo je, da je po tem dogodku Iška začela izgubljati vodo in je imela strugo med Iško in Strahomerom popolnoma suho. Pri Strahomeru v strugo Iške priteka manjši potok, tako da je bilo od tam dalje v strugi vsaj nekaj vode. Dogodek, ki smo mu bila priča, je vzbudil veliko zanimanja širše slovenske javnosti, saj ni bilo televizijske ali časopisne hiše, ki ne bi poročala o skrivnostnem izginotju reke Iške. Pa je bilo res tako skrivnostno in enkratno? Navajeni smo bili, da je Iška ob poletnih sušah na delu struge med Iško vasjo in Strahomerom poniknila. V zadnjih 60 letih je bilo dokumentiranih več primerov, ko je reka Iška v celoti poniknila za daljše obdobje - leta 1974 za 115 dni, leta 1949 pa kar za 335 dni. O REKI IŠKI Reka Iška izvira na Bloški planoti pod vasjo Lužarji. Dolga je 29 km, višinska razlika med izvirom in izlivom v Ljubljanico je 492 m. Ima hudourniški značaj, v preteklosti je na njej delovalo več žag. Na prehodu v ravnino Ljubljanskega barja je v preteklosti oblikovala velik prodnat nanos, imenovan Iški vršaj. Ta je bogat vodonosnik, ki s pitno vodo oskrbuje Ižansko in južni del Ljubljane. V slovenskem prostoru je reka Iška najbolj znana po svoji soteski Iški vintgar, ki je priljubljena izletniška točka v poletnih mesecih. Manj znano je, da je bil tok reke Iške konec 18. stoletja preusmerjen iz Iške vasi proti Strahomeru. Reka Iška je namreč prvotno tekla proti severu, mimo Iške Loke. Glavni razlog za takratno preusmeritev je bilo odnašanje rodovitne prsti na poljskih površinah in nanašanje proda na nanje ob poplavah. Več o reki Iški najdete na spletnih straneh: Dedi - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine Slovenije Iška: http://www.dedi.si/dediscina/380-iska Iški vršaj: http://www.dedi.si/dediscina/59-iski-vrsaj Slovenski vodni krog - Iška http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/iska/ in v knjigi Tomaža Kočarja Iška, Iški vintgar (2001). Da pa bi poniknila nekaj dni po poplavah, je bilo do zdaj nepredstavljivo. Raziskave so pokazale, da se reka Iška ne napaja samo iz padavin, ampak tudi iz kra-ško-razpoklinskega vodonosnika v Krimsko-Mokrškem hribovju. Glavni vzrok izginotja vode, je kot kaže brezno (?) pri slapovih v kraju Iška. Tla so se odprla tudi niže v strugi, pri Iški vasi. Kakšen sistem jam, brezen, podzemnih vodotokov se tu skriva pod površjem, nam (za zdaj) ni znano. Na Krimsko-Mokrškem hribovju, v katerega je svojo strugo zarezala Iška, je znanih več jam in brezen. Najbolj znane med njimi so jame Skedenca in Velika Pasica. Vode reke Iške so se nekaj dni po izginotju, spet pojavile na površju. Pa bodo tam zdajtudi ostale? Maja Zupančič Lokalne volitve 2010 Župan Občine Ig za obdobje 2010-2014 Zupan predstavlja in zastopa občino. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. (Iz Statuta Občine Ig) Janez Cimperman iz Kota, SLS Lokalne volitve 2010 v številkah Volilna udeležba: 49,89 odstotna Podpora županu: 92,56 odstotna Število kandidatov za svetnike: 101 Najmlajši kandidat za svetnika: 22 let Najstarejši kandidat za svetnika: 76 let Občinski svet Občine Ig za obdobje 2010-2014 Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (Iz Statuta Občine Ig) Svetniki so predstavljeni po abecednem vrstnem redu. Alenka Jeraj z Iga SDS Andrej Ambrož iz Bresta NL Nadaljujmo skupaj Jože Ciber z Golega NL Izziv 2010 Klemen Glavan iz Vrbljen SLS Tone Krnc s Sarskega SDS Anton Maček iz Iške vasi SLS Anton Modic iz Kota NL Za podporo projektom občine Ig Slavko Pavlič iz Bresta SDS Rado Simić iz Zapotoka SD Franc Toni z Iga NL 21. marec Jože Virant z Golega SLS Zdravko Grmek iz Iške vasi NL izziv 2010 Stanislav Ostanek z Iga NL Za podporo projektom občine Ig Marija Župec z Iga SLS Novoizvoljeni Sveti vaških skupnosti BREST STRAHOMER Predsednik: Slavko Pavlič Člani: Danica Nebec, Franci Nered, Andrej Modic Predsednik: Boštjan Piškur Člani: Robert Mavec, Franc Virant Predsednica: Lea Sever Člani: Monika Benkovič Kraševec, Andreja Car Marijan, Sebastjan Grünfeld Predsednica: Katja Zdravje Člani: Franc Bukovec, Jože Glavan, Marko Hvale, Tone Strelec, Darko Uršič, Marija Uršič Predsednica: Mateja Uršič Člani: Edvard Kumše, Jure Pajek, Martin Uršič Predsednik: Anton Modic Predsednik: Matjaž Kramar Člani: Matej Rupert, Simona Stražišar Zupančič, Martin Strle Predsednik: Tone Krnc Člani: Milena Murgelj, Dejan Zarnec OBČANOV KOTIČEK Predsednik: Jože Meglič Člani: Jan Glavan, Gašper Šivec SUŠA Predsednik: Jože Pečar Člani: Jože Intihar, Jožef Krnc VISOKO-ROGATEC Predsednica: Jožica Amadea Demšar Člani: Martin Gregorič, Robert Potočnik, Zvonimir Poznik VRBLJENE Predsednik: Martin Strelec Člani: Anže Kumše, Franc Ošlaj ZAPOTOK Predsednik: Zlatko Usenik Člani: Tomaž Kenda, Marko Petric Volitve v Svete vaških skupnosti Draga, Iška, Gornji Ig, Kremenica, Podgozd, Podkraj, Staje, Škrilje in Tomišelj zaradi nezadostnega števila kandidatur niso bile izvedene. Predsednik vaške skupnosti je član vaškega sveta, ki je dobil največ glasov na volitvah, predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet vaške skupnosti. Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, mdr.: dajejo predloge in pobude za: • sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, • ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) ter pri tem sodelujejo, • dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), • programe javnih del ter sodelujejo tudi pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev. (Iz Statuta Občine Ig) Maja Zupanič Foto: Arhivi kandidatov DOBRAVICA GOLO - SELNIK IG IŠKA LOKA IŠKA VAS - volitve v vaški svet se zaradi nepravilnosti ponovijo 24. 10. 2010 KOT Člani: Peter Cimperman, Žan Wostner MATENA SARSKO Kam z zvonovi? Od prvih razgovorov 29. junija in 1. julija 2006 z gospodom Jožetom Pozdircem, župnikom na Igu, o nabavi dveh zvonov v skupni teži 100 kg za potrebe cerkve na pokopališču na Igu mineva že štiri leta, pa še vedno ni dorečen datum postavitve. Zapisnik razgovora ima gospod župnik. Ne bom opisoval vseh izogibanj in obljub. Na zadnjem razgovoru v farni cerkvi na Igu mi je cerkveni ključar rekel, kaj sitnarim (ime lahko posredujem). Apeliram na farane in občinske funkcionarje, da se zadeva doreče. Pripravljen sem se sestati z odgovornimi ljudmi tako na občini kot tudi v cerkvenih krogih, lahko tudi na višjih ravneh. Dolžan sem posredovati odgovor darovalcu dr. Petru Kraljiču, ki je naš rojak in trenutno živi v Veliki Britaniji. Njegov oče je rojen na Igu št. 9 in je pokopan na ižanskem pokopališču (umrl leta 1971 star 64 let). Uredniški odbor časnika Mostiščar razpolaga s slikami razstavljenih zvonov 1. novembra 2006 na pokopališču. Slike zvonov sem že dvakrat pokazal na podružničnih cerkvah. Oglašajo se mi kupci, zato se je treba odločiti, kako dalje. Pričakujem razgovor, ki bo prinesel tudi rešitev. Vaš rojak Janez Primc 6 www.obcina-ig.si Proračuna za leto 2011 in 2012 V razpravo v Parlament prihajata proračuna RS za leto 2011 in 2012, z njima pa tudi predlog za zamrznitev pokojnin, plač in socialnih transferjev, kar je tudi razlog, da ju ne bom podprla. Težko je namreč pristati na varčevanje na eni strani, poslanke in poslanci imamo za 4 % nižje plače - pa se ne pritožujem in sem tudi sama za to glasovala - že od januarja 2009, če se na drugi strani denar dobesedno razmetava. Vlada se je ponovno obvezala, da bo zmanjšala zaposlene v javnem sektorju za 360, kar je naredila tudi pred dvema letoma. Žal je realnost drugačna, saj je v dveh letih zaposlila več kot 3.400 novih javnih uslužbencev, kar pomeni nekajdeset mio eur na letni ravni. Varčuje tudi pri investicijah in tako so zastali vsi projekti, ki so bili predvideni v tem obdobju, med drugim tudi rekonstrukcija za nas najpomembnejše ceste Ig—Ljubljana. Kljub že sprejetemu NRP in zagotovljenim sredstvom v letu 2009 za dokončanje obnove Ižanske ceste, del v letu 2009, del pa v letu 2010, se to — v imenu varčevanja — ni zgodilo. Premier pravi, da ni denarja, da ni od kod jemati. V SDS smo prepričani, da bi bila situacija boljša, če bi vlada sprejela vsaj polovico protikriznih ukrepov, ki smo jih predlagali, ne pa da je dovolila, da je gospodarstvo zdrknilo tako nizko, da zdajmarsikateri ukrep sploh več ne pomaga. Obenem predlagajo popolnoma nerealen proračun, v katerem predvidevajo višje prihodke od dobičkov, dobičkov pa nikjer, kar pomeni, da tudi prihodkov ne bo. V naše domove prihajajo izračuni za nov davek na nepremičnine, ki bo nadomestil NUSZ, kjer upravičenci ugotavljajo vrsto napak. Nekaj so jih naredili sami ob prijavi premoženja oz. nepremičnin, pa tudi Geodetska uprava oz. vlada, ki je nerealno ocenila vrednost kmetijskih zemljišč. Ker so popravki vezani na roke, preverite, kako so ocenjene vaše nepremičnine, in poskrbite, da boste pravočasno dopolnili podatke, kajti ko bo zakon stopil v veljavo, bo to veliko težje. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. DRUŠTVA 40. dnevi narodnih noš v Kamniku Lep je bil pogled na pisano povorko ljudi v narodnih nošah, ki se je vila 12. septembra po kamniških ulicah. Letos so bili to jubilejni 40. dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Za ta jubilej so se organizatorji še posebej potrudili. Iz ižanske občine nas je bilo v povorki 16 predstavnikov, vsi oblečeni v gorenjske narodne noše. Tam smo opazovali tudi noše iz drugih krajev Slovenije, kot so črne noše z lepo zavezano pečo, belokranjske in še veliko podobnih različic. Po ulicah Kamnika, kjer se je vila povorka, so nas povsod spremljali gledalci, ki so občudovali ta lepa oblačila. Med obiskovalci je bil tudi dr. Danilo Türk. Kot naročeno nam je služilo tudi vreme, ki je bilo ta dan sončno. Da pa je bil to lep izlet, se zahvaljujemo našim dvem šoferjem, Tilnu in Roku, ki sta nas varno pripeljala tja in nazaj. Enaka zahvala tudi Matjažu Bolhi in Mercatorju (Slovenčeva 25) za prevozna sredstva — kombije. Martina Pucihar TD Bober Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 7 Razstava buč in kmetijskih pridelkov v Iški vasi Turistično društvo Iška vas je letos pripravilo že 11. razstavo buč in kmetijskih pridelkov. Razstavljavci so prinesli na razstavo buče različnih velikosti, oblik in barv. Čeprav ni bilo buče velikanke, je bil pogled na pisan izbor buč navdušujoč. Obiskovalci so med razstavo lahko spoznavali etnološke posebnosti, kot so staro orodje in stara kmečka opravila, denimo pletenje predpražnikov iz ličkanja, izdelovanje kolobarčkov, ki so jih prodajali meščanom v Ljubljani kot netilo za peči. Na ogled so bili ročno vezeni prti in prtički, ki so nekdaj krasili stene nad štedilni- ki, razstavljeni so bili posoda in gospodinjski pripomočki - likalnik in lonci za kuhanje v kmečki peči. Zavidljivo etnološko vrednost pa sta pokazala strgalnik za ribanje zelja iz leta 1883, ki mu zob časa še ni prišel do živega, in miza iz masivnega lesa iz leta 1934. Letos so prvič razstavo obogatili izdelki otroških delavnic podmladka TD Iška vas ter izdelki učencev POŠ Iška vas. Drugi so se skupaj z učiteljicama zelo potrudili in nasproti šole postavili še možica iz buč. Odprtje razstave je bilo kulturno obarvano z nastopom domačih skupin ter vsakoletno podelitvijo priznanj za najlepšo hišo, balkon in kmetijo, ki jih podeljuje Občina. Po koncu prireditve je bila za vse udeležence pogostitev s pecivom članic domačega društva, ki je dišalo po bučah. Aktivna člana IŠKA VAS TD Iška vas Dina in Tomaž Jeraj sta vse obiskovalce pogostila s pravim praženim krompirjem, pripravljenim na ponvi velikanki. Tako smo imeli v Iški vasi prvič 'tenstan krompir' kot samostojno jed. Da je bila razstava tako bogata, gre zahvala tudi vsem razstavljavcem, ki so na ogled pripeljali svoje buče ali druge pridelke. To so: Matjaž Zupan, Ig; Mihaela Janežič in Marinka Završnik, Staje; Dina in Tomaž Jeraj, Škofljica; Viktorija Susman, Strahomer; Bernarda in Anja Janežič, Iška. Razstavljavci iz Iške vasi: Vera Žagar, Marija Škulj, Jože Intihar, Angela Žagar, Zala Janželj, Špela Žagar, Marija Rupert, Marija Rupert - Štefanova mama, Lojzka Gindiciozi, Karmen Kavčič, Milena Arhar, Marija in Andreja Zdravje, POŠ Iška vas in Podmladek TD Iška vas. Vsem najlepša hvala za trud in naj bo letina uspešna tudi prihodnje leto. Prav je, da omenimo tudi neprijetnost, ki se je zgodila ponoči. Pred gasilskim domom smo pripravili 'botro jesen', sestavljeno iz dveh bal iz sena, in jo okrasili z bučami. Nekoga je to očitno zelo motilo in je ponoči razmetal ter polomil buče in celo poskusil s požigom bal sena. Veseli smo lahko, da se požar ni zgodil, ker se je požigalec v zadnjem trenutku premislil ali pa zavedel možnih posledic. V pripravo razstave je vloženega veliko prostovoljnega časa naših članic, zato je prav, da tisti, ki ne sodeluje, vsaj spoštuje aktivnost in posledično povezovanje občanov ob takih priložnostih. Ker pripravlja društvo veliko dogodkov, bo zagotovo prišel čas, ko bo tisti nekdo, ki si dovoljuje poškodovati razstavo, prišel sam ali v družbi svojih malčkov na takšno prireditev. Zato sodelujmo in spoštujmo prostovoljstvo in delo v društvu. Milena Hvalič Arhar TD Iška vas Foto: Maruša Švigelj 8 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 MOSTIŠČAR Gobe so pritegnile pozornost V soboto in nedeljo, 11. in 12. septembra, je Turistično društvo Kurešček organiziralo svojo prvo razstavo gob, za katero se je izkazalo, da je bila prva tudi v občini Ig, kot je potrdil župan Janez Cimperman, sam navdušen gobar, ki se je s svojo družino tudi udeležil te razstave. Razstava je bila organizirana v prijaznih, svetlih prostorih gasilskega centra Golo in je vsakogar presenetila z veliko raznovrstnostjo gob, saj je bilo mogoče prepoznavati kar 257 gobjih zvrsti od posameznih primerkov lesnih gob, zelo strupenih, pogojno užitnih do velikih kulinaričnih gobjih spe-cialitet. V prvi polovici septembra je bilo na našem področju zaznati relativno ugodno sezono za vrsto gob, predvsem za koprenke, golobice in mlečnice, za gobane pa je vrhunec rasti že minil. Med 257 vrstami gob, ki so se znašle na razstavnih mizah, naj izpostavimo le nekaj najbolj zanimivih: • med smrtno strupenimi: zelena mušnica, koničasta mušnica, poljska koprenka (v Evropi je pomorila največ ljudi), sijajna koprenka; • med kulinarično najboljšimi: nagubana debelonožka -nagubana koprenka (vrhunska goba), esenski goban, modrikasta golobica, sivi zajček, zajetna polževka; • kot redke, posebne in užitne gobe tudi v evropskem merilu: črni gabrovec, medvedji bra-dovec, jelkin glivec, kolobarna dvovenčnica, orjaška kolobar-nica (po domače čebular); • lesne gobe, med njimi je veliko zdravilnih: jelkina pološčenka, pisana ploskocevka, brezova odpadljivka. Ocenili smo, da so člani gobarskega društva Ribnica pa tudi člani in simpatizerji našega turističnega društva Kurešček v dnevu pred razstavo, nekaj tudi še zjutraj pred otvoritvijo, skupaj nabrali večje število raznovrstnih gob na področju naše občine pa vse tja do Ribnice. Gobe namreč zelo hitro propadejo, za razstavo in prepoznavanje posebnosti je marsikatera goba primerna le en dan, naslednji dan pa že spreminja svoje lastnosti, predvsem barvo in konsistenco. Tako nam je pojasnil duša razstave in neutrudni razlagalec gobjih posebnosti na tej razstavi Toni Dijak, član dveh gobarskih društev - Ribnica in Novo mesto. Sam je za razstavo nabral 150 različnih vrst gob, zato mu gre še posebna zahvala za čas in znanje, ki nam ju je posredoval. Zanimivo je, da se je z gobarstvom zelo intenzivno začel ukvarjati pred nekaj leti, potem ko je sam okusil posledice gobjih strupov. Vse gobe je bilo treba v razstavnem prostoru tudi ustrezno razvrstiti in jih primerno označiti, kar je skupaj z njim počelo nekaj zvestih sodelavcev našega turističnega društva skupaj s predsednikom Vukosavljevičem do zgodnjih jutranjih ur na dan razstave. Pravilnost poimenovanja in razvrstitve gob je kot determinator (specialist z izpitom) nato potrdil še Mitja Novak, član gobarskega društva Novo mesto. Na razstavi je bilo poskrbljeno tudi za dobro glasbo in okrepčilo - dober gobji golaž. Oboroženi z nekaj novega znanja se bomo lahko v prihodnje boljgobarsko samozavestno podali v naše gozdove, saj je nabi- ranje gob - pa tudi že hoja po mehkem gozdnem terenu - zelo učinkovita antistresna terapija. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na nekaj pravil pri nabiranju, da bomo ohranjali naše okolje čim boljnedotaknjeno: količine naj bodo zmerne in v mejah dovoljenega (največ 2 kg na osebo na dan), gobe trgamo tako, da ne poškodujemo podgobja, praviloma poznane gobe odrežemo, ne pozabite na košarice. Prezrele, zmehčane ali črvive gobe pustite, kjer rastejo, sajbo tam najboljše okolje za kalitev novih trosov; gob, ki jih ne poznate, ne brcajte! Pa nekaj bojazni pred medvedjo družinico ne bo odveč ... Mira Bitenc TD Kurešček 3. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil občine Ig Ljubitelji starodobnih vozil občine Ig smo se v soboto, 4. septembra, zbrali že na tretjem srečanju starodobnih vozil občine Ig. Poleg starih traktorjev smo se srečanja udeležili tudi z motorji, starimi kolesi in avtomobili. Skupaj se nas je zbralo deset udeležencev, ki smo si tako kot vedno naredili lep in poučen dan. Zbrali smo se pred našo stalno postojanko gostilno Ulčar. Po okrepčanju, pregledu naših lepotcev in dolgih debatah o naših ljubljenčkih nas je pot zanesla mimo Rastuke do Staj, kjer smo se ustavili pri gostilni Kozin. Po ponovnem okrepčanju in dolgih zanimivih staro-dobniških debatah smo se zaradi napovedanega slabega vremena odpravili na točko B k našemu članu Stanetu Zdravje. Tam smo se pogostili z Ižanskim pivom in odlično hrano ter se po dolgotrajnem veseljačenju počasi odpravili na bazno mesto k Ulčarju na kavo. Imeli smo se lepo in komaj čakamo na novo srečanje v septembru. Če ste ljubitelj starih vozil ali stare kmetijske tehnike, vljudno vabljeni v dobro družbo. Sestanke imamo tako kot do zdaj, vsako sredo ob 19. uri v gostilni Ulčar. Marko Hvale Gostovali smo v BIH Pred leti, ko je Občina Ig podpisala pismo o pobratenju z dvema španskima krajema, so se med ljudmi stkale vezi prijateljstva in sodelovanja. Rezultat tega je bilo tudi povabilo enega od udeležencev obeh srečanj in člana društva ELSOLVENIA Ramiza Džafića ter KUD Grmeč na folklorni festival v Bosansko Krupo. Na festival smo na povabilo Občine Ig odšli Poskočni hribci iz KD Mokrc, ki delujemo že od leta 2006, ko smo se občinstvu prvič predstavili. Na začetku - tako kot po navadi pri vseh na novo ustanovljenih skupinah - smo imeli kar nekaj tehničnih in organizacijskih težav, vendar kjer je volja, je tudi pot, in zdaj že gostujemo tudi zunajnaših občinskih ter republiških meja. Tako smo se konec septembra udeležili festivala folklornih skupin. Seveda smo se pred gostovanjem temeljito pripravili. Želeli smo predstaviti dva plesa, za kar smo si morali sposoditi gorenjske noše. Kljub težavam, ki nam jih je prinesla še povodenj, smo se v soboto, 25. septembra, odpravili na pot s celotno ekipo, pridružili so se nam tudi dolgoletni člani našega društva in Vokalna skupina Sosedje, ki so tako na poti kot v Bosanski Krupi poskrbeli za dobro voljo in prijetno vzdušje. S strani Občine pa sta se nam pridružila predsednik Odbora za turizem in gostinstvo Anton Tegelj ter članica odbora Jelka Minatti Po prihodu v Bosansko Krupo so nas prijazno sprejeli domačini, ki so nam želeli v kratkem času, ko smo bili pri njih, pokazati svoje lepo mesto, kulturno delovanje in delo na splošno. Bili smo si enotni, da je vojna, ki so je doživljali pred leti, pustila svoj strašen pečat. Poleg nas iz Slovenije - bili smo edini predstavniki - so na festivalu nastopale še skupine iz Srbije, Hrvaške in Bosne. V programu festivala je bil predviden tudi sprevod po mestu, ki ga žal zaradi slabega vremena ni bilo možno izpeljati, vendar nam to ni vzelo dobre volje. Imeli smo več časa za druženje s preostalimi skupinami, tako da so se spletle prijateljske vezi. Mi z našo slovensko pesmijo, ki so jo spremljali dve harmoniki, dva klarineta in občasno tudi kitara, smo poželi velik aplavz. Polka, ki smo jo zaplesali, je zvabila k plesu tudi druge plesalce. Sledilo je veselo rajanje in plesanje kola, ki so ga naši prijatelji vešči bolj kot mi. Kdor tega ne doživi, ne more čutiti te pristne povezanosti, ko te družijo samo pesem, glasba in ples. Pozabljeno je vse slabo in zlo iz preteklosti. Festival folklornih skupin je odprl župan mesta Armin Halitovič, zaželel dobrodošlico in se zahvalil vsem udeležencem. Ob tem se je občinski svetnik in predsednik Odbora za turizem in gostinstvo Anton Tegeljzahva-lil za povabilo, izročil simbolično darilo Občine Ig in prenesel pozdravne besede župana Janeza Cimpermana. Na folklornem festivalu, ki je potekal v večernih urah in je trajal polne tri ure, smo se fol-kloristi maksimalno potrudili in pokazali, kaj znamo. Veseli smo bili navdušenja in aplavzov, saj so nas gledalci sprejeli zelo lepo, še posebno nekoliko starejši, ki se še spomnijo slovenskih 'Janezov'. Prečudovit je bil seveda tudi ves preostali program, saj nas je popeljal prek slavonskih ravnic, mimo madžarske manjšine, srbskega kola, makedonskih bobnov nazaj med hrvaške Zagorce in Bosanke čobane. Vse to v pesmi, glasbi in predvsem v različnih plesih. Prečudovite noše, lepa pesem in srčnost vseh plesalcev so nam pokazali, kako različni smo si, druži pa nas ena sama ljubezen. Ljubezen do ohranitve te prelepe dediščine, ki so nam jo zapustili naši predniki. Marsikaj, kar smo želeli še predstaviti, predvsem na stojnicah, ki so bile predvidene, nam žal ni uspelo, ker je slabo vreme nekoliko pokvarilo predvidene načrte. Vendar smo pokazali, da nam tudi slabo vreme ne vzame dobre volje in veselja do petja in plesa. Težko je z besedami opisati vso to čarobnost takega večera. Veseli smo, da smo lahko sodelovali, in se občini zahvaljujemo za ponujeno priložnost. Tako srečanje je pokazalo, da smo pripravljeni tudi na take podvige, veseli pa nas, da smo povabljeni na gostovanja na Hrvaško, v Srbijo in Nemčijo. Upamo, da smo s svojim sodelovanjem na tej prireditvi pokazali vsem, da delamo dobro, in tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Medse bomo radi sprejeli vsakega, ki ima rad glasbo in ples ter je pripravljen delati. Ne nazadnje smo resni, radi delamo, se pa radi tudi poveselimo, in takih ljudi si želimo v svoji bližini. Z veseljem bomo tudi v prihodnje predstavljali naše kraje in našo kulturo tako v občini kot tudi drugje. Hvala vsem, predvsem pa Ramizu in Nadi, ki sta poskrbela, da smo preživeli čudovit dan v Bosanski Krupi. Lilijana Mavec Jelka Minatti KULTURA Ko zazvenijo orgle ... 20. junija 2010 smo bili v prelepo obnovljeni cerkvi Rožnovenske Matere božje v Tomišlju priča odličnemu koncertu mladih nadarjenih glasbenikov pod mentorstvom Štefana Balažica. Kot prvi se je predstavil Matej Pavlič iz Vrbljen, ki je star 20 let in je študent na Fakulteti za elektrotehniko. V osnovni šoli je igral kitaro. Sodeluje v Mešanem cerkvenem pevskem zboru župnije Tomišelj, ki ga vodi Štefan, in pred enim letom ga je spodbudil, da bi se preizkusil tudi na orglah. Od takrat vadi enkrat tedensko v Tomišeljski cerkvi. Štefan pravi, da Matej pridno vadi in hitro napreduje v učenju. Prisluhnili smo tudi igranju Primoža Puciharja z Iga, ki obiskuje srednjo strojno šolo in je star 17 let. Oče ga je najprej učil igranja harmonike, ki jo je igral 2 leti. Ko je njegova mama praznovala 40-letnico, so ji prišli zapeti podo-knico pevci Moškega pevskega zbora Ig in z njimi zborovodja Štefan, ki je povedal, da nekaj otrok uči igrati orgle. Primoža je povabil, da se jim pridruži, in zdaj Primož že dve leti igra orgle. Vadi vsak dan doma povprečno eno uro. Štefan o Primožu pravi, da je vedno nasmejan in dobre volje, kar ga veseli. Predvsem pa ga veseli njegov napredek, saj po njegovi oceni igra tako dobro kot učenci glasbene šole v 4. letniku. Predstavila se je tudi Teja Glavan, ki igra orgle že tri leta in pol. Pomaga pri otroškem zboru in spremlja Mešani cerkveni pevski zbor župnije Tomišelj. Štefan poudari, da je gleda na svojo mladost - stara je 11 let - zelo odločna in se zelo dobro pripravi na vsak nastop. Meni, da je zelo pomembno, da imajo vsi trije veliko podporo pri svojih starših, ki jih spodbujajo pri igranju orgel. Sodelujejo pri vseh večjih cerkvenih praznikih in s svojim igranjem popestrijo marsikatero sv. mašo v Tomišlju. Iskrene čestitke Teji, Mateju in Primožu in še veliko vztrajnosti ter uspehov pri igranju, mentorju Štefanu pa potrpljenje in energije za delo z mladimi talenti. Kulturno dogajanje v naši občini je tako bogatejše za mile zvoke orgel, kraljice instrumentov. Alenka Jeraj 10 www.obcina-ig.si Koliščarski tabor na Barju Od petka, 13. avgusta, ko je sicer padal dež, do nedelje, 15. avgusta, smo se zabavali na koli-ščarskem taboru na Barju. Na taboru nas je bilo 14, najbolj vztrajni smo zunajtudi spali. Bor in Rem sta prišla celo iz Novega mesta, večinoma pa smo bili domačini oz. sošolci. Spali smo v šotorih, čeprav je bilo precej deževno in smo s strahom pogledovali iz šotorov, kdaj nas bo zalilo. To se ni zgodilo, saj nas je čez dan pridno pozdravljalo sonce. Prvi večer nam je dr. Anton Velušček predstavil koli-ščarje in njihovo kulturo. Tabor smo imeli ob Resnikovem prekopu, torejprav tam, kjer so bila pred pet tisoč leti kolišča. Da tam še straši duh Ostrorogega Jelena, smo se prepričali v soboto zvečer; ves dan smo kurili poko-šeno travo in pripravljali prizorišče za prireditev Koliščarski dan. Popoldne smo en ogenj pogasili, pri tem pa nam je še dve uri pomagal dež. En ogenjsmo ohranili, da smo pekli hrenovke in klepetali. Nenadoma je po več kot dveh urah dežja vzplamenel drugi ogenj z visokim plamenom. Čeprav malce prestrašeni, smo se pošalili, da nas je prišel pozdravit sam Ostrorogi jelen. Na taboru smo izdelovali izdelke iz keramike, jahali, najboljpa uživali pri vožnji s kanuji. Matic Jeraj Foto: Alenka Jeraj Ustvarjanje iz gline Zabavna je bila tudi ježa konj. Popravek Pravilno ime avtorja prispevka Vila v Kranjski gori pripoveduje, ki je bil objavljen v prejšnji številki, je Matija Debeljak. Uredništvo Mostiščarja Drage lutkarice in lutkarji! Vabljeni na vaje lutkovne skupine, ki jo bo vodila Mateja Jere Grmek. Vaje bodo vsako sredo ob 15.00 v Medgeneracijskem centru na Igu. Prijave na GSM: 051/211-906 Mlade igralke in igralci! Vabljeni na vaje gledališke skupine, ki jo bo vodila Alenka Jeraj. Vaje bodo vsako soboto od 10.00 do 11.00 oz. po dogovoru. Prva vaja bo v soboto, 6. novembra 2010, ob 10.00 v Medgeneracijskem centru na Igu. Prijave na GSM: 051/374-475 Vabilo na počitniško ustvarjanje & in Malina.Si -'DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG vabita na počitniško ustvarjanje za vso družino! Pridružite se nam v sredo, 27. 10. 2010, od 17h do 18.30 v ustvarjalnici DFG (nekdanji Mladinski dom) na Igu. Hkrati bosta potekali kar dve delavnici: • ustvarjanje iz nepredene volne in filca (žogice, živali, palčke, punčke, vile, angeli ...) • vžiganje v les Delavnici sta BREZPLAČNI! Zaradi lažje organizacije in priprave materiala so zaželene predhodne prijave! Pokličite na 030 648 910 (Jožica Amadea Demšar). www.obcina-ig.si 11 Izbrali smo najlepši balkon, hišo, kmetijo in vas v občini Ig v letu 2010 Skrb za lepo in urejeno okolje s cvetjem na balkonih in v okolici hiše postaja vedno bolj del vsakdana vseh krajanov naše občine. To potrjujejo tudi obiski komisije, ki vse od leta 2004 obiskuje in si ogleduje vasi ter na koncu izbere najlepše. Občina jim v sodelovanju z Odborom za turizem in gostinstvo vsako leto na prireditve ob Svetovnem dnevu turizma podeli pohvale in priznanje za najlepši balkon, hišo z okolico, kmetijo in vas v občini Ig. Letos je bilo to na četrtek, 30. septembra, v kulturni dvorani Gasilskega doma Iška vas. Prireditev je spremljal kratek kulturni program, v katerem so nastopali otroci POŠ Iška vas, citrarka Lara Janželj in Borovničke. Kratko predavanje na temo Kultura bivanja na podeželju pa je imel krajinski arhitekt Gregor Vreš, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture. Pohvale in priznanje sta podelila župan Janez Cimperman in predsednik Odbora Tone Tegelj. Hkrati je TD Iška vas odprlo vsakoletno razstavo buč in kmetijskih pridelkov, ki je bila letos popestrena z izdelki iz otroških delavnic in starim pohištvom. Prejemniki pohval: Ana Tehovnik iz Podkraja, Ljerka Belak iz Suše, Karmen Kavčič in Irena Petrovčič iz Iške vasi, Frančiška Kobal iz Bresta, Martina Uršič z Iga in Boris Farkaš iz Sarskega. Prejemniki priznanj za najlepši balkon: 1. Nika Starina 2. Ivanka Lesica 3. Jelka in Mirko Likovič Prejemniki priznanj za najlepše ocvetličeno hišo in okolico 1. Viktorija Susman - tudi nagrajenka za najlepše urejeno kmetijo 2. Veronika Žagar 3. Vera Oblak Komisija se je po ogledih odločila, da letos ne podeli treh pri-znanjza kmetije, ampak samo eno. Po naključju je bila to kmetija Susman iz Strahomerja, tako da je ga. Susman prejela priznanji za obe kategoriji - ocvetličeno hišo in kmetijo T . Priznanje za najlepšo vas je prejela Iška vas, koprivo (oz. letos kaktus) pa je prejel Rogatec nad Želimljami. Komisiji v sestavi Jelka Minatti, Marija Župec, Janez Pozderec in Ana Tomc iz cvetličarne Ana se zahvaljujemo za njihov trud in čas, ki so ga vložili v izbor najlepših, prav tako hvala vsem nastopajočim in čestitke vsem nagrajencem. Hvala tudi sponzorjem, Cvetličarni Ana iz Iga in TERRI -RB. Marica Zupan Občinska uprava Foto: Marica Zupan, Maruša Švigelj *Sr i 1 ffe Na prireditvi je sodelovala tudi POŠ Iška vas. Priznanje za najlepšo vas je prejela Iška vas. Najlepša hiša in kmetija Viktorije Susman Zmagovalni balkon Nike Starina 12 www.obcina-ig.si 7. Ižanski sejem sobota, 18. september 2010 Prvi tak sejem, ki je temeljil na čebelarstvu je bil na Igu leta 1874 in čebelarstvo je rdeča nit, ki jo poskušamo peljati naprej skozi vse Ižanske sejme. Po letu 1890 pa so ti sejmi na Igu počasi usahnili. Namen sedanjih ižanskih sejmov je oživiti tovrstna druženja ljudi, ponuditi možnost društvom in posameznikom, da se predstavijo in prikažejo svoje delo ter seveda ohranjati vez s preteklostjo, nekdanjim življenjem na vasi in ohraniti tovrstno izročilo prihodnjim rodovom. Čebelarstvo spremlja pri nas Čebelarsko društvo Ig in posamezniki, ki vse leto pridno delajo in ustvarjajo, na sejmu pa pokažejo in razstavijo svoje sadove sebi in obiskovalcem v veselje. Poskušamo pa, poleg čebelarjev, vključiti v dogajanje na sejmu predvsem rokodelce in razstavljavce z izdelki domače obrti. Začetek letošnjega sejma je napovedal prihod članov Čebelarskega društva Ig s prapor-jem in čebelarsko himno v ozadju. Zaradi kriznih razmer v občini župan Janez Cimperman žal ni mogel uradno odpreti sejma, zato je na odru vse razstavljavce in obiskovalce lepo pozdravil predsednik Čebelarskega društva Ig Rok Šteblaj. Letos se je na naše vabilo na sejem odzvalo več kot 30 razstavljavcev. Kljub zelo slabemu vremenu in katastrofalnim poplavam, ki so prizadele tudi našo občino, je bil obisk sejma lep. Pohvalno pa je tudi, da je vedno več razstavljavcev tudi iz naše občine. Poleg Čebelarskega društva Ig, so imele svoje stojnice članice Društva žena in deklet na podeželju Ig, Društva upokojencev Ig, ki so poleg svojih sladkih dobrot predstavili tudi klekljanje, svoje delovanje in program je predstavilo Planinsko društvo Krim, iz OŠ Ig so učiteljice in otroci predstavili svoje izdelke iz podaljšanega bivanja, čudovite izdelke gojencev CUDV Draga so predstavile njihove mentorice, svojo dejavnost je na sejmu predstavilo tudi Društvo Zapotok, Društvo Fran Govekar Ig, TD Kurešček je imelo tudi otroško delavnico, z ročno izdelanim nakitom se je iz Iške vasi predstavila Karmen Kavčič, iz Visokega je svoje izdelke predstavila Jožica Demšar, s. p., Gašper Ciber iz Dobravice je predstavil svoje rezbarske umetnine, zobotrebce ste lahko kupili pri Vidi Zupančič iz Matene, sadike različ- nih okrasnih rastlin in jagod Goji pa je predstavila kmetija Dolšak iz Vrbljen. Drugi razstavljavci na sejmu so ponujali še keramične izdelke domače obrti, ročno ornamenti-rane steklene izdelke, ustrojene kože, posodo Tupperware, različne druge unikatne ročno izdelane predmete, obutev, domače mesnine ... V sklopu sejma je bila otroška delavnica, kjer so otroci risali, izdelovali različne predmete, ČD Ig pa jim je dalo tudi material za izdelovanje sveč. Za prijetno vzdušje so poskrbeli klovnesa Tinka Šminka, Podkrimski falotje in Brendi. Povezovalka programa je bila Andreja Zdravje, za gostinsko ponudbo pa je na sejmu skrbela Kavarna Studenec Ig. V imenu občine se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri sejmu, ter vsem nastopajočim iz občine, fantom iz GZ Ig, ki so pomagali pri postavitvi šotora, klopi in miz, Jožku Kraljiču za prevoze miz in klopi, vsem, ki ste se ali se niste udeležili letošnjega sejma, pa kličemo na snidenje prihodnje leto. Marica Zupan Občinska uprava Foto: Marica Zupan Otroke je zabavala klovnesa Tinka Šminka. www.obcina-ig.si 13 Čigav golaž je najboljši V sklopu Ižanskega sejma je za dodatno popestritev poskrbelo Društvo 21. marec, ki je pripravilo že 11. pokal Šefla, na katerem so se kuharji merili v pripravi jedi na žlico. Letošnjo prireditev je resda spremljalo slabo vreme, vendar to ni motilo ne obiskovalcev ne kuharjev, ki so se že ob 8.00 uri začeli zbirati in pripravljati svoje 'ognjišče' na prostorih pred Centrom Ig. Kmalu je že zadišalo po praženi čebuli, mesu in začimbah, prišla pa je tudi komisija za ocenjevanje pripravljenih jedi, ki so jo sestavljali: Tomaž Vozelj — predsednik komisije, sicer pa predsednik društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, ter dva zunanja ocenjevalca, Dragica Ajdovec in Mitja Kosec. Skupaj je na tekmovanju v kuhanju jedi na žlico sodelovalo sedem skupin in proti poldnevu je komisija že začela z ocenjevanjem pripravljenih jedi. Po merilih, ki jih je imela, so bili najbolje ocenjeni naslednji 'kuharji': 1. mesto je prejel FRANC PUCIHAR, pomočnica Marta Pucihar — jed je imela preprost naslov Golaž. 2. mesto je prejela JELKA MINATTI, pomočnica Maja Tegelj — jed, ki sta jo skuhali, pa je imela naslov Kar bo, pa bo, in videti je, da je bilo dobro ... 3. mesto je prejel ROBERT ROTAR s pomočnikom Gregorjem Tonijem, skuhala pa sta Pikantni golaž. Pokale v obliki kuharja je podelil vsem nagrajencem župan Janez Cimperman, ki je kljub hudim razmeram na terenu in drugim obveznostim uspel priti na podelitev, za kar se mu zahvaljujemo. V kuhanju pa so se poleg omenjenih zmagovalcev pomerili še: Lenart Ornik, Alojz Štamcar s pomočnikom Igorjem Goličem, Stane Zdravje in pomočnik Bojan Kavčič ter Bojan Kogoj in Drago Gabrijelčič. Seveda so bili vsi golaži, tako nagrajeni kot preostali, takoj raz- grabljeni oz. pojedeni, za dodatno lakoto pa je član Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Tomaž Jeraj pražil krompir. Upamo da ni nihče ostal lačen, čeprav je bil čas kosila. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo izpeljali pokal Šefla: Občini Ig, članom društva 21. marec, Marku Šteblaju, Društvu ljubiteljev starodobnikov Ig, kavarni Studenec, gostilni Ulčar, Bojanu Primcu in Heleni Furar. Nasvidenje prihodnje leto! Franc Toni Odprtje TIP ter stalne razstave o življenju in delu Frana Govekarja ' DRUŠTVO f FRAN GOVEKAR IG V soboto pred lokalnimi volitvami smo odprli obnovljene prostore dvorane v nekdanjem mladinskem domu na Igu, ki smo jih v Društvu Fran Govekar Ig v sodelovanju s podjetjem KIG in mnogo drugimi namenili za Turistično informacijsko pisarno in razstavni prostor. Že dalj časa smo si želeli urediti prostore tako, da bi bili bolj privlačni za naše obiskovalce in da bi se v njih tudi sami dobro in domače počutili. To nam je tudi delno uspelo s pomočjo našega člana, člana likovne sekcije Toneta Habule. Odprtje prostorov smo načrtovali za konec meseca, natančneje za 23. oktober 2010, ko pa smo izvedeli, da bodo v dvo- rani potekale volitve, smo morali temu prilagoditi program. Tako smo na prijetno sončno soboto odprli del prostorov; Turistično informacijsko pisarno, ki še ni v celoti opremljena, stalno razstavo o življenju in delu Frana Govekarja, pisatelja, dramatika in kulturnega delavca, ki se je rodil na Igu, in začasno razstavo Ig nekoč, kjer predstavljamo Ig z okolico na starih razglednicah in fotografijah, ki nam jih je že pred leti posodil naš sovaščan Ivan Jakič. Razstavo spremljajo predmeti iz nekdanje Mrzelove trgovine — stavba je bila pred časom porušena, smo pa uspeli ohraniti nekajpredmetov in spomina na čase, ko je trgovina delovala in Zapele so Borovničke. Foto: Maja Zupančič je bil trgovec Mrzel tudi župan Občine Ig. Osrednja razstava, zaradi katere smo se urejanja dvorane sploh lotili, pa je stalna razstava o življenju koliščarjev z naslovom Koliščarji z Velikega jezera, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo SAZU oz. z dr. Antonom Veluščkom s sodelavci. Za ta namen smo prek LAS kandidirali tudi za sredstva Evropske komisije oz. sredstva Leader za razvoj podeželja. Razstava bo prinesla svežino in obilo informacij o našem dosedanjem vedenju o koliščarjih, njihovi kulturi, življenju in navadah. V Društvu se z različnimi aktivnostmi trudimo osvetliti to obdobje naše zgodovine in jo približati današnjim prebivalcem barja, da bi se bolj zavedali pomembnosti tega območja in okrepili našo identiteto. Kajti le kdor se zaveda svoje preteklosti, se lahko s pogumom in ponosom ozira v prihodnost. Odprtje razstave Koliščarji z Velikega jezera bo v soboto, 23. oktobra 2010. Vljudno vabljeni! Sicer pa si želimo, da bi prostori zaživeli v različnih barvah: s predstavitvami društev iz naše in sose- Rezanje traku dnjih občin, zato vljudno vabljeni, da 'praznujete' svoje obletnice v teh prostorih, predstavite svojo dejavnost širšemu krogu obiskovalcev in najbodo prostori naši skupni — za druženja, srečanja, razstave in delavnice. Samo sodelovanje prinaša uspehe in prepričani smo, da ga bo še veliko več kot do zdaj, saj se vsi trudimo, da naša občina kulturno, športno in turistično živi, cveti in raste. Alenka Jeraj Društva Fran Govekar Ig 14 www.obcina-ig.si Ob meji Slovenije 2010 Za letošnje leto sem si zadal ambiciozen načrt prehoditi celotnen krog ob meji Slovenije. Pridružil se mi je prijatelj Miro Kastelic. Pot sva začela na Goriškem na gradu Dobrovo in nadaljevala proti jugu, to je čez Kras proti morju, nato v slovensko Istro in tako dalje. Hodila sva po etapah dvakrat po teden dni z obema vikendoma skupaj, preostalo pa za vikende ali podaljšane vikende. Vsega skupaj je okoli 1.400 km, prehodila pa sva jih v 33 dneh, kar je povprečno 42 km na dan. Osnova pri hoji so nama bile karte 1 : 25.000, tudi na GPS-sprejemniku v okolju OziExplorer, ki pa so že nekoliko zastarele, tako da na krajih, kjer se je veliko gradilo (predvsem avtoceste), ne prikazujejo realnega stanja. Na odseku med Ormožem in Jezerskim pa sva bila brez GPS-a, saj se je takrat pokvaril. Pa se je dalo tudi brez njega, le več pozornosti je bilo treba. Veliko izkušenjv zvezi z orientacijo sem si pridobil na orientacijskih tekmovanjih pred leti. Projekt so nama pomagali realizirati prijatelji in znanci. Še posebej sem se razveselil daril Dušana v obliki oblačil in pohodniških superg. Tudi občina Ig z županom Janezom Cimpermanom na čelu je imela veliko razumevanje za najin projekt. Dobila sva nekaj denarja in majice z grbom ižanske občine, nekaj od teh sva na poti podarila, seveda pa sva jih tudi nosila med pohodom. Na spletni strani očine Ig sva sproti objavljala fotografije z opisom prehojene poti. Občina Goriška brda nama je kupila vsakemu par pohodniških čevljev, na zaključni prireditvi pa nas je vse, ki smo se tam zbrali, bogato pogostila. Žagar naju je oblekel z majicama, jaknama in klobukoma, pa še nekaj malic sva si privoščila na njegov račun, podobno tudi na račun Žlote, svoje je prispeval g. Smile, dobila pa sva še nekaj konkretnih stvari za s sabo, kot so salama, ognjena voda, pa borovničke od gospoda Sama. Na pohodniški majici sva si dala napis OB MEJI SLOVENIJE 2010 ter znaka domačega turisti-čega in planinskega društva Krim, katerih člana sva. Nekaj teh majic sva podarila tudi prijateljem, ki so naju spremljali. Na poti nisva imela negativnih izkušenjs policisti - niti z našimi niti s policisti kakšne sosednje države. O najini poti sva obvestila že pred odhodom Generalno policijsko upravo RS ter hrvaški konzulat v Ljubljani. Tudi na terenu so bili policisti zelo prijazni do naju. Bi pa bilo veliko lažje hoditi ob meji s Hrvaško, če bi bila ta prosto prehodna, tako kot je pri preostalih treh državah. S sebojsva nosila zastavo Slovenije ter občin Ig in Brda, z njimi sva se fotografirala na za naju pomembnih točkah, kot so skrajne točke države in na vrhovih hribov. Na pot V soboto, 24. aprila, ste nama na gradu Dobrovo predstavnik občine Brda skupaj s podžupanom Goranom Simčičem zaželela srečno pot. Navzoče sem pozdravil v imenu občine Ig in župana Janeza Cimpermana ter se zahvalil za lepe želje. Na poti čez Kras do morja se nama je pridružilo nekaj prijateljev. Tudi Joško Joras nama je zaželel srečno pot. Nadaljevala sva ob reki Dragonji, mimo Sočerge, na Slavnik, zatem sva hodila malo po Hrvaški, čez Pasjak in Rupo, na slovenski strani pa sva skrenila nekoliko v notra- njost na Snežnik, kjer je bilo še ogromno snega. Zatem sva šla čez Babno polje in po hrvaški strani do Osilnice, naprejob Kolpi do Metlike. Nadaljevala sva v smeri Gorjancev. Imela sva tudi nekaj dežja. Na Trdinov vrh sva se oba povzpela prvič. Od Suhorja do Kostanjevice na Krki sva poleg dveh pohodnikov srečala le še gobarje s polnimi košarami jurč-kov. Gorjanci so naju navdušili z obsežnostjo gozda. Vikend pozneje pa sva nadaljevala iz Dobo-ve do Ormoža. Še pred četrto zjutraj sva krenila proti Bizeljskem. Deležna sva bila pozornosti domačinov ob Sotli kot tudi pozneje v Halozah vse do Ormoža, kjer sva končala tokratno etapo. Ob vzhodni in SV meji Za nadaljevanje poti OB MEJI SLOVENIJE 2010 sva si v službah vzela teden dni dopusta in se osem dni posvetila vzhodni in severovzhodni meji. Pot sva začela v Ormožu. V Središču ob Dravi sva zavila proti Kogu čez Jeruzalemske Gorice. V Šafarskem sva prestopila na Hrvaško stran in se nad Murskim Središčem vrnila v Slovenijo. V Pincah, na najboljvzhodni točki Slovenije, sva se srečala s prebivalcem, ki živi najboljvzhodno v Sloveniji, nato pa sva nadaljevala ob meji z Madžarsko proti severu, do najbolj severne točke Slovenije, nad Hodošem. Zatem sva se obrni- Mangart z italijanske strani www.obcina-ig.si 15 Ћ svet okoli nas MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 gp r- i < L s. ■ - } 3 A v ^ОДИЈ la proti zahodu, do tromejnika z Avstrijo in Madžarsko. Šla sva mimo Ledavskega jezera in v Cankovi zavila na Avstrijsko stran. Od Radgone naprej sva hodila ob Muri do Sladkega vrha, kjer sva se usmerila proti Šentilju. Zatem sva obiskala Zgornjo Kungoto, od koder sva šla čez Gajmimo Jurskega vrha na Sveti duh na Ojstrem vrhu. Spustila sva se do Drave, kateri sva sledila do Dravograda, tam pa sva se preusmerila proti toku reke Meže. Iz Mežice sva se povzpela na Peco, pot nadaljevala na drugo stran skozi sotesko Topla, pod Olšavo, in šla čez Pavličevo na Jezersko, kamor naju je prišla iskat žena Klara. Doživela sva same pozitivne izkušnje z domačini. V večini od teh krajev sva bila z Mirom prvič v življenju. Občutila sva utrip vinogradov, ravnic Prekmurja, Goričkega, peljala sva se z bro-dom čez Muro, se seznanila s Štajerci okrog Šentilja in Kungote ter lepotami Koroške ob avstrijski meji. Trudila sva se obiskati čim več zakotnih vasi in domačij. Srečala sva se tudi z župani Kobilja, Hodoša in Cankove. Z veseljem sva vsakomur predstavila najino pot, Brda, od koder sva začela pot, in seveda najino občino Ig, od koder prihajava. Dobrega razpoloženja ni moglo pokvariti niti nekajdni slabega vremena z dežjem. Severna meja Pot sva nadaljevala v Karavankah. Pridružila sta se še Milan in Rado. Z Jezerskega nas je nekajčasa spremljal potok Kokra. Do Dolgih njiv smo otepali hudo roso po gozdnatem terenu, od tam pa smo se dvignili na Košutnikov turn in nadaljevali po grebenu vse do Velikega vrha. Ves čas smo hodili po meji z Avstrijo na višini med 1.800 in 2.130 metri nad morjem. Imeli smo nekaj megle in oblačnosti, kar je bilo po eni strani dobro, saj bi nas celodnevna hoja po soncu dodobra izsušila. Prespali smo na planini Korošica. Od tam smo se spustili po lovski stezi do mejnega prehoda Ljubelj in se spet dvignili po smučišču do koče na Zelenici. Šli smo mimo izvira Završnice in čez več planin, ki so v glavnem aktivne, pod Stolom, do Valvazorjeve koče. Dva vikenda zatem sva prehodila pot od Žirovnice do Bovca. Iz Valvazorjeve sva šla proti Pristavi. Ponujali so se nama čudoviti razgledi na Julijce. Hodila sva po samotnih planinah čez Črni in Španov vrh ter in se spustila na Planino pod Golico. Zatem sva se spet dvignila na samotne panine, vendar sva se zaradi obilice dežja kmalu spustila do Dovij. Nekajčasa sva hodila po kolesarski stezi, nato sva se povzpela na Korensko sedlo. Po avstrijski strani sva prišla do tromeje. Tam sva bila edina obiskovalca, saj je bila zgodnja ura, pa še vreme je bilo slabo. Fotografirala sva se z zastavami, nato pa komajušla dežju. Pot sva tako nadaljevala do Rateč. Naslednji konec tedna sva nato nadaljevala po koleser-ski stezi mimo Belopeških jezer. Od tam naprejsva izbrala lažjo pot čez Plazje do Mangartskega sedla. Vreme je bilo enkratno. Ta dan je bil tudi kolesarski vzpon iz Loga na Mangartsko sedlo. Udeležencev je bilo več kot 700 in lepo je bilo opazovati tekmovalce, ko sva se midva spuščala proti vasi Strmec in nato v Log pod Mangartom. V Klužah sva zavila še v Bavščico k prijateljem. Pot sva končala v Bovcu. Zadnja etapa in konec poti Pot sva nadaljevala z zadnjo etapo. Pridružili so se še Klara, Jože in Milan. Od Žage naprej na Breginjski Stol smo šli po nemar-kirani stezi, ki je bila precej zaraščena in strma. Videli smo tudi nekaj ostankov orožja iz prve svetovne vojne. Na planini Bošca smo si ogledali sirarno, pot pa nadaljevali na Breginjski Stol. Pri bivaku na Muzcu smo naredili še zadnjo sliko z zastavami kot na najbolj zahodni točki. V Breginju smo jedli značilno jed ocvrto friko s polento. Iz Matajurja smo videli morje, čeprav vidljivost ni bila najboljša. Nadaljevali smo proti jugu čez nekaj planin, a na nobeni nismo srečali človeka, le krave so se pasle. Spustili smo se do vasi Livek, nato pa se spet dvignili do Livških raven in šli mimo najdažje-ga apartmaja v Sloveniji - Nebes. V domu Kavka nas je sprejelo prijazno osebje. Spali smo v telovadnici. Navsezgodaj, malo pred peto, smo se odpravili proti Dobrovem. Na poti smo šli mimo muzeja prve svetovne vojne. Spustili smo se do reke Idrije in ji sledili do Golega brda. Nekaj kilometrov smo hodili po Italiji in se čez hrib spuščali v idilična Goriška brda. Domačini so množično trgali grozdje in ga vozili v klet. Konec najine poti na gradu Dobrovo je bil za naju najtežji, a hkrati tudi najlepši del poti. Izbrala sva 15. september, praznik priključitve primorske matični domovini. Vesela sva bila pozornosti, saj so naju pričakali sorodniki, prijatelji in znanci tako iz Primorske kot z Ižanskega. Te lepe trenutke sta z nama delila tudi Ižanski župan Janez Cimperman in namestnik župana Brd Klemen Bajt, župan Franc Mužič pa se nam je pridružil malo pozneje. Vnaprejsva imela pripravljene odgovore na različna vprašanja, a ob evforiji sva pozabila vse. Še pred grajskim dvoriščem nama je zaigral g. Balažic s svojo skupino Odo radosti. Franci se je v Brda nama v čast pripeljal s kolesom iz Ljubljane izpred parlamenta. K dobremu vzdušju so pripomogli tudi Afrohtarji iz turističnega društva Krim. Ob tej priložnosti so se predstavili kot društvo in kot glasbena skupina. Vse skupajpa je odlično povezovala Tamara, ki ji gre zahvala za celotno organizacijo. Hvala vsem, ki ste naju prišli pozdravit, in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k najinemu uspehu. Slovenija je lepa dežela in še se bova vračala v kraje, kjer sva hodila, še posebno pa v raj na zemlji - Goriška brda. Janko Purkat Foto: Janko Purkat OBČINA IG Lokalne volitve 2010 Občinska volilna komisija je 11. 10. 2010 pregledala izide glasovanja in daje: POROČILO O URADNIH REZULTATIH VOLITEV V OBČINI IG ZA LOKALNE VOLITVE 2010 Občinska volilna komisija Občine Ig na podlagi Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. 94/07- UPB 3 IN 45/08) objavlja uradne rezultate glasovanja na lokalnih volitvah dne 10. oktobra 2010 Vseh upravičenih volivcev v občini Ig je bilo 5.279. Volili smo župana občine Ig po večinskem volilnem sistemu. Volili smo člane Občinskega sveta po proporcionalnem sistemu Volili smo člane Svetov vaške skupnosti po večinskem sistemu. Glasovalo je 2.631 volivcev, to je 49,84 % udeležbe v občini. Skupni izidi glasovanja za župana v občini Ig so naslednji: oddanih je bilo 2.631 glasovnic, od tega je bilo 2.593 glasovnic veljavnih in 38 neveljavnih. Kandidata za župana sta po vrstnem redu prejela naslednje število glasov: - PAVEL REMEC: 193 glasov ali 7,44 % - JANEZ CIMPERMAN: 2.400 glasov ali 92,56 % OVK ugotavlja, da je kandidat za župana Janez Cimperman dobil 2.400 glasov ali 92,56 % in je izvoljen za župana Občine Ig. Izidi glasovanja za člane občinskega sveta so naslednji: glasovalo je 2.631 volivcev, od tega je bilo 2.505 veljavnih in 126 neveljavnih glasovnic. 1. Neodvisna lista »Za podporo projektom občine Ig« je prejela 347 glasov ali 13,85 % glasov: - Anton Modic - 18 preferenčnih glasov - Stanislav Ostanek - 17 preferenčnih glasov - Erika Janželj - 9 preferenčnih glasov - Ivan Demšar - 3 preferenčni glasovi - Ivan Žagar - 9 preferenčnih glasov - Marija Poredoš - 13 preferenčnih glasov - Bojan Janežič - 1 preferenčni glas - Primož Kristan - 5 preferenčnih glasov - Nadja Janežič - 3 preferenčni glasovi - Robi Selan - 6 preferenčnih glasov - Jure Ciber - Matic Modic - Jože Vozny - 12 preferenčnih glasov - Natalija Modic - 3 preferenčni glasovi 2. Demokratična stranka upokojencev Slovenije je prejela 132 glasov ali 5,27 % glasov: - Jelka Zimic - 5 preferenčnih glasov - Mišo Šapec - 1 preferenčni glas - Branka Srebotnjak - 3 preferenčni glasovi 3. Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka je prejela 61 glasov ali 2,44 % glasov: - Mateja Jere Grmek - 4 preferenčni glasovi - Marjan Novak 4. Neodvisna lista »21. marec« je prejela 222 glasov ali 8,86 % glasov: - Franc Toni - 9 preferenčnih glasov - Matjaž Zupan - 11 preferenčnih glasov - Marija Uršič - 4 preferenčni glasovi - Boštjan Gačnik - 16 preferenčnih glasov - Marko Hvale - 5 preferenčnih glasov - Melita Švigelj - 3 preferenčni glasovi - Jože Glavan - 9 preferenčnih glasov - Katja Zdravje - 2 preferenčna glasova - Darko Uršič - 3 preferenčni glasovi - Tone Strelec - 4 preferenčni glasovi - Danica Nebec - 1 preferenčni glas - Franci Nered - 5 preferenčnih glasov - Franc Virant - 12 preferenčnih glasov - Jože Pintar - 1 preferenčni glas 5. Slovenska ljudska stranka je prejela 564 glasov ali 21,51 % glasov: - Jože Virant - 31 preferenčnih glasov - Klemen Glavan - 38 preferenčnih glasov - Marija Župec - 6 preferenčnih glasov - Anton Maček - 3 preferenčni glasovi - Aleš Ciber - 7 preferenčnih glasov - Simonca Stražišar Zupančič - 4 preferenčni glasovi - Anton Debevec - 4 preferenčni glasovi - Tone Pečjak - 5 preferenčnih glasov - Klavdija Lenarčič - Martin Čuden - 16 preferenčnih glasov - Mihael Jankovič - 3 preferenčni glasovi - Silva Dolinšek - Franc Platnar - 2 preferenčna glasova - Mirko Prek 6. Neodvisna lista »Nadaljujmo skupaj« je prejela 182 glasov ali 7,27 % glasov: - Anton Tegelj - 7 preferenčnih glasov - Marjan Žagar - 4 preferenčni glasovi - Jelka Minatti - 7 preferenčnih glasov - Andrej Ambrož - 32 preferenčnih glasov - Janez Šivc - 7 preferenčnih glasov - Jožica Drobnič - 2 preferenčna glasova - Srečko Mavec - 7 preferenčnih glasov - Marjan Pavlič - Sonja Nuška Galanti - 1 preferenčni glas - Stjepan Bunić - 3 preferenčni glasovi - Ivan Oblak - Martin Strle - Gregor Škulj - 2 preferenčna glasova - Špela Žagar Indihar - 1 preferenčni glas - Jože Ciber - 37 preferenčnih glasov - Marija Kučič - 9 preferenčnih glasov - Franc Brancelj - 10 preferenčnih glasov - Janez Rupert - 3 preferenčni glasovi - Ksenija Švigelj - Robert Glavan - 28 preferenčnih glasov - Franc Smole - 3 preferenčni glasovi - Dobrica Grgič - Janez Piškur - Senad Hevečević - 3 preferenčni glasovi - Vitomir Čehovin - 6 preferenčnih glasov 9. Socialni demokrati so prejeli 206 glasov ali 7,22 % glasov: - Rado Simić - 2 preferenčna glasova - Suzana Rakić - 3 preferenčni glasovi - Martin Nedelko - Aleksandra Vrhovec - 2 preferenčna glasova - Jan Simić - 1 preferenčni glas - Ljiljana Nedelko Rus - 7 preferenčnih glasov 10.Slovenska demokratska stranka je prejela 432 glasov ali 17,25 % glasov: - Tone Krnc - 19 preferenčnih glasov - Alenka Jeraj - 16 preferenčnih glasov - Slavko Pavlič - 5 preferenčnih glasov - Pavla Meglič - 6 preferenčnih glasov - Janez Modic - 7 preferenčnih glasov - Mirko Merzel - 5 preferenčnih glasov - Franc Bukovec - Jožica Amadea Demšar - 4 preferenčni glasovi - Boris Farkaš - 5 preferenčnih glasov - Jože Kraševec - 5 preferenčnih glasov - Sonja Dolinšek - 2 preferenčna glasova - Veronika Trdan - Anton Balant - 7 preferenčnih glasov - Boris Platovšek - 3 preferenčni glasovi Liste kandidatov so dobile naslednje število mandatov za občinski svet: 7. Lista za čisto pitno vodo je prejela 59 glasov ali 2,36 % glasov: - Pavel Remec - 3 preferenčni glasovi - Milojka Dobovšek - 4 preferenčni glasovi - Jan Jošt - Zemira Bašič - Andrej Pacher - Štefan Bekanovič 8. Neodvisna lista »Izziv 2010« je prejela 300 glasov ali 11,98 % glasov: - Zlatko Usenik - 25 preferenčnih glasov - Katarina Zupančič - 12 preferenčnih glasov - Zdravko Grmek - 34 preferenčnih glasov IME LISTE ŠTEVILO MANDATOV 1 Neodvisna lista »Za podporo projektom občine Ig« 2 4 Neodvisna lista »21. marec« 1 5 Slovenska ljudska stranka 4 6 Neodvisna lista »Nadaljujmo skupaj« 1 8 Neodvisna lista »Izziv 2010« 2 9 Socialni demokrati 1 10 Slovenska demokratska stranka 3 Občinska volilna komisija je ugotovila, da so za člane Občinskega sveta Občine Ig izvoljeni naslednji kandidati: 1. Anton Modic 2. Stanislav Ostanek 3. Franc Toni 4. Jože Virant 5. Klemen Glavan 6. Marija Župec 7. Anton Maček 8. Andrej Ambrož 9. Jože Ciber 10. Zdravko Grmek 11. Rado Simić 12. Tone Krnc 13. Alenka Jeraj 14. Slavko Pavlič Za predsednike in člane Svetov vaške skupnosti so bili izvoljeni naslednji: Svet vaške skupnosti Brest Predsednik Slavko Pavlič (64 glasov) Danica Nebec (61 glasov) Andrej Modic (60 glasov) Franci Nered (60 glasov) Svet vaške skupnosti Dobravica Predsednik Boštjan Piškur (28 glasov) Robert Mavec (24 glasov) Franc Virant (24 glasov) Svet vaške skupnosti Ig Predsednica Katja Zdravje (354 glasov) Tone Strelec (311 glasov) Darko Uršič ( 292 glasov) Jože Glavan (272 glasov) Marija Uršič (268 glasov) Franc Bukovec (226 glasov) Marko Hvale (220 glasov) Svet vaške skupnosti Sarsko Predsednik Tone Krnc (21 glasov) Dejan Zarnec (11 glasov) Milena Murgelj (8 glasov) Svet vaške skupnosti Suša Predsednik Jože Pečar (8 glasov) Jožef Krnc (2 glasova) Jože Intihar (2 glasova) Svet vaške skupnosti Visoko-Rogatec Predsednica Jožica Amadea Demšar (46 glasov) Robert Potočnik (45 glasov) Zvonimir Poznik (43 glasov) Martin Gregorič (38 glasov) Svet vaške skupnosti Iška Loka Predsednica Mateja Uršič (86 glasov) Edvard Kumše (76 glasov) Martin Uršič (59 glasov) Jure Pajek (57 glasov) Svet vaške skupnosti Vrbljene Predsednik Martin Strelec (72 glasov) Franc Ošlaj (62 glasov) Anže Kumše (54 glasov) Svet vaške skupnosti Matena Predsednik Matjaž Kramar (65 glasov) Simonca Stražišar Zupančič (61 glasov) Matej Rupert (56 glasov) Martin Strle (53 glasov) Svet vaške skupnosti Golo-Selnik Predsednica Lea Sever (142 glasov) Sebastjan Grünfeld (94 glasov) Andreja Car Marijan (81 glasov) Monika Benkovič Kraševec (80 glasov) Svet vaške skupnosti Strahomer Predsednik Jože Meglič (43 glasov) Jan Glavan (31 glasov) Gašper Šivic (23 glasov) Svet vaške skupnosti Zapotok Predsednik Zlatko Usenik (83 glasov) Tomaž Kenda (57 glasov) Marko Petric (56 glasov) Svet vaške skupnosti Kot Predsednik Anton Modic (47 glasov) Peter Cimperman (34 glasov) Žan Wostner (23 glasov) Vsem izvoljenim kandidatom bo OVK izročila potrdilo o izvolitvi. Tajnik OVK: Janez Miklič, l. r. Predsednik OVK Franci Molan, l. r. 2. DEL: TANZANIJA S kolesom na jug BLATNA DOBRODOŠLICA V TANZANIJI Deveti dan na poti sem Kenijo zapustil in tanzanijski vizum dobil na meji v četrt ure. V vasi Mtadikeni takoj za mejo sem prenočil v skromnem hotelu. Zjutraj je šef hotela in natakar obenem hodil po vasi in iskal jajca za moj zajtrk. Vrnil se je praznih rok in za zajtrk sem imel le kruh in maslo. To pa ni bilo največje razočaranje tistega dne, saj me je takoj, ko sem zapustil vas, čakalo 60 km izredno slabe ceste. Vedel sem, da ni asfalta, ampak da bo tako zanič, si nisem mislil. Ni bilo niti makadama. Prejšnjo noč je deževalo in bilo je eno samo blato. Težko sem kolesaril, povprečna hitrost je bila 10 km na uro. Vmes sem srečal geodete, ki so merili cesto. »Prvega maja bomo začeli z obnovo in v dveh letih naj bi bil asfalt položen,« so dejali. »Oh, kako lepo. Ali se niste mogli tega domisliti že prej?« sem pripomnil. Proti koncu se je cesta vse bolj sušila ob sončni pripeki in bilo je za odtenek bolje, saj je bila podlaga bolj trda - vozil sem po zemlji. Sicer so bile ceste večinoma po vsej Afriki v dobrem stanju in nad tem sem bil prijetno presenečen. Malo pred mestom Tanga sem pripeljal na asfalt in odleglo mi je. Kolo je bilo povsem blatno, tudi jaz sem bil pošteno umazan, nič bolje ni bilo niti s torbami. V Tangi mi je počitek v hladu restavracije prišel še kako prav. Ne samo zaradi slabe ceste, ampak tudi zaradi vremena, kajti temperature so se tiste dni gibale od 35 do 38 stopinj Celzija. Zaradi bližine ekvatorja je bilo v zraku veliko vlage. Poleg tega je v tistem delu Afrike moč sonca zelo velika, sončno sevanje je hujše kot v Evropi ali drugod po svetu. Zaradi vsega tega je kolesarjenje po Afriki zelo naporno in je težje kot po drugih celinah. Zapeljal sem se ob obali Indijskega oceana med lepimi in velikimi hišami, ki so večinoma v lasti tam živečih belcev. Mesto je bilo nekoč nemška kolonija in Nemci imajo v lasti tudi kopališče, kjer je vstopnina dokaj zasoljena in kamor zahajajo večinoma belci. Eden od nemških gostiteljev me je povabil na zasebno plažo in vstop sem imel brezplačen. Vso soboto sem ostal v Tangi in si vzel dan počitka - le nekaj malega sem se peljal s kolesom. Del dneva sem spet preživel na kopališču, tokrat za plačilo. Naslednji dan sem obiskal cerkev sv. Matije in bil kratek čas pri maši. V Tanzaniji je slaba polovica prebivalstva kristjanov, dobra tretjina pa muslimanov. Bentil sem, ker je v tistem delu mesta dopoldne zmanjkalo elektrike in si zato nisem mogel ogledati dirke formule 1. Sicer se je v Keniji in Tanzaniji v odročnih vaseh večkrat zgodilo, da je električnega toka zmanjkalo za več dni. Sredi dne sem Tango zapustil in se zvečer ustavil v vasi Kabuku pri policijski postaji, kjer so imeli tudi kontrolo na cesti. Prosil sem jih, ali bi lahko prenočil v njihovih prostorih. Prišel je njihov vodja -policijski inšpektor - in me najprej povabil v skromno vaško gostilno na večerjo ter mi pozneje odstopil še svojo pisarno, kjer sem prespal. Zjutraj sem zgodaj zapustil policijsko postajo, čakala me je težka etapa s številnimi klanci. Po približno 50 km sem spet naletel na policijsko kontrolo in ena izmed policistov je bila tudi simpatična Elisabeth, ki je bila na dolžnosti že prejšnji večer v vasi Kabuku. Popoldne sem v neki vasi srečal osnovnošolskega učitelja Adama in zapletla sva se v prijeten pogovor. Domačini so me povsod lepo sprejemali in se čudili moji dolgo poti. Motilo pa me je, ko so zlasti otroci za menoj vpili 'muzungu', kar v jeziku svahili, ki ga govorijo tudi v Keniji, pomeni belec. Še huje je bilo, ko so za menoj kričali 'dajdenar' v angleškem jeziku. V Tanzanijse mi je to pogosto dogajalo, včasih celo vsakih nekaj minut, v Keniji pa se mi to skorajda ni zgodilo. Tam sem večkrat slišal le 'jumbo', kar v jeziku svahili pomeni živijo. (Se nadaljuje) Aleš Juvanc POKROVITELJI: TAO, KMETIJA SLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS, NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPARSTVO KOZLEVČAR, CANON, ADDACOM, PROCOND, BTS COMPANY, RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZAJEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJA ARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, HOTEL GRANDVID, EMONSKA KLET, FASADERSTVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FS ALENKA, RADIO ORF -SLOVENSKI SPORED, RADIO ZELENI VAL KRAVE NA PLAŽI IN MISS UNIVERSE 14. dan na poti sem prikolesaril 20 www.obcina-ig.si Dolgost našega življenja je vrednota Zadovoljevanje potreb starejših Med 29. 9. in 1. 10. 2010 je v Cankarjevem domu potekal že 10. Festival za tretje življenjsko obdobje, prvič z mednarodno udeležbo, v okviru katerega so se zvrstili številni dogodki, okrogle mize in predavanja, kulturni nastopi, poučne delavnice in brezplačni zdravstveni programi. Razstavljalo je 140 razstavljavcev. Tovrstni festivali in prireditve so vedno bolj aktualni, saj je konec leta 2008 v Sloveniji živelo že 334.029 starejših od 65 let, upokojencev pa je bilo še več, in sicer 532.858. Gospodarska kriza se je dotaknila tudi starejše generacije, in če ne bi bilo socialnih trans-ferjev, bi pod pragom revščine v Sloveniji živelo 32,9 % starejših. Revščina še posebej zadeva ženske, ki živijo same. Narašča število starejših upravičencev, ki so upravičeni do enkratne denarne socialne pomoči. Potrebe starejših Na festivalu so bile predstavljene številne dobre prakse za zadovoljevanje potreb starejših po storitvah za kakovostno bivanje na domu. Problemi starejših velikokrat niso samo finančne narave, ampak se starejši, ki živijo doma, velikokrat znajdejo v stiski, kako urediti določen problem, kako zadovoljiti vsakodnevne potrebe v gospodinjstvu, na uradih, pri zdravniku. Starejši so pogosto tudi gibalno ovirani, kar dodatno otežuje njihovo vsakdanje življenje. Pogosto tudi ne vedo, kje lahko dobijo informacije in pomoč. V Sloveniji pri projektu Starejši za starejše pomaga starejšim urejati njihove probleme več kot dva tisoč pro- stovoljcev. Skupaj so opravili več kot 200 tisoč obiskov, pri čemer so identificirali 36.503 potreb po pomoči. Tako prihaja do sodelovanja s socialnimi in zdravstvenimi službami, z občino in drugimi nevladnimi organizacijami. Pri delu na terenu prihaja do ugotovitev, da se javne službe premalo povezujejo med seboj, da ni povezovanja med nevladnimi organizacijami, prav tako ne med vladnim in nevladnim sektorjem. Pri zagotavljanju potreb starejših na domu pa je to nujno potrebno. Zato so v nekaterih lokalnih okoljih že ustanovljena lokalna interdisciplinarna telesa, kjer se ob posameznem problemu starejšega človeka sestanejo predstavniki lokalne skupnosti, javnih služb (sociala, zdravstvo), društva upokojencev in drugih nevladnih organizacij(RK, Karitas), ki delujejo na področju skrbi za starejše. Glavne pot re tie starejših po vrsti pomoči so: osebna nega, zdravstvena nega, higiena, pospravljanje stanovanja, nakupi, pomoč pri ogrevanju, priprava hrane, pravni nasveti, občasni prevozi, dnevno druženje, spremstvo k zdravniku, finančna pomoč. Pri zadovoljevanju potreb starejših sodelujejo otroci, vnuki, sorodniki, sosedje, O Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www.lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedeljek: 9.00-19.00 o d torka d 0 petka: 8.00-18.00 Centri za socialno delo, društva upokojencev in drugi. Primeri dobrih praks v občinah Dejavnosti za zadovoljevanje potreb starejših in lokalno koordinacijsko skupino so se predstavili iz občin Hoče, Ruše, Štore, Domžale, Brda, Duplek in Celje. V večini teh se izvaja projekt Starejši za starejše. Prostovoljci v projektu velikokrat ugotavljajo, da se starejši lažje zaupajo njim kot tistim, ki prihajajo iz institucij. Tako pogosto zvedo za psihično ali fizično nasilje nad njimi. Starejši si o tem velikokrat ne upajo spregovoriti, zato imajo ponekod anonimno številko za prijavo nasilja. V občinah se izvaja tudi pomoč na domu, ki jo izvajajo različni konce-sionarji oz. centri za socialno delo. Ekonomska cena ure pomoči je do 15 eur na uro, od tega morajo uporabniki v večini občin plačati v povprečju 4 do 5 eur. V občini Ig je ta pomoč brezplačna, saj jo v celoti financira Občina. V občinah poleg domov za starejše načrtujejo tudi dnevno varstvene centre, ki bi starejšim omog očili, da bi ljudje čim dlje lahko ostali doma. V več občinah so začeli tudi medgeneracijsko sodelovati, saj je treba prostovolj-stvo gojiti že od malih nog. Zelo pozitivne izkušnje imajo v tistih občinah, kjer so k sodelovanju pritegnili osnovne šole. V okviru različnih učnih vsebin, projektov in delavnic se lahko otroci seznanijo in srečujejo s starejšo generacijo ter s tem bogatijo drug drugega. Medgeneracijski centri so informacijska točka za starejše, v njih se izvajajo programi za starejše in druge generacije. Lani smo tak center odprli tudi na Igu. V občini Domžale so se lotili priprave Strategije za kakovostno staranje, pri tem pa jim je bilo glavno merilo blagostanje vseh generacij. V okviru občine tako deluje Odbor za obravnavo starejših, načrtujejo tudi Javni zavod za starejše občane, ki bo celovito obravnaval potrebe starejših. Letos so organizirali tudi medgeneracijsko srečanje, ki je prispevalo k strpnejšemu sožitju vseh generacij v občini. V zadnjih letih je medgeneracijsko sodelovanje dobilo nov zagon tudi v občini Ig. Društvo upokojencev Ig je bilo pobudnik medgeneracijskega centra, aktivno je v projektu Starejši za starejše, letno pripravlja skupaj z Občino srečanje za starejše v okviru občinskega praznika, organizira številne tečaje, preventivna predavanjaMelavnice, športne aktivnosti in izlete. Veliko je že narejenega, za celosten pristop k starejši generaciji pa bi skupaj Občina, druge institucije, ki spremljajo starejšo generacijo, in Društvo upokojencev lahko naredili še kakšen korak naprej. Polona Skledar SVEČANOST OB PRAZNIKU PRIPADNIK NOVEMBER LJUDSTVA VELIK IN VITEK PES GOSTO TEKOČE ŽIVILO ŽENIN AU MOŽEV BRAT PEČENA UAL. JED SPOJINA ZVEZANO VODO KITAJSKA UTEŽNA ENOTA ZNIŽANI TON D KOS TKANINE NA MIZI ŠE NE NAŠ MLAD. OBJAV- LITERARNI UEtlO IN KNJIŽNO FILMSKI DELO JUNAK ZNAK ZA PUŠK STARO-PERZIJSKI KRALJ AGATHA CHRISTIE VOJAŠKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA OSNOVNA MATEMATIČNA RESNICA, KI SE NE DOKAZUJE MESTO V SREDNJI ANGLUI NAJVIŠJI, NEDOSEGLJIV СПЈ PRIPADNIK JUŽNO-SLOVAN. NARODA OČETOV DED KRAJ PRI NOVIGRADU V ISTRI ZMAGA PRISAHU OBROČ ZA NOGO PRI JAHANJU AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) TVORBA, IZ KATERE VZKAU NOVA RASTLINA HITER MELODIČNI OKRASEK MESTO PRI BENETKAH DO, ?, MI NAŠ KIPAR (JANEZ) RASTLIN. BOLEZEN, PRI KATERI SE USTI ZVUAJO DOBRO PREVODNA ŽLAHTNA KOVINA IGRALKA RINA ZNIŽANJE TEMPERATURE METALEC. SKAKALEC AU TEKAČ HRVAŠKI OTOK SOSEDA ETIOPIJE STROKOVNI IZRAZ ZA ACETILEN NAŠA NEKDANJA SMUČARKA (MAJDA) DEL PLUGA Z REZILOM NAJTRŠI MINERAL, DRAGULJ EDEN EMIL NAVINŠEK TELIČEK (NAREČNO VZHODNO) KRAJ PRI POUČA-NAH ELEKTRONSKA POŠTA PEVEC PESTNER PRIMORSKI MEDMET OSNOVNE SO PODOLŽNE, VDIKOVNE PA PREČNE nnui FRANC. PISATELJ (EUGENE) PRIHOD V GOSTE PRIVLAČNOST, VABU1VOST SKANDINAVSKA PRESTOLNICA RIMSKA 1000 SKOZI LEDVICE IZLOČENA VODA, URIN POHIŠTVO OZNAKA SPUTA ITAL. FILMSKA DIVA (SOPHIA) 3. OSEBA ŽENSKEGA SPOLA HITER GOSPODAR-SKIDVIG MOČVIRSKA RASTUNA ZIMSKO ŠPORTNI CENTER NA FINSKEM RADIJ REPUBLIKA SLOVENIJA SIMBOL ZA ELEKTR. NAPETOST POLJSKI PREMIER (DONALD) Informacije o naročilih Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@sa Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Črnuče INEDITUM - še ne objavljeno knjižno delo, IONESCO, Eugene - francoski pisec dramskih grotesk, NORTHAMPTON - mesto v srednji Angliji jv. od Birminghama, TREVISO - mesto v Benečiji severno od Benetk Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 33 Zaprla si svoje oči in odšla si, odšla v nov svet, kamor še vedno bo segel poet, a tam duša in telo ne bosta bolela in tam pomlad ne bo cvetela. Draga naša mama Cecilija, za vedno boš živela med nami, le da boš molčala, da bomo govorili sami. (S. D.) ZAHVALA Ob smrti CECILIJE FURLAN iz Bresta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinovi Marjan, Milan, Peter, Srečko in hčerke Darinka, Majda, Mojca, Cilka ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA ŠTEBLAJA iz Škrilj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo za ganljive besede slovesa gospodu Jožetu Voznyju, predstavnikoma gasilcev in lovcev ter Joži Možina za nesebično pomoč. Prav tako iskrena hvala vsem prisotnim gasilkam, gasilcem, lovcem in drugim, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku. Njegovi najbližji Obrazec za naročilo zahvale najdete na spletni strani: www.obcina-ig.si Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA Ana Tomc, s. p. Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 http://cvetlicarnaana.gajba.net/ Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika. Do 30 km dostava brezplačna! Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam MK i sobe i kuhinj i vgradne omare i jidi šiva po meii Vili 041 £CÜ 147 NOVO VMÜOH I Strüjrlü V6ZWlj6 ■ delOVM i promocijska '"'hlač la i äivjljstvü d popravila ■ ostale slorttve MiHc-jü D41 553 362 www mi7;irslvo-moHir., si MizkIw m Šiviljstvo VflpNTi MdAc s.ft., Podkrtf 19, 1292 Ig ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 34 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • oktober 2010 MOSTIŠČAR Najlepši balkoni in hiše Balkon Ivanke Lisica - 2. mesto Martina Uršič - pohvala Balkon Likovičevih - 3. mesto Frančiška Kobal - pohvala Hiša Vere Oblak - 3. mesto Martinovanje in degustacijo vin Podkrimski falotje Mladi Godci Peklenski muzikantje Tina Drole Kulturno-umetniška skupina Zgaga ш Hipodrom Vrbljene, 6. 11. 2010 ob 18. uri ГУ Veliko jesensko znižanje cen! Več kot 100 izdelkov v akciji Akcija! od 22.09. do 31.10.2010 TERRA ^ RB gradbene trgovine www.terra-rb.si Ig, POC Ig, T: 01 / 2800 776 • Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Železokrivnica T: 01 / 3603 845 • Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72 T: 05 / 3671 420 • Hrpelje, IOC Hrpelje, T: 05 / 6892 490 Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 • Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400