PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 22 (9327)
TRST, torek, 27. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembta 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
TRI TEDNE PO ODSTOPU VLADE JE KRIZA ŠE VEDNO ODPRTA
Moro predlaga enobarvno vlado KD
Do sedaj so mu zagotovili podporo demokristjani in socialdemokrati - Socialisti ne nasprotujejo enobarvni vladi, zahtevajo pa nujne gospodarske ukrepe, ki ne bodo v nasprotju s koristmi ljudskih množic - PRI se bo odločila v parlamentu
RIM, 26. — Po treh tednih vladne krize je Moro v resnici dosegel to, kar je mislil doseči že ob začetku posvetovanj. Izločil je vsako možnost sestave trdnejše vlade, ki bi imela podporo vse levice, z zavrnitvijo vlade med demokristjani in socialisti in s predlogom vlade KD - PSI - PRI ali KD - PSDI - PRI. Moro je dobro vedel, kakor je dobro vedela tudi krščanska demokracija, da socialisti ne morejo v vlado z republikanci, ker je nemogoče, da bi lahko uskladili predloge socialistične gospodarske politike z gospodarsko politiko La Malte. Prav tako je Moro vedel, da republikanci ne bodo šli v nobeno vlado, ki ne bi imela trdne večine v parlamentu, kar so izjavili takoj po odstopu vlade. Zato je Moro včeraj predlaga! sestavo enobarvne de-mokrščanske vlade.
Ni pa še rečeno, da bo ta Morov in demokrščanski načrt uspel. Vladna kriza je kljub temu še vedno odprta. Do sedaj so zagotovili podporo enobarvni vladi demokristjani in socialdemokrati. Republikanci so že izjavili, da bodo svoje stališče zavzeli v parlamentu na osnovi programa, ki ga bo nova vlada predložila.
Tajnik socialistične stranke De Martino je povedal po telefonu, da socialistična stranka nima načelno nič proti sestavi enobarvne demo-krščanske vlade. V tej zvezi je De
Martino ponovil Moru vsebino zadnjega dela poročila o seji vodstva socialistične stranke, ki je bila v soboto, v katerem PSI poziva krščansko demokracijo, naj v naj Krajšem času. brez nadaljnjih zavlačevanj, sestavi vlado, ki bo odobrila nujne gospodarske ukrepe, ki ne bodo v nasprotju z interesi ljuds.-dh množic.
Še bolj odprt do sestave demo-krščanske enobarvne vlade je član vodstva PSI Vittorelli, ki je napisal za jutri članek v genovsKem
dnevniku «Il Lavoro». V njem pravi, da vodstvo PSI na svoji zadnji seji «ni izključilo nobene pozitivne rešitve krize». Zato meni, da PSI nima nobenega načelnega nasprotnega stališča do enobarvne vlade, ki naj bi omogočila, da se preprečijo predčasne volitve. Toda PSI, pravi Vittorelli ni pripravljena odobriti katerekoli vlade, tudi če je pripravljena vzeti v poštev nove predloge in nove formule, ter ne izključuje sestave vlade, ki jo sedaj predlaga Moro pod pogojem, da bo vlada upoštevala vsaj minimame nujne zahteve, ki so potrebne, da bo PSI lahko podprla novo vlado.
Popolnoma nasprotnega mnenja pa je socialistični poslanec Mariani, ki je danes izjavil, da je vsako ugodno stališče socialistične stranke do nove vlade pogojeno zamenjav; poverjenega predsednika, ki m nič drugega kot predsednik, ki je odstopil. Vsiliti socialistom ponovno Mora, je poudaril Mariani, oi po-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
KREPKO ZMfiMJŠMUE ITALIJANSKIH DEVIZNIH REZERV
Pogajanja za visoko posojilo mednarodnega denarnega sklada
Italija mm letos vrniti nekaj visokih posojil in ho zato morala najeti še druga posojila - Nič novega na prostem valutnem trgu
no s špekulacijo z liro v prvih 20 dneh januarja izredno zmanjšal devizne rezerve državnega zaklada. Zato je vlada dovolila državnemu denarnemu zavodu, da je začasno zaprl uradni menjalni trg, da se omogoči ustalitev vrednosti lire v odnosu do dolarja in ostalih zahodnih trdnih valut. Zato potrebuje sedaj Italija nekaj krepkih posojil, če hoče obdržati vrednost lire na znosni ravni in preprečiti večjo razvrednotenje. Poleg tega potrebuje denar tudi za vračilo nekaterih visokih posojil, ki jih je najela v zadnjih letih.
Zaradi tega so sedaj v teku pogajanja za najetje 530 milijonov dolarjev posojila pri mednarodnem denarnem skladu. Prvi krog pogajanj se je zaključil in posojilo je v bistvu že zagotovljeno. Sedaj se bodo morali še dogovoriti o tako imeno-
tlMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiniu
RIM, 26. — Lanski primanjkljaj vanih «obveznostih», ki jih mora italijanske plačilne bilance je skup- j Italija sprejeti, če hoče dobiti to po-. =	- •--- -	m sojilo. Gre predvsem za to, da se
italijanska vlada obveže, da bo spoštovala določene pogoje gospodarske politike, kot na primer, dà bo nadzorovala notranje kredite, ki morajo biti v skladu z višino gospodarske rasti.,
Kljub .vsemu pa to posojilo ,ne bo zadostovalo za premostitev težav valutnih rezerv. Italijanska i vlada mora v tem letu vrniti nekaj visokih posojil. Najprej mora poravnati posojilo 1500 milijonov dolarjev, ki ga je dobila septembra leta 1974 pri zahodnonemški osrednji banki, za katero je Italija dala jamstvo v zlatu. -Posojilo je tedaj znašalo 2000 milijonov dolarjev. Prvi del, pol milijarde dolarjev, je vrnila v prvi polovici lanskega leta. Če ne bo mogoče odložiti vračilo tega posojila, ga bo morala Italija poravnati do konca letošnjega septembra. Poleg tega bo treba letos vrniti Veliki Britaniji 487 milijonov dolarjev, ki jih je Italija dobila kot posojilo v okviru gospodarske skupnosti. Končno še mora italijanski zaklad vrniti v letošnjem letu okrog 400 milijonov dolarjev manjših posojil.
Zakladni minister Colombo pripravlja poročilo, ki ga bo imel jutri na seji proračunske in zakladne komisije senata o gospodarskem in predvsem denarnem položaju v državi. V tej zvezi je bil danes na zakladnem ministrstvu sestanek na tehnični ravni med ministrom Co-lombom in visokimi funkcionarji «Banca d’Italia».
Po šestih dneh zaprtja uradnega menjalnega trga, je prosti menjalni trg tujih valut v Italiji še vedno zelo reven. Veliki operaterji se še niso pojavili. Potem ko so v zadnjem tednu pred zaporo menjalnega trga prodajali lire za dolarje v ogromnih vsotah, so se sedaj umaknili. Zato so bili posli na prostem menjalnem trgu zelo skromni. Vrednost lire pa se je za malenkost povišala.
V dopoldanskih urah se je vrednost v odnosu do dolarja sukala na sobotni ravni. Popoldne pa se je nekako ustalila na 729 lirah za dolar.
Po treh tednih vladne krize je Moro sedaj predlagal sestavo e-nobarvne vlade KD. Njegova dosedanja predloga, da bi sestavili novo vlado med demokristjani, socialisti in republikanci, ali med demokristjani, socialdemokrati in republikanci sta propadla, ker nista imela stvarne politične osnove v sedanjem položaju. Moro je do sedaj v resn.ci dajal predloge, ki niso bili uresničljivi, da bi dosegel sestavo enobarvne vlade KD. Do sedaj so poleg KD samo socialdemokrati izjavili, da bodo podprli enobarvno vlado, repu-bl.kanci pravijo, da bodo zavzeli stališče v parlamentu na osnovi njenega programa, tajnik PSI De Martino pa je izjavil, da socialisti nimajo načelno nič proti sestavi enobarvne vlade. Vladna kriza torej še ni rešena. Videti bo treba, kakšen program bo sestavil Moro in kako ga bedo o-cenile stranke dosedanje vladne večine v parlamentu.
Italijanska vlada se sedaj pogaja za najetje 530 milijonov dolarjev posojila pri mednarodnem denarnem skladu. Pogajanja dobro napredujejo in se morajo sedaj samo še dogovoriti o tako imenovanih «jamstvih gospodarske politike», se pravi zagotovilu italijanske vlade, da bo uravnavala notranje kredite na o-snovi gospodarske rasti. Poleg tega bo morala italijanska vlada v bližnji prihodnosti iskati še druga posojila, ker mora letos Vrniti skoraj 2 tisoč milijonov dolarjev posojil, ki jih je najela v Preteklih letih.
V Atenah se je začela prva konferenca balkanskih držav o gospodarskem sodelovanju. Navzoči so zastopniki Jugoslavije, Romunije, Turčije, Bolgarije in Grčije, ki je dala pobudo za tako srečanje. V svojem otvoritve-nem govoru je grški ministrski Predsednik Karamantis poudaril, da gre za uresničevanje načel resolucije, ki so jo sprejeM na belsinšk: konferenci o varnosti in ^delovanju.
predstavniki sindikalne federacije Minister Cossiga je izjavil, da sta bila dejansko sklenjena dva sporazuma. Prvi predvideva . izplačilo 20 tisoč lir mesečno od 1. julija,lanske; ga leta dalje za vse civilne uslužbence in delavce državne uprave do podpisa nove delovne pogodbe. Drugi sporazum pa se nanaša na povišanje tarif za nadurno delo.
V Varšavi konferenca vzhodnoevropskih komunističnih partij
VARŠAVA, 26. — Tukaj je bila danes konferenca tajnikov centralnih komitejev vzhodnoevropskih komunističnih partij, katere se udeležuje tudi predstavnik kubanske partije. Konferenca je bila posvečena obravnavi ideoloških vprašanj. Ne izključujejo možnosti, da so na njej govorili tudi o pripravi vseevropske konference komunističnih partij. Nocoj je delegate konference sprejel glavni tajnik Poljske enotne delavske partije Edward Gierek, ki je v kratkem nagovoru izrazil željo po utrditvi socialistične enotnosti in nadaljevanju izvajanja «enotne linije držav vzhodnega bloka, da se okrepi popuščanje napetosti».
menilo zahtevati, «da se PSI skrega s seboj».
Z reševanjem vladne kdize se u-kvarja tudi član vodstva KPI Amendola v intervjuju, ki ga je dal da nes milanskemu dnevniku «Corriere d’informazione». Amendola ugotavlja, da če bo šlo tako naprej, se bo vse podrlo. Položaj je izredno resen in zbuja veliko zaskrbljenost predvsem dejstvo, da se slabša iz dneva v dan. Na vprašanje, kako je prišlo do tega stanja, Amendola odgovarja, da je to posledica stalne odložitve reševanja vprašanj, kar je bilo do sedaj bistvo demokrščanske politike. Amendola pravi, da si mora krščanska demokracija zabiti glavo, da je mnogo političnih in gospodarskih vprašanj, ki jih je treba začeti takoj reševati. Priznati je treba, na primer, pravi Amendola, da je komunistična partija postala možna vladna sila. Potem ko ugotavlja, da krščanska demokracija noče tem nič slišati, pravi, da dokler nu bodo razvozljali tega vozla ne bodo rešili krize.
Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh? Po izjavi tajnika Zaccagnini-ja, je krščanska demokracija danes ponovno potrdila zaupanje poverjenemu predsedniku Moru in sprejela njegov predlog za sestavo enobarvne demokrščanske vlade. Sedaj postaja vprašanje, kakšen program bo enobarvna vlada predložila v parlamentu, ko se bo predstavila za za-j upnico. Gre seveda za gospodarski i program, za rešitev ne samo gospodarskih in finančnih težav, ki so se nakopičile v zadnjih tednih, ampak za program, ki bo začel reševati vprašanje preureditve industrijske proizvodnje, ki bo zagotovil sedanjo raven zaposlitve in postavil pogoje za večjo zaposlitev predvsem na Jugu.
Gre torej za vse tiste zahteve, ki so jih postavili prejšnji vladi sindikati, ki jih vsebuje obširen gospo darski dokument, ki ga je sociglj», stična stranka predložila Moru ob začetku pogajanj za sestavo nove vlade in za predloge, ki jih vst buje dokument, ki so ga komunisti obrazložili Moru na posvetovanjih za rešitev vladne krize. Gre torej za zahteve, ki jih gospodarski program bivše vlade ne vsebuje. Gre tudi za predloge, ki jih v bistvu republikanci zavračajo.
S predlogom sestave enobarvne demokrščanske vlade, krščanska demokracija računa, da bo odložila vladno krizo do zaključka socialističnega in demokrščanskega vsedržavnega kongresa. Zato računa tudi, da se bodo socialisti v parlamentu vzdržali ob zaupnici novi vladi. To je sicer tudi možno. Toda PSI bo morala po končanih kongresih ponovno sprožiti vprašanje, ki ga je načela ob začetku letos njega leta in povzročila vladno krizo: sestavo nove vlade, ki bo imela podporo vse levice.
nik policije je izjavil, da je v trenutku eksplozije bilo v društvu kakih 30 oseb.
BELFAST, 26. — Dve osebi sta bili ubiti, šest pa jih je pilo ranjenih pri eksploziji peklenskega stroja, ki je razdejal katoliško društvo v Lisburnu pri Belfastu. Zastop-
Kissin^r poročal Fordu o svojem
potovanju po Evropi
WASHINGTON, 26. — Ob povratku s svojega potovanja po Evropi je ameriški državni tajnik Henry Kissinger imel daljši pogovor s predsednikom Fordom. Ob koncu je šef ameriške diplomacije izjavil časnikarjem, da je poročal predsedniku o izidu svojega obiska v Moskvi, kjer so, kot je dejal, dosegli pomemben napredek v zvezi s pogajanjem o omejitvi strateške oborožitve. Dodal je, da je obvestil Forda o svojem pogovoru s predstavniki ameriških zaveznikov v okviru NATO.
OB NAVZOČNOSTI SFRJ, ROMUNIJE, TURČIJE, GRČIJE IN BOLGARIJE
V Atenah konferenca o gospodarskem sodelovanju med balkanskimi državami
Gre za konkretno uresničevanje duha in načel evropske konference o varnosti in sodelovanju
Predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis
ATENE, 26. — V grškem glavnem mestu se je začela prva balkanska konferenca o večstranskem sodelovanju. kar je prvi korak k izvajanju načel revolucije, ki so jo sprejeli na konferenci o varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Za konferenco je dal pobudo predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis, udeležujejo pa se je podtajniki za trgovino Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Grčije in Turčije. Albanijo so sicer povabili, tiranska vlada pa je svojo udeležbo odrekla.
V pozdravu, ki ga ' je grški premier Karamanlis naslovil na navzoče delegacije pred uradnim odprtjem konference, je omenil načela sklepne resolucije iz Helsinkov, ki jih bodo na Balkanskem polotoku začeli izvajati 3 današnjo konferenco. Slednja bo trajala vsaj kakih deset dni, saj niso določili nobenega točnega datuma. ko bi se morala zaključiti.
Na dnevnem redu zasedanja bodo predlogi o sodelovanju na področju energije, prevozov, telekomunikacij, poljedelstva, pošte in znanstvenega raziskovanja. Balkanska konferenca
..........................milil....................iiiiiiiiiiiiiiiu....
DANES BODO ODPRAVILI S CEST ŠI ZADNJE BARIKADE
Postopna normalizacija v Libanonu ob doslednem spoštovanju premirja
Sprememba v sestavi mešanega sirsko-libanonsko-palestinskega vojaškega odbora - Vodja libanonskih socialistov kritičen do vloge PLO v krizi
BEJRUT, 26. — Danes zjutraj se je v Libanonu začel v okviru premirja, ki so ga dosegli pred dnevi, umik vseh oboroženih enot, istočasno pa so začeli odpravljati barikade s cest. Ta akcija bi se morala zaključiti jutri do 17. ure. Kaže medtem, da se je prekinitev ognja uveljavila. Iz vse države poročajo, da je položaj v bistvu miren, razen majhnega incidenta v dolini Bekka, ki pa ni imel posledic. V samem glavnem mestu so oboroženi možje nasprotujočih si skupin že zapustili četrt velikih hotelov, prav tako pa so se že umaknili iz jugovzhodnih mestnih predelov, ki so bili do pred kratkim žarišča napetosti.
Sirska delegacija, ki je pod vodstvom zunanjega ministra Abdela Halima Radama imela odločilno vlogo pri posredovanju za dosego sporazuma, se je danes sestala z vr sto zastopnikov raznih verskih skup nosti.
Kar zadeva sestavo posebnega visokega vojaškega sirsko - libanonsko - palestinskega odbora, katerega naloga je nadzorovati izvajanje premirja, naj omenimo, da sc si Libanonci v njem zagotovili večino. Prvotno je bilo domenjeno, da bo vsaka stran, se pravi Libanon, Sirija in Organizacija za osvoboditev Palestine, imela v njem dva
L >
kar pomeni, da je izgubila, v primerjavi z vrednostjo 20. januarja, 6,2 odstotka. Zaradi izredno skromnih poslov, v rimskih finančnih krogih menijo, da še ni mogoče govoriti o «ustaljeni vrednosti lire». Pripominjajo pa, da upoštevajoč menjavo v New Yorku, Frankfurtu in Londonu, se bo vrednost lire ustalila na okrog 730 lir za dolar, se pravi, da se bo njena uradna vrednost po odprtju uradnega menjalnega trga zmanjšala za nekaj več kot 6 odstotkov.
Dosežen sporazum za državne uslužbence
RIM, 26. — Na sestanku na ministrstvu za preureditev državne u-prave so danes sklenili sporazum med vlado in sindikalno federacijo o sindikalnem : sporu državnih uslužbencev. Sporazum bodo dali v odobritev novi vladi. Sestanka so se udeležili minister za preureditev državne uprave Cossiga, zakladni minister 'Colombo in nekateri vladni funkcionarji ter
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||iiiiiil||||||||||||[|iiiiiiiiiMiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PISANJU TURINSKEGA ČASOPISA «STAMPA SERA»
v
Se o dejavnosti CIA v Italiji
Giulio Andreotti
RIM, 26. — V zvezi s člankom, ki ga je objavil današnji turinski dnevnik «Stampa sera», o finančni podpori CIA italijanskim političnim strankam in osebnostim, je minister Andreotti izjavil, da je poslal direktorju časopisa brzojavko, v kateri izraža svoje začudenje spričo članka. Andreotti pravi, da je v prejšnjih mesečih že večkrat obsodil splošne vesti o domnevnih vsotah, ki naj bi jih prejele stranke in politične osebnosti 'ter zahteval, naj objavijo imena tistih, ki so bili te podpore de^ ležni. Andreotti nato zanika, da bi kdo od pripadnikov njegove struje prejel tako podporo. Istočasno pravi Andreotti, da ne bi hotel, da bi ta manever bil kakorkoli v zvezi s se-
carlo Donat Cattin
danjim italijanskim položajem.
Današnja «Stampa sera» piše, da so prejšnjega decembra prejele podporo ameriške vohunske agencije CIA nekatere osebnosti demokrist.janskih struj, ki ju vodita Andreotti in Donat Cattin, manjšinska struja PSDI, ki jo vodi bivši predsednik republike Saragat ter sindikalna struja, ki jo vodi Scalia.
Tiskovni urad ministrstva /a industrijo je objavil komunike, v kate-i rem pravi,, v zvezi s člankom turin-skega', dnevnika, da. minister. Donar Cattin slovesno izjavlja, da je sleherna vest o financiranju CIA demo-, kristjanski struji «forze nuove» popolnoma lažna. Zato je Donat Cattin dal nalogo svojim odvetnikom, da
Giuseppe Saragat
prijavijo ravnateljstvo «Stampa sera» zaradi obrekovanja.
V pogovoru s tajnikom stranke Zac-cagninijem je Andreotti predlagal, naj KD zahteva od italijanske vlade, da povabi predsednika ZDA naj nemudoma objavi vse morebitne dokumente, ki zadevajo dejavnost CIA v Italiji.
Tudi senator Saragat, o katerem trdi «Stampa sera», da so pripadniki njegove struje bili deležni podpore CIA, odločno zanika, da bi do tega prišlo. Saragat pravi, da bo sicer treba počakati na objavo izsledkov preiskovalne komisije ameriškega kongresa o dejavnosti CIA v Italiji in da bo takrat razvidno, da gre zgolj za podlo obrekovanje.
predstavnika. Po novem sporazumu | je že pred časom izjavil, da bi po so si Libanonci zagotovili navzoč- j njegovem mnenju taka resolucija nost štirih častnikov v odboru, ki|za dalj časa zaprla vrata za poga-bo poslej štel osem članov, od ka- ! jahja. terih . bodo štirje Libanonci, dva Sirca in dva Palestinca LibanonsKi niinistrski predsednik
Rašid Karame je v intervjuju ameriškemu tedniku «Time» izjavi!, da ima Organizacija za osvoboditev Palestine le začasno nalogo, -da nadzoruje izvajanje premirja, o čemer so se domenili v okviru trisl ronskega odbora. Ko bo libanonska vlada spet kos svoji nalogi jo bo prav gotovo prevzela. Karame je poudaril, da se bodo Palestinci umaknili iz Libanona, kakor hitro bo tukajšnja vlada to zahtevala. Ob koncu je Karame izrazil hvaležnost svoje vlade Siriji, katere Bistveno vlogo je Karame obširno podčrtal 2 vlogo. Palestincev v libanonski krizi se je ukvarjal vodja libanonske levice Kamal Džumblat, ki se je sicer izrazil dokaj kritično Pozval je namreč Palestince, naj si izprašajo vest in naj se postopoma vrnejo v Sirijo. Džumblat je mnenja, da so Palestinci še pred začetkom' državljanske vojne ustvarili v Libanonu vzdušje velike zmešnjave. V zvezi z dogovorom, k: so ga dosegli 22. januarja, pa je Džumblat dejal, da je sicer dosegel edobra vanje vseh strani, da pa nikakor ne bo prispeval k vzpostavitvi organske demokracije. Osebno, je izjavil vodja libanonske socialistične levice, bi mnogo raje podprl popolno laicizacijo države. Končno pa je dejal, da je sedaj potrebno najorej reorganizirati državo, vlado in sod stvo ter predvsem zamenjati pred sednika republike.
Zahodmemško gospodarstvo krepko raste
BONN. 26. — Prvič po dveh letih predvidevajo v Zahodni Nemčiji, da se bo letošnje gospodarstvo okrepilo za 5 odstotkov. Ta ugodna ocena je vključena v poročilo o gospodarstvu v letu 1976, ki ga bo jutri začela obravnavati zahodnonemška zvezna vlada. Vemo, da je bila Zahodna Nemčija zaradi svojega močnega gospodarstva rajmanj prizadeta od sedanje mednarodne gospodarske krize. Kljub temu pa je leta 1974 doživela tako imenovano gospodarsko «stagnacijo», lansko leto pa se je zahodnonemška kosmata proizvodnja zmanjšala za 3 odstotke. Letošnja predvidevanja so torej izredno optimistična. Med drugim poročilo o gospodarskem razvoju predvideva, da se bodo cene potresnega blaga povišale za 5 odstotkov, hkrati pa da bo trgovinska bilanca aktivna kar za 26 milijard mark.
naj bi pomenila prvi korak k obširnemu dialogu med balkanskimi državami ter naj bi bila pobuda za srečanja na višji ravni. Pobudo za balkansko konferenco so sprejeli z zadovoljstvom tudi zahodne, socialistične in neuvrščene države.
V začetku zasedanja konference je grški minister za gospodarstvo in načrtovanje Panajotis Papaliguras dejal 74 delegatom petih držav, da razlike v družbenih in gospodarskih ustrojih ne smejo biti ovira pri večstranskemu sodelovanju. Tudi Papaliguras je omenil duha helsinške konference ter orisal zgodovino napetosti in nestabilnosti med balkanskimi državami ter obenem izrazil upanje, da bodo lahko okrepili odnose miroljubnega sožitja, kljub ideološkim razlikam.
Ob odprtju konference so spregovorili vodje vseh delegacij ter v glavnem podčitali potrebo po sodelovanju, zaradi katere je do konference prišlo. Omenimo naj poseg turškega delegata, ki je pozval navzoče, naj bodo previdni in naj ne predlagajo stvari ki jih na tej konferenci ne bo mogoče doseči. Turčija je naklonjena dvostranskim sporazumom, ki naj odpravijo ovire v medsebojnih odnosih, šlo je očitno za namig na ciprsko vprašanje ter na napetost med Grčijo in Turčijo, ne-nazdanje tudi : pri iskanju petroleja v Egejskem morju.
Glasnik konference je izjavil, da delegacije, vsaj v prvem obdobju ne bodo obravnavale političnih problemov, ter da se bodo omejile na področja, na katerih je mogoče doseči sporazum.
V Parizu zasedanje
finančnih ministrov OPEČ
PARIZ, 26. — Danes zjutraj se je v središču za mednarodne konference začelo drugo zasedanje finančnih ministrov držav izvoznic petroleja OPEČ. Zasedanje vodi ve nezuelski minister Navarro. Sedanja konferenca bi morala niti na Dunaju. so pa jo premestili v Pariz po dramatični akciji ki jo je prejšnji mesec izvedla skupina teroristov na dunajski sedež organizacije
Cilj sedanjega zasedanja, ki bi moralo trajati dva dni. ie dola ti oblike za ustanovitev sklada mili iarde dolarjev, ki ga je 13 držav OPEČ namenilo državam v razvoju.
BRUSELJ, 26. — Portugalski zunanji minister major Melo Artuoes je prispel na dvodnevni ur'.eni o-bisk v Belgijo, kamor ga je povabil šef belgijske diplomam it; Vm Elslande. Antunes se bo sestal tudi s kraljem Baudoumom ter z mojstrskim predsednikom Tiride.ran-som. Med svojimi pogovori v Belgiji bo obravnaval predvsem možnosti za razvoj belgijsko po:tu a!-skega sodelovanja ter gospodarske pomoči, ki bi jo Belgi ia lahko nudila Portugalski. Portugalski zunanji minister se bo sestal tudi s predstavniki Evropske gospodarske skupnosti, s katerimi bo preučil odnose med Portugalsko in EGS.
Danes Rabin v Washingtomi
TEL AVIV, 26. — Izraelski ministrski predsednik Izak Rabin je odpotoval danes na uradni 11 dnevni obisk v ZDA, kar bo bistvenega pomena pri nadaljnjem razvoju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Uradni ameriško - izraelski pogovori med premierom Rabinom in ameriškim predsednikom Fordom se bodo začeli pojutrišnjem v Washingto-nu. Pred odhodom je predsednik izraelske vlade še enkrat potrdil svoje stališče, po katerem naj oi bilo ponovno sklicanje ženevske konference najboljša pot za nadaljevanje pogajanj o Bližnjem vzhoda. Kot znano pa so Izraelci odločno proti navzočnosti Palestincev v Ženevi, medtem ko je to prvi pogoj, ki ga postavljajo arabske države in SZ, ki je skupaj z ZDA predsednik konference.
Istočasno s prihodom premiera Rabina v Washington, se bo v varnostnem svetu OZN zaključila dvotedenska razprava o položaju na Bližnjem vzhodu. Prejkone bode izglasovali resolucijo ki so jo predložile arabske in neuvrščene države in ki poziva Izrael, naj se umakne z ozemlja, ki ga je zasedel leta 1967 ter priznava praveo oalestin-skega ljudstva do lastne državne tvorbe. To resolucijo bodo Američani po vsej verjetnosti blokirali z vetom, kar bodo potem skušali iz-
+	t t____:i	i •	i •
lll«lll1IIIIIUI(IIII|ll|||tl|||||||||||||||||ii|||||||l||||||||||„|,|||,||||||f||||||||||||||||||||||||||:|||||||n|M|||||||||||(|||
POSEG PREDSEDNIKA SKUPŠČINE KIRA GLIGOROVA
Razvoj v SFRJ hitrejši od povprečja v svetu
Nerazumljivo stališče EGS do jugoslovanskega izvoza
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — «Kljub vsem slabostim in napakam v političnem ne§a
razvoju, zlasti pred 21. sejo pred sedstva ZKJ, ob nihanjih v razvoju gospodarstva, brez dvoma ostaja dejstvo, da si je Jugoslavija zagotovila neoviran razvoj, ki je hitrejši od povprečja v svetu, in to tudi v razmerah rastoče gospodarske krize v svetu.» To je danes izjavil predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov, ko je govoril članom družbenopolitičnega aktiva srbskega mesta Kragujevac.
Kiro Gligorov je obravnaval tudi jugoslovansko mednarodno dejavnost in naglasil, da se je gibanje neuvrščenosti v nenavadno kratkem času razraslo v prvorazreden mednarodni dejavnik ter po političnem in moralnem vplivu in moči postalo dejavnik, mimo katerega danes ni mogoče odločati niti v združenih narodih niti na kateremkoli mednarodnem zborovanju, ko teče beseda o bistvenih problemih današnjega sveta.
V zvezi z izmenjavo blaga s tujino je Gligorov med drugim dejal: «Neblagovsi priliv precej zmanjšuje velik problem v naši plačilni bilanci, to je popolnoma nezadosten izvoz našega blaga. Del tega proble-
koristiti v pogovorih z Rabinom, ki1 ma je mogoče pojasniti z zares ne-
j razumljivim stališčem nekaterih za-1 hodnih držav, zlasti držav skupki
tržišča,
usmerje-
ne h konkretnim ciljem, momentom in razmeram, v katerih se nahajajo — pozabljajo na obveznosti do svojega tradicionalnega partnerja kot je Jugoslavija, ki je, čeprav dežela v razvoju, odprla svoje gospodarske meje in omogočila širjenje odnosov s temi državami. Omejitev jugoslovanskega izvoza v te države ni v nobenem razmerju z gibanji njihove zunanjetrgovinske menjave v celoti in z drugimi partnerji.»
Hkrati pa je Gligorov opozoril, da se vsaka posamezna organizacija združenja dela, pa tudi družba v celoti, «nonšalantno obnašamo» do izredno pomembne obveznosti, da bi več izvažali in da bi bili zato pripravljeni tudi kaj žrtvovati. «Očitno je, da morajo to vprašanje vsebovati naši načrti, konkretno oblikovanje mehanizma gospodarskih odnosov s tujino, in da je nujno razširiti odgovorosti za uresničitev te naloge na vse družbenopolitične skupnosti. Pri tem mora biti vnaprej jasno, da bo to zahtevalo tudi u-strezno razdelitev narodnega dohodka.» je menil predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov.
V. B.
SKLEP POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Z OBČNEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA «VESNA»
Socialisti odpovedujejo podporo Setev mladih kriških prosvetarjev
Gledališča
enobarvnemu pokrajinskemu odbora
V sekcijskih skupščinah KO je Zaccagninijeva linija debila absolutno večino
Kot je bilo pričakovati in kot so napovedovali v preteklih dneh, je pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je zasedalo včeraj pozno v noč, sklenilo odvzeti podporo pokrajinskemu odboru. V posebnem poročilu, ki so ga na seji sprejeli, je rečeno, da socialisti, glede na zadnji politični razvoj, tako na občinski kot na pokrajinski ravni in na splošen političen razvoj, ki ga beležijo na vsedržavni ravni, dokončno izstopajo iz večine. Jasno je, da to odločitev pogojuje v prvi vrsti zadržanje KD.
V poročilu je tudi rečeno, da je PSI sicer proti razpustu izvoljenih svetov in novim volitvam, da pa v sedanjem položaju ne more več nu-
Prosvetno društvo «Vesna» je na svojem zadnjem občnem zboru soglasno sprejelo resolucijo v zvezi z vprašanjem rabe slovenščine v izvoljenih svetih. Resolucijo so naslovili na deželni odbor, {»krajinski odbor, tržaško občinsko upravo ter jo obenem poslali tisku. Resolucija se glasi:
Člani p.d. «Vesna» iz Križa, zbrani na rednem občnem zboru dne 25. januarja 1976, ostro obsojajo nedopustne dogodke, do katerih je prišlo v izvoljenih svetih in predvsem v tržaškem občinskem svetu, kjer so slovenskim izvoljenim predstavnikom onemogočili rabo svojega jezika. Onemogočenje rabe slovenskega jezika predstavlja odkrito kršitev mednarodnih in ustavnih načel predvsem v luči novega italijansko-jugo-slovanskega sporazuma o u-reditvi meje in žali osnovne človečanske pravice o svobodnem izražanju in mišljenju.
Člani prosvetnega društva «Vesna» smo mnenja, da morajo vse slovenske organizacije enotno in odločno nastopati, da se enkrat za vselej reši to načelno vprašanje demokracije in napredka.
diti svoje podpore. Vsekakor pa pričakuje konstruktiven odgovor KD in drugih strank.
Kot pravi tiskovno poročilo pokrajinskega odbora KD so se včeraj zaključile glavne skupščine sekcij za izvolitev 25 delegatov za pokrajinski kongres stranke, ki bo nato določil delegate za vsedržavni kongres, ki bo marca v Rimu. Na podlagi dosedanjih izidov (22 sekcij na skupno 24) si je zagotovila absolutno večino Zaccagninijeva linija, ki je dobila 58 odst. glasov medtem ko so druge liste dobile 13,5, 18.5 in 10 odst. glasov,
V Trstu se je zaključil drugi kongres radikalne stranke, ki je odobril deželni statut in izvolil svoje predstavništvo. Za deželnega tajnika je bil izvoljen Gianni Pecol Cominotto, za organizacijska podtajnika pa Ma rio Puiatti in Dora Pezzilli Govorili so tudi o kandidatnih listah za prihodnje politične volitve, o čemer pa bodo odločali le v primeru, če ne bi bilo možno predložiti enotne liste s PSI.
Drevi seja konzulte za vzhodni Kras
Rajonska konzulta za vzhodni Kras bo. drevi proučila predlog za perime-tracijo slovenskih vasi tega predela, ki ga je sestavil koordinacijski odbor krajevnih organizacij. Seja konzulte bo v Proseški ulici 28, ob 20.15. Na dnevnem redu bo tudi razprava o občinskem proračunu za leto 1976. Drevi, ob 20.30, se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala tudi rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto. Glavni predmet razprave bodo rajonska šolska vprašanja.
Danes ob 20. uri bo v trgovinski zbornici v Ulici S. Nicolò 5 zborovanje, ki ga je sklicala rajonska konzulta Novega mesta in Nove mitnice na temo «Konzulta kot instrument udeležbe, za demokracijo v 1976». Na zborovanje so vabljeni predstavniki sindikalnih, šolskih in krajevnih ustanov.
obrodila v dveh letih bogate sadove
Na dobro pripravljenem občnem zboru so podali obračun dosedanjega dela in začrtali smernice za prihodnost
Po navadi se občni zbori naših j rala priti do izraza razprava, izme-1 stnih pravic in v prvi vrsti pravice
'iičfno r'Q'ylìlrii ioi/-* ttoIìG/-»	___n    I   i • i « . -	, .
društev ne razlikujejo veliko od obi- njava mnenj in predlogov.
čajnih občasnih množičnih sestankov. Pomlajeni odbor prosvetnega društva «Vesna» iz Križa je pripravil v tem pogledu pravo presenečenje. Redni občni zbor kriškega društva, ki je’ bil v nedeljo v prosvetnem domu «Albert Sirk», bi se namreč po svoji organizaciji lahko kosal z marsikatero našo večjo organizacijo. Odbor je že vnaprej pripravil obširno, poročilo o dveletni dejavnosti društva s podrobnim opi-sorp, dela, uspehov, in težav, posameznih odsekov društva ter z izčrpnim poročilom o bodočih načrtih in smernicah. članstvo društva se je tako že teden dni prej lahko pripravilo na glavne teme občnega zbora.
Že sama priprava občnega zbora je jasno dokazala marljivost, resnost in poglobljenost dosedanjega odbora, kar pa je nedvomno v večji meri razvidno iz rezultatov njihovega dela v teh zadnjih letih. Nedeljski občni zbor je nekoliko razočaral le v tistem delu, kjer bi mo-
SINOČI V OZKEM DREVOREDU
AVTO TRČIL V DREVO: TRIJE MRTVI V LIPICI
V'	r -
Življenje so izgubili 45-letni Dušan Markovič, 23-letna Ljubica Galetič in 23-letna Marija Juhas
Sinoči se je pripetila v Lipici strahovita prometna nesreča, v kateri so izgubile življenje tri osebe. Okoli 20.30 se je 45-letni Dušan Markovič peljal s svojim avtom austin LJ 955-60 iz Sežane v Lipico. V avtu sta bili še 23-letna Ljubica Galetič in 23-letna Marija Juhas. Tik pred prihodom v Lipico, kakih 100
* : i
■ ■
Razbitine Markovičevega austina po sinočnji nesreči. liiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiifiniiniiinnattniiiiiiiiiiiiinitniiiiminnimimuHmunfnn,
NA P0SUD0 TRŽAŠKE LJUDSKE UNIVERZE
Začetek tečaja za italijanske šolnike iz Istre in z Reke
Včeraj v hotelu Regina otvoritvena slovesnost ■ Pri pobudi sodeluje tudi Unija Italijanov za Istro in Reko
Z otvoritveno slovesnostjo v hotelu Regina v Trstu se je včeraj pričel izpopolnjevalni tečaj za šobike italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Tečaj prireja tržaška Ljudska univerza v sodelovanju z Unijo Italijanov Istre in Reke. Včerajšnje slovesnosti so se poleg tečajnikov in predavateljev udeležili tudi deželni šolski nadzornik Angioletti, tržaški šolski skrbnik Fidenzi in predsednik Unije Italijanov Istre in Reke Ferri. Prisotne je najprej pozdravil podpredsednik Ljudske univerze prof. Rossi Sabatini, ki je poudaril, da ta pobuda poteka v okviru prijateljskih odnosov med sosednjima državama. To je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Unije Ferri.
Tečaj, ki se bo zaključil v soboto, obsega vrsto predavanj o raznih šolskih predmetih ter strokovna predavanja in prireditve, ki naj bi približali šobikom italijansko kulturno stvarnost. Včerajšnji del tečaja je bil posvečen italijanskemu jeziku. Poleg tega je bilo včeraj dopoldne predavanje prof. Bruna Maierja ' o Nobelovem nagrajencu Eugeniu Mon-taleju, popoldne pa je predaval o filmski kulturi prof. Sergij Grmek.
Danes bo na sporedu tečaj za profesorje matematike. O italijanski kulturi v zadnjih petdesetih letih bo v dopoldanskih urah predaval prof. Livio Pesante. Ob 17. uri bo prof. Sergio Brossi predstavil Shakespear-jevo delo «Ukročena trmoglavka», nakar si bodo ob 20.30 tečajniki lahko ogledali to delo v izvedbi Stalnega gledališča v Rossettiju.
Jutrišnji dopoldan bo posvečen Pier Paolu Pasoliniju. O raznih aspektih njegovega kulturnega ustvarjanja bodo govorili prof. Carlo Ventura, prof. Bruno Maier to prof. Fabio Tede-
mladtoski problematiki to prof. Marzio Porro o italijanskem jeziku, nakar bo popoldne ogled tržaških u-metnostnih galerij pod vodstvom prof. Sergia ' Molesija. V soboto, zadnji dan tečaja, bo srečanje s tržaškim kiparjem Mascherinijem. O njem to njegovem delu bo spregovoril prof Decio Gioseffi.
metrov od hotela Maestoso, je avto v sicer ozkem, a ravnem drevoredu silovito trčil v drevo na le vi strani cestišča. Neki gost bližnjega hotela, ki se je sprehajal s psom, je kasneje povedal, da je bila cesta popolnoma prosta: nenadoma je zaslišal strahovit udarec to ko se je ozrl, je videl razbitine avtomobila ob drevesu.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli miličniki s sežanske postaje in reševalci Rdečega Kriza. Za potnike austina pa ni bilo več pomoči: vsi so bili pri priči mrtvi.
Vzroke nesreče bo kaj težko pojasniti, Možno jg,t da je počila guma, zaradi česar je voznik izgubil nadzorstvo nad vozilom, možno je tudi, da ga je zanesel močan sunek burje, saj je tam ' česta zelo ozka in je lahko tudi lažji zavoj usoden.
Vse tri žrtve so v Sežani dobro poznali. Markovič je bil kot diplomiran pravnik zaposlen pri sežan ski carini, dekleti pa sta delali v sežanski bolnišnici, ena kot bolničarka, druga kot čistilka.
Vest o sinočnji nesreči je globoko pretresla prebivalce Sežane in oko-lice, saj je to že druga izredno huda prometna nesreča v kratkem času. V prvih dneh decembra so namreč v bližini mejnega prehoda pri Fernetičih pri trčenju avta v parkirani tovornjak izgubili življenje trije mladi miličniki.
i
'I
Včeraj kar sedem požarov suhljadi v tržaški okolici
Tržaški gasilci so imeli včeraj polne roke dela kot malokdaj. Manjši in večji požari so izbruhnili kar v sedmih krajih tržaške okolice in so zajeli praktično ves lok gričevja od Proseka do Milj. V glavnem je gorela le suhljad, tako da večje gmotne škode ni bilo, nekateri požari pa so imeli znaten obseg, da so morali gasilci poseči kar s tremi
ukrotile ognjene zublje.
Najprej je suhljad zagorela pri Opčinah, koj nato so tudi na Proseku opozorili na ogenj in, kot da bi to še ne bilo dovolj, je telefon gasilcev še vedno vztrajno brnel: Katinara, Dolina, Mačkolje, Milje in pozno zvečer še Montebello. Kot nalašč je včeraj pihala še kar močna burja, ki je znatno otežkočila delo gasilcev.
Namerni požigi ali pa človeška malomarnost in golo naključje? Točnega odgovora na to vprašanje seveda ni, vsekakor pa gasilci sumijo, da je za požare odgovorna roka požigalca ali požigalcev, u-,.
Danes celodnevna stavka gradbincev
Sindikalna federacija gradbincev je za danes spet napovedala celodnevno stavko. S tem bodo delavci gradbenega sektorja odločno odgovorili na zadržanje delodajalskih organizacij, ki zavračajo nekatere osnovne delavske zahteve ter s tem zavlačuje-je pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Naštevanje vseh dosežkov, ki jih je imelo društvo v zadnjih dveh letih, bi bilo predolgo in bi ponavljali to, kar je bilo o društvu «Vesna» napisano že v nedeljski številki našega dnevnika. Omejili se bomo zato na glavne misli posameznih poročil.
Predsednik Niko Sirk je v uvodu svojega poročila dejal, da so bili pozitivni sadovi dela v zadnji poslovni dobi predvsem izraz enotnosti odbornikov, ki so s pohvale vrednim delovnim zagonom izvrševali svoje naloge. Potem ko se je vsem zahvalil za njihovo požrtvovalnost, je predsednik spregovoril o odpiranju prosvetnega društva vsem vaškim dejavnikom z namenom, da bi prišlo do čim popolnejšega sodelovanja z vsemi demokratičnimi krajevnimi silami, ki bi pripomogle k reševanju številnih problemov narodnostnega, kulturnega in družbenega značaja. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje, v spoštovanju avtonomnosti posameznih organizacij še izpopolnilo.
V nadaljevanju svojega govora se je Sirk dotaknil odnosa med prosveto in športom ter poudaril, da se športna dejavnost ne sme omejiti na golo brcanje žoge, temveč mora y mladih ljudeh vcepljati idejnost in trezne poglede na družbeno stvarnost. Tudi za dosego tega cilja je potrebno tesnejše sodelovanje med športnim in prosvetnim društvom.
Sirk se je nato dotaknil tudi raznih pomanjkljivosti društva ter zaključil z ugotovitvijo, da je za količinski in kakovostni napredek potrebno angažiranje večjega števila vaščanov, predvsem mladine, ter širše sodelovanje vseh naprednih organizacij v vasi.
Podrobneje je o pretekli dejavnosti društva in njenih odsekov poročal tajnik Boris Košuta. Posebej je poudaril uspehe na zborovskem in dramskem področju, razne pobude ob lanskem proslavljanju id. obletnice osvoboditve, pobude pn krepitvi sodelovanja z drugimi Jruštvi tostran in onstran meje ter napore za vključevanje mladih sil.
Po blagajniškem poročilu in poročilih predstavnikov moškega in dekliškega pevskega zbora «Vesna» so prinesli občnemu zboru pozdrav predstavniki raznih organizacij in sosednjih društev. Za Slovensko prosvetno zvezo je spregovoril tajnik Kalc, ki je med drugim poudaril potrebo po čim odločnejši akciji vseh društev v obrambo naših narodnu
po rabi slovenščine v izvoljemn sve tih. Pozdrave so prinesli še Stanka Hrovatin za PD «Tabor» z Opčin, Milena Padovan za PD «Primorec» iz Trebč, Sonja Sirk za ZKM1 iz Križa, Ladislav Kobal za PD «Gruden» iz Nabrežine in Dorica Kre-ševič za PD «Rdeča zvezda» iz Sa-leža. Vsi so poudarili potrebo po tesnejšem sodelovanju.
Občni zbor je nato sprejel resolucijo o vprašanju rabe slovenščine v izvoljenih svetih, nakar so po razrešnici staremu odboru, ki jo je prebral predsednik nadzornega odbora Viktor Bogateč, izvolili nov odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Niko Sirk. V novi odbor so bili izvoljeni še Boris Košuta, Ljubo Košuta, Nives Tence, Norma Tretjak, Mauro Bogateč, Vladimir Tence, Jadranka Sedmak, Ildegarda Košuta, Alojz Sedmak, Radivoj Verginella, Soča Hafner, Vama Hafner, Loredana Ukmar in CLkar Sedmak, v nadzorni odbor pa Viktor Bogateč, Frančko Žerjav in Josip Ferlan.
Našemu sodelavcu Danijelu Bizjaku je žena Nada rodila krepkega prvorojenčka GREGORJA
Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ter Založništvo. tržaškega tiska čestitajo srečnima staršema, malemu Gregorju pa želijo obilo zdravja in sreče v življenju.
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV
Poudarjena potreba po odprtja novega centra za zbiranje krvi
Združenje je predlagalo bolnišnico «Burlo Garofolo»
V nedeljo je Ml letni občni zbor nudili svojo pomoč centru za trans-združenja krvodajalcev - ADS, kjer fuzije v primerih nujne potrebe kr
so po treh letih ponovno izvolili vodilni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Raffaele Ferzt. Dr. Fertz je v svojem govoru poudaril, da je bilo v tem letu mnogo težav, kar je seveda tudi vplivalo na življenje krvodajalcev. Predsed
ekipami, ki so se trudile na vse ( nik je onlenil zanimivo pobudo s pretege, da so v nekaj urah dela ’ stram radijskih amaterjev, ki so po-
.......................................
PRED SKORAJŠNJIM PROCESOM O RIŽARNI
ARETIRAN UKRAJINSKI ESESO VEC
V Trst je prišel z esesovsko skupino iz Treblinke - Zakaj taji?
Mozartovega dela «Beg iz Seraja». Predstavil ga bo Fabio Vidah. Zvečer bo v gledališču Verdi predstava tega dela za tečajnike.
V četrtek bo predaval o naši deželi ter o Jadranskem morju prof. Giorgio Valussi. v petek pa bo prof. Mario Ferencich govoril o današnji
Izvedeli smo, da so po nalogu preiskovalnega sodnika aretirali zaradi zatajevanja na zasliševanju nekega Ukrajinca M.A., ker ni hotel povedati vsega, kar ve, o oddelkih ruskih esesovcev, s katerimi je prišel v Trst v septembru leta 1943 s področja uničevalnih taborišč. Iz sodnih aktov, ki jih je izročil preiskovalni sodnik, za proces pred tržaškim porotnim sodiščem (16. februarja), izhaja, da je bila zares poslana v Trst skupina Ukrajincev, ki so bili včlanjeni v zloglasno esesovsko skupino Finse tzkommat'do Reinhard iz taborišč Treblinka, So-bibor in Majdanek, kjer so umorili nad poldrugi milijon poljskih Judov in partizanov. To so sicer zločini, za katere ni pristojna italijanska sodna oblast, imajo pa veliko dokazno vrednost in pomen pn obtožbi za zločine v Rižarni.
Omenjem Ukrajinec, ki vsa leta po vojni mirno živi v našem mestu
schini^ Ob 17. uri Jx> prestavitev | jn sj je tu ustvaril družino, tudi če
ni sam sodeloval pri tukajšnjih zločinih, bi vsekakor moral poznati i-mena krvnikov, saj je bito znano že med vojno, da skoraj vedno o-pravljajo morilske posle neposred no ukrajinski esesovdi,' nemški podoficirji pa prisostvujejo in nadzorujejo. Znano je, da nekaterim tem
ukrajinskim krvnikom ni uspelo zbežati z Nemci in so bili likvidirani v zadnjih dneh vojne. Znano je tudi, da se je neki Hjuša ali Ljuša, ki so ga dobro poznali v gostilnah pri Sv. Ani, Sv. Soboti in tam okoli ter si je rešil življenje, hvalisal z nekakšnimi resničnimi ali izmišljenimi zaslugami v korist osvobodilnega gibanja. V Trstu so ga videli do konca leta 1945, nato pa je izginil, rekoč, da se vrača v Sovjetsko zvezo.
Kdor bi kaj vedel o njem, naj se javi, še bolj pa bi bilo zanimivo, da se nam javi in pove, kdor ima kakšne elemente in bi znal kaj povedati za identificiranje Ukrajincev v Rižarni in drugih Rusov, ki so bili v službi SS v Trstu.
Ni namreč izključeno — in to potrjuje aretacija Ukrajinca M. A. — da nekateri člani teh oddelkov še živijo v Trstu, Gorici ali drugih mestih. Treba je tudi pripomniti, da so Oberhauser, Geng, Stangl, Miintz-berger in drugi zloglasni vidni člani skupine Einsatzkommando Reinhard izjavili, kot je razvidno iz aktov procesa o Rižarni, da so vsi Ukrajinci, ki so prišli v njimi v Trst, prej delovali v uničevalnih taboriščih na Poljskem, potem pa so bili
vključeni v oddelek v Rižarni in v Wachtmanschaft bataljon, vedno pa so imeli kot oficirje in podoficirje nemške esesovce iz skupine Einsatzkommando Reinhard. O tem govori tudi knjiga o Stanglu, ki je pred kratkim izšla. Branje te knjige je zanimiyo tudi zaradi tega, ker analiza izjav Allersa in Stangla dokazuje, kako sta ta dva obtoženca, kakor drugi, vedno pazila, da ne bi ničesar povedala o nalogah in delovanju v Italiji in Jugoslaviji. Zakaj?
To je zelo resno vprašanje in presega samo Rižarno, ker bi vso zadevo lahko povezovali s sedanjim položajem. Tudi zaradi tega bi bilo identificiranje ukrajinskih esesovcev v Italiji lahko zelo koristno. Menimo pa, da se bodo karabinjerji in preiskovalni organi ter sodniki spet znašli pred steno molka, kot se je zgodilo takrat, ko se je sodna preiskava dotaknila odv. Messiner-ja iz Celovca in esesovskega zločinca in namestnika Globočnika, celovškega kavarnarja Lercha.
Ali se bo oglasil kakšen demokrat in bivši borec, ali kdo drug, ki nekaj ve, tudi takega, ki bi se zdelo postranskega pomena, bi pa imelo svojo vrednost pri iskanju krivcev in odkrivanju zgodovinske resnice?
vi. Glede akcije, ki se je pred kratkim pričela na glavni pošti z na-' menom, da bi ustanovili novo združenje krvodajalcev AVIS, je predsednik najprej podčrtal avtonomijo združenja in opomnil prisotne, da premislijo o nadaljnjih korakih. Mi vztrajamo ,je dejal predsednik, na svobodnem krvodajalstvu, v smislu, da vsakdo lahko nudi svojo pomoč brez nikakršnih obvez, v prepričanju, da je kri za vse potrebne ljudi. Na koncu je dr. Fertz poročal o korakih, ki jih je združenje napravilo pri pristojnih organih, z namenom, da bi v bolnišnici «Burlo Garofolo» s sodelovanjem centra za transfuzije, uredili center za zbiranje krvi. Odprtje tega centra, je dodal predsednik, bo glavna naloga novega odbora. Nov odbor je tako sestavljen: Dalfovo, Depretis, Desi-lia, Fertz, Furlani, Gentile,’ Marinelli, Mirasola in Vincenti; nadzorni odbor: Bertocchi, Valenti in Ziani; razsodišče: Bassan, Bolognini in Gattonar.
Sinoči v gledališču Rossetti
Imeniten orkester in izreden trobentist
Komorni orkester Jean Francois Paillard iz Pariza je bil sinoči v gledališču Rossetti gost tržaškega Koncertnega društva in kar takoj je treba povedati, da je njegov nastop predstavljal vrhunski glasbeni dogodek in izjemen užitek za poslušalce, ki so napolnili dvorano. Mnogo pa je k temu prispeval tudi solist trobentist Andrò Bernard, ki se je predstavil kot pravi virtuoz na svojem trobilu.
Koncertni spored je obsegal izključno skladbe 17. in 18. stoletja in je bil tako vsebinsko kot slogovno celota. V prvem delu smo poslušali šesti koncert za sekslel J. P. Rameaua, Koncert za violino v D-duru op. VU. št. 2 J. M. Leclaira in Koncert za trobento in orkester G. Torellija, v drugem delu pa Ger-golesijev Koncertino št. 5, Teleman-novo Sonato za trobento in godala ter Bachov Koncert za tri violine
v	D-duru BWV 1064.
Orkester (tri prve violine, dve drugi, dve violi, dva čela, bas in klavičembalo) je pod vodstvom dirigenta Jeana Francoisa Palila,'da vse skladbe izvajal z izredno preciznostjo in lahkpkpitftjp, z elegantnim niansiranjem in čudovitimi barvnimi odtenki. Rafiniranost v 'm vajanju smo lahko občudovali že v .prvi skladbi, še.Jsolj pa v naslednji, ' v kateri je kot sólist nastopil violinski virtuoz, sicer pa član orkestra Gerard Jarry. Njegovo muziciranje je čisto in popolnoma podrejeno slogovnim zahtevam.
Trobentist Andrò Bernard je predstavljal pravo presenečenje večera, saj takega mojstra v Trstu res še nismo imeli priložnost poslušati. Z inštrumentom se dobesedno poigrava, iz njega izvablja kristalno jasne zvoke ob lahkotnem premagava nju vsakršnih težav, kar je prišlo še posebej do izraza v Telemanno-
vi	Sonati, katere zadnji stavek (Vivace) je moral na splošno željo občinstva ponoviti.
Skrajna homogenost ansambla je prišla do polne veljave pri Pergo-lesiju, izvajalski vrhunec koncerta pa je predstavljal Bachov Koncert za tri violine in orkester, ko so si violinisti lahkotno podajali glasbeno misel in imeli v ostalem ansamblu tenkočutnega soizvajalcg.
Kot zanimivost naj poverrio še, da je od 11 članov orkestra kar pet žensk.
Včeraj-danes
ROSSETTI
Ob ■ 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Monconi to Glaucom Maurijem. Režija Franco Enriquez, «red premierski». Vstopnice so na razpolago za ponovitve do 1. februarja pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti.
VERDI
Drevi ob 20. uri četrta ponovitev Wagnerjeve opere «Lohengrin».
V sredo, 28. t.m„ ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera Mozartove opere «Beg iz Seraja». Dirigent Ernst Marzendorfer. režija Filippa Crivellila. V glavnih vlogah bodo nastopili Andrea Bosic, Jane Marsh, Fiorella Pedieohi, Peter Jagasieh, Antonio Bevacqua, Dimiter Petkov, Claudio Steiner ta Giorgio Pieri.
# * »
Jutri, 28. januarja, ob 17. uri bo turinski glasbeni kritik Massimo Mila govoril v Časnikarskem krožku, Kor zo Italia 12, o Mozartovi operi «Beg iz Seraja».
AVDITORIJ
Od četrtka, 29. t.m., Cooperativa Teatro Belli S. Witkiewicza: «Una tranquilla dimora di campagna» Antonijem Salinesom in Magdo Mer-catali. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. popusta za vse naslednje. Veljajo kuponi «Rasségna Auditorium». Rezervacije za - vse predstave.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Aleksander Vodopivec Janez Mejač Demetrij Cej Marija Vidau
Glasba;
Plesi:
Scena:
Kostumi:
Priredba ta režija: ADRIJAN RUSIJA
V petek. 30. januarja, ob 15.30 PREMIERA
SLOVENSKI
KLUB
priredi
danes, 27. jan., ob 20.30
predavanje:
dr. Samo Pahor
PREBUJANJE MALIH NARODOV IN VLOGA BASKOV V NJEM
Vabljeni!
PD„JRRP§EK r KONTOVEL ,
sklicuje za jutri. 28. jan., drugi del občnega zbora.
Dnevni red:
1.	Volitve:
2.	Razno.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST
30 let neprekinjenega delovanja
ALDO NICOLAJ
STARA
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
to kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V nedeljo, uri.
1. februarja, ob 16.
Kino
Ariston 16.30 «Life size (Grandezza naturale)», igra: Michel Piccoli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Gang», režija Robert Altman, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «L'orribile segreto del dottor Hit-chock», režija Riccardo Freda. Igra Barbara Steele. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Una sera c’ incontrammo». Igra:	Johnny Dorelli.
Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Excelsior 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani», igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 35.45 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «L’infermiera», igrata Ursula Andress in Duilio del Prete. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Il misterioso caso di Peter Pround», igrata Michel Sarra-zin in Jennifer O’Neill. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Il giorno più lungo di Scotland Yard», barvni film.
Capito! 16.00 «Il temerario», igra Robert Redford. barvni film za vse.
Cristallo 16.30 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «I giustizieri del West», igra Kirk Douglas, barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Giovane mo-glietttoa insoddisfatta cerca coppia bisex per piacevoli serate». Barami film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I demoni», igrajo: M. Forest, P. Can, M. Harris. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «H conte di Montecri-sto». barvni film za vse.
Vittorio Veneto 15.30 «Ultimo tango a Parigi», Marion Brando in Maria Schneider. prepovedan mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «D teatro della morte», igra C. Lee. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 15.00 «Beniamino», barvni film za otroke.
Radio 16.00 «Il magnifico West», igra Vasilij Xaris. Barvni film.
Prosveta
Mali oglasi
VbA /.A V ARU V ANJA — nezgouno — življenjsko — požar — avto to ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211489.
La Termoelettrica
ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE
Vse najboljše originalne firme po neprekosljivih cenah.
TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, TEI. 744400
Danes, TOREK, 27. januarja JANEZ
^Sonce vzide ob 7.33 to zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 9.29 — Luna vzide ob 4.16 in zatone ob 13.36.
Jutri, SREDA, 28. januarja PETER
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4,2, najnižja 0,3, ob 19. uri 2,2 stopinje, zračni pritisk 1005,4 mb. stanoviten, vlaga 46-odst., nebo poobla-čeno, veter 36 km na uro severovzhodni, morje razburkano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 23 oseb.
Umrli so: 65-letna Norma Giani por. Riccio, 58-letni Carlo Godina, 79-letni Luigi Santi, 89-letna Maria Bos. si vd. Peteani. 77-letna Maria Colu-gnatti vd. Doratti, 71-letni Antonio Tafuro, 70-letni Eugenio Crosara, 91-letni Anton Schiffmann, 75-letna Maria Merk vd. Luzzatto, 78-letni Giuseppe Dobrigna. 62-letni Paolo Ger-dtaa. 71-Ietna Delia Girotti vd. Bla-sevich, 82-letna Maria Nardin vd. Vataig, 78-letni Pietro Sandri, 64-letni Pietro Bacichi, 9I-letna Maria Kosič vd. Ribarič, 56-letni Nicolò Donadel, 90-letni Lorenzo Starc, 59-letna Eugenia Monticelli, 82-letna Teresa Weiss vd. Mahaler, 47-letna Albina Clai, 88-letna Benedetta Družic vd. Cap-pellato, 95-letna Vittoria Svara vd. Franchi.
Razna obvestila
Uečni zbor NšK. - člani Narodne in študijske knjižnice v Trstu so vabljeni, da se udeležijo letošnjega rednega občnega zbora NŠK, ki bo jutri, 28. Lm., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Ceppa 9. z dnevnim redom, ki je naveden v vabilu, katerega bodo vsi člani prejeli. Odbor.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 4. redni občni zbor, , ki bo v sredo, 4. februarja, ob 15.30 ‘ v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9 I. nadstr. s temle dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika 3. obč. zbora: 2. poročila: 3. razrešnica; 4. volitve upravnega to nadzornega odbora; 5. razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih.
Slomškov dom - Bazovica priredi jutri, 28. t.m., ob 20.15 «Večer o slovenski odpravi na Makalu (Himalaja)». Predaval bo ob svojih diapozitivih udeleženec odprave Marijan Manfreda. Vabljeni!
Prispevki
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197: žavlje; tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
J. G. daruje 150.000 lir za Dijaško matico, S. G. 150.000 lir za Dijaški dom to S. R. 200.000 lir za Dijaški dom.
V	spomin sestre Fani daruje Ema Kerševan 2.000 lir za Slovenski klub.
V	počastitev spomina ob 1. obletnici smrti dragega moža in očeta darujejo Mara, Neva in Sonja Ferjančič 10.000 lir za Dijaško matico ta 10.000 lir za Glasbeno rratico.
Namesto cvetja na grob Ivana Kneza daruje Ivan Lavrenčič 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Sa-matorci in ne iz Škednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane kot je bilo objavljeno 18.1.76.
Namesto cvetja na grob dr. Renata Gembrtaija daruje družina Kalc-Taučer 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Maria Sedmaka darujeta Sander to Vilma (Gabrovec) 5.000 lir za ŠD Vesna v Križu.
preminil
ANTON SEVER
Pogreb bo danes, 27. Monticello 1.
dnevna služba lekarn
(od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni Trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; All'Alabarda, Istrska ulica 7; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
t.m., ob 9.45 iz hiše žalosti. Scala
žalostno vest sporočajo: žena Štefanija, hčeri Miranda in Marina, sestra Slavica, zeta Marino Bonifacio in Franc Caharija ter nečaki družin Sever to čeme
Trst, 27. januarja 1976

naša draga žena, mama
Včeraj, 26. t.m., nas je zapustila to sestra
VILMA KOČEVAR roj. GABROVEC
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 28. t.m., ob 15. uri izpred nabrežtaske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Viktor, hčerka Vesna z družino, sin Branko, sestra Norma, svakinja Herma, svak Berto in drugo sorodstvo
Nabrežina, Sesljan, Catania, 27. januarja 1976
GORIŠKI DNEVNIK

NA POSVETU DRUŠTEV IZ ZAMEJSTVA IN MATIČNE DOMOVINE
Predlog za novo revijo «Pesem ne pozna meja»
Prvi koncert spomladi v Križu, drugi pa jeseni v Trbovljah
Prejšnjo soboto je bil v kriškem prosvetnem domu «A. Sirk» zanimiv sestanek šestih prosvetnih društev iz zamejstva in iz tnatične domovine, na katerem so se njihovi predstavniki dokončno dogovorili, da bodo društva redno prirejala pevsko revijo, ki naj bi s pomočjo zborovske pesmi utrdila prijateljske in kulturne stike med temi društvi. Sestanka so se udeležili predstavniki domačega društva Vesna, PD Jezero iz Doberdoba, PD Primorec iz Trebč, DPO Svoboda H iz. Trbovelj, PD Svoboda iz Pridvora pri Kopru in pa prosvetnega društva iz Branika. Pred tem sestankom so imela omenjena društva še razne posvete, na katerih se je razpravljalo o namenih te pevske revije; na sobotnem srečanju pa je bila na dnevnem redu predvsem njena organizacijska struktura. Najprej so se prisotni domenili, da se bo prireditev imenovala «Pesem ne pozna meja», in da se bo ponavljala dvakrat letno izmenoma enkrat v Italiji enkrat v Sloveniji. Na reviji bodo nastopili pevski zbori šestih društev, po možnosti pa naj bi na vsaki prireditvi kot gost nastopil še zbor iz Beneške Slovenije ali pa s Koroške, tako da bo ta zajemala vse Slovence. Prvi skupni nastop pevskih zborov bo spomladi v Križu, nato pa se bodo ti spet srečali jeseni v Trbovljah. Vsak zbor bo zapel tri ali štiri pesmi, nato pa bodo skupno zapeli nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Za točen potek programa pa se bodo zmenili zborovodje, ki se bodo v kratkem sestali.
Nato so se predstavniki društev zaustavili pri pekočih finančnih težavah in sklenili, da bodo za organizacijske stroške poskrbela tista društva, ki revijo gostujejo, vseeno pa naj bi jim prišle na pomoč o-srednje pravne organizacije, ki naj bi skrbele predvsem za reklamo in propagando. Možnost tega sodelovanja so potrdili predstavniki SPZ in ZKPO, ki so se udeležili sestanka in ki so zagotovili, da bodo v kratkem seznanili o tem svoje orga nizacije. Zatem so udeleženci sestanka izvolili pripravljalni odbor, ki naj bi se sestajali ob vsaki prireditvi in ki naj bi imel nalogo koordinirati prihodnjo manifestacijo, čeprav bo tukaj imelo glavno besedo gostujoče društvo.
Na zaključku so prišli na dan nekateri zanimivi predlogi in predvsem pa da sodelovanje med temi društvi se ne bi omejilo samo na zborovsko petje, ampak da bi se pozneje razvilo tudi na kulturo in športno delovanje, kar so vsi prisotni soglasno sprejeli.
S. Tenze
du (maja 1976), na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu (septembra), na mednarodnem sejmu strojev za tekstilno industrijo v Leskovcu (junija) in na sejmu z naslovom «Moda v svetu», ki bo oktobra letos v Beogradu.
Včeraj ponoči je na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice umrl 57-letni kmetovalec Nicolò Donadel iz Milj. V bolnišnico so ga prepeljali 9. t.m. in so ga sprejeli na medicinski oddelek zaradi tetanusa.
• «Pro natura Carsica» ^pgro^.jCja bo danes ob 19. uri v občinskem naravoslovnem muzeju v Ulici Ciami-cian 2. uvodno predavanje ob priliki 20-letnice delovanja združenja. Govoril bo prof. dr. -Giuliano Piccoli,, direktor inštituta za geologijo pado-vanske univerze, na temo «Mestna geologija».
K F na letošnjih sejmih v Jugoslaviji
Italijanski Zavod za zunanjo trgovino (Istituto per il Commercio Estero - ICE) je te dni objavil program uradnega sodelovanja na raznih sejemskih prireditvah v tujini. Kar zadeva Jugoslavijo, ima ICE v programu nastop na štirih sejmih, in sicer na kmetijskem sejmu v Novem Sa-
Krožek za družbene In politične vede «Finko Tomažič» v Trstu
V petek, 30. januarja, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, v Ul. Petronio 4 večer posvečen temi :
« KITAJSKA DANES DOMA IN V SVETU »
Govoril nam bo tov. VINKO TRČEK svetnik pri predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije, bivši svetnik ambasade SFRJ v Pekingu.
Vljudno vabljeni
Odbor
Obsojmi vlomilce v parkiran avto
Pred tržaškim kazenskim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 23-letni Alvaro Glavina iz Zin-disa v miljski občini. 19. t.m. je vlamljal v zasebni avtomobil, tiri čemer ga je zalotil lastnik avta Mario Taucer. Glavina je skušal zbežati, ker pa ga je Taucer ustavil, ga je napadel in mu zadal lažje telesne poškodbe.
Na kraj dogodka so prihiteli karabinjerji, ki so Glavino aretirali in prijavili sodišču zaradi poskusa ropa, povzročitve telesnih poškodb, tatvine, povzročitve škode in nedovoljene posesti orožja; pri sebi je imel namreč nož. Obtožnica med drugim trdi, da je bil Glavina avtor tatvine v nekem baru v Miljah.
Državni pravdnik Coassin je za vse te obtožbe zahteval obsodbo na tri leta zapora, 300.000 lir globe in dva meseca pripora; branilec odv. G. Ghezzi pa je vztrajal pri zahtevi, naj sodišče odredi za Glavino psihiatrični pregled. Sodišče ni sprejelo te zahteve in je obtoženca obsodilo na leto dni zapora, 100.000 lir globe in mesec in 10 dni pripora.
Prijavljen sodišču zaradi posesti mamil
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v sodelovanju z oddelkom za boj proti mamilom prijavili sodišču 32-letnega Ottaviana Giannelli-nija iz Forlija. Giannellinija, ki se je vračal iz Turčije je po zapornem nalogu kvesture iz Forlija v soboto aretirala obmejna policija pri Fernetičih. Med osebno preiskavo so pri njem našli 714 tablet, ki vsebujejo anfetamino. Sodišču so ga torej prijavili zaradi posesti mamil.
niiiiimiitinmiiiiimminiHimiiiiiiiimiiiiimnuHHiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiMHiiiiiiiiiiniiHiiiiimi
KONGRES KPI - SEKCIJA OBČINE DOLINA
KORISTNI NAPOTKI ZA NADALJNJE DELO
Pozdravi komunistov Kočevja, Sežane in obalnega področja
ca je B. Mihalič nakazal potrebo u-stanovitve raznih komisij na športnem, kulturnem in gospodarskem področju. Poudaril je nujnost vključevanja čim večjega števila ljudi v sindikalne organizacije; krajevne zveze borcev ne bi smele hirati v brezdelju, po možnosti skupno s socialisti pa bi morali ustanoviti zvezo upokojencev.
V živahno diskusijo je poseglo več članov, predvsem mladincev, ki so tako nakazali nekatere smernice za nadaljnje ^dčloVanje. S. Sancin je govoril o kadrih in zgodovinskem kompromisu, K. Ota b mladini, V. Slavec o stanju prosvetnih organizacij in kiilturi.'M;' Bersenda o prb1 blemu ženske v današnji družbi, R. Ota o kmetijstvu, G. Mikulich o državni krizi, L. Zancopè o krizi gradbene stroke, E. Švab o upravljanju občine, J. Lovriha o sindikalnih vprašanjih in D. Lovriha o rabi slovenskega jezika v izvoljenih svetih. Taj-irk tržaške federacije Rossetti je zaključil razpravo. V daljšem posegu je obravnaval stanje KPI danes in problem predčasnih volitev. Govoril je tudi o slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
Ob koncu so prisotni izvolili nov odbor. Sled-Ta je zakuska, oktet «Maj-nica» iz Brega je zapel par pesmi, Oskar Kraljič pa je prikazal dva svoja kratkometražna filma o zmagi KPÌ na lanskih volitvah in o izletu nosti pa je poslala!^pozdravno^pismo. bivših partizanov iz Brega v Kočevje. Po blagajniškem poročilu O. Slav-	*• L.
V soboto je bil v prosvetni dvorani v Ricmanjih kongres KPI 4- sekcija občine Dolina, ki je potekel ob številnih koristnih posegih, predvsem s strani mladih članov. Prisotne so bile delegacije ZKS iz Sežane in Kopra, občine Kočevje in PSI.
Po pozdravu D. Ote so prisotni počastili padle borce v NOB z enominutnim molkom, delegaciji pa sta ponesli venca na občinski spomenik padlim v Dolini in na ricmanjski spomenik. Po izvolitvi delovnega predsedstva je tajnik sekcije G. Švara podal obširno poročilo, v katerem je govoril o sedanji krizi, 0 upravljanju občine, o šoli, športu in kulturi,-b slovenski narodni' skupnosti, o potrebi po ustanovitvi ZKMI na področju občine, o potrebi raznih komis-j in drugo.
Sledili so pozdravi gostov. J. Novak je prinesel pozdrave v imenu občine Kočevje in kočevskih komunistov, V. Škrlj pa je pozdravil v imenu komunistov Sežane in obalnega področja. Oba sta izrazila željo" da bi še poglobili medsebojne stike Tn sodelovanje. M. Bandi je •ozdravil v imenu PSI — sekcija dolinske občine; dejal je, da morata KPI in PSI kot delavski stranki sodelovati za čimprejšnjo uresničitev svojih skupnih ciljev. Prisotne so pozdravili še predstavnik tovarne Durissini, M. Pečenik v imenu ŠD Breg, E. Kuret v imenu PD Slavec iz Ricmanj, sekcija Slovenske skup-
GANLJIVA SVEČANOST V NEDELJO V GRADIŠČU
Slovenske in italijanske žene so dale velike žrtve v boju za osvoboditev
Zaslužnim ženam in sorodnikom padlih so podelili številna priznanja - Spregovorili sta dr. Franja in poslanka Floreanini
Pogled na občinstvo med nedeljsko svečanostjo - v Gradišču.
MIMO IZVOLJENIH TELES
Poskus vsiljevanja odločitev glede gradnje športne hale
Niti občinski svet in niti rajonska skupščina nista bila vprašana za mnenje
Reševanje vprašanja športne hale v Gorici prehaja v zaključno razdobje: v nekaj dneh bo znano, če bomo gradili ta objekt ali ne. In če ga bomo gradili, bo v nekaj dneh jasno, kje ga bomo gradili.
Na reševanje tega vprašanja pritiska več stvari. Goriška občinska uprava se pripravlja na izdelavo novega regulacijskega načrta ter bo morala nujno zavzeti stališče do tako pomembnega objekta, ki bo nujno «povlekel» za seboj druga nič manj važna vprašanja kot so gradnja cest, parkirišč itd.
Predvideva se nadalje sestanek nekaterih strank in ustanov, da bi zavzeli stališče, ki ga najbolj podpirajo socialni demokrati in po katerem naj bi za izgradnjo športne ha-leu porabili «kazermete», nekdanjo vojašnico na solkanskem polju, ki razpada in jo bodo postopoma porušili. Zaradi partijskih in drugih stikov ter interesov zagovarjajo gradnjo športne hale pri kazermetah tudi pri CONI ter v UGG.
Športno združenje UGG, ki je pogodbeno vezano na košarkarsko e-kipo Patriarca, odločno zagovarja to rešitev ter ima v tem trenutku povsem slučajno na svoji strani tudi navijače košarkarske ekipe. Zagovorniki profesionalnega športa spretno izkoriščajo sedanji zmagovit pohod Patriarce ter skušajo vplivati na javno mnenje, da bi izsilili gradnjo objekta, če pa bi jim to spodletelo.
potem od sedanje akcije pričakujejo vsaj to, da jim bo prinesla glasove na volitvah.
Napredne stranke, en del krščanske demokracije, sindikati, profesorji telovadbe in cela vrsta zainteresiranih krogov, ne nazadnje amaterskih športnikov, nasprotujejo izgradnji objekta, ki bi za dolgo dobo zaustavil kakršnokoli obliko novih investicij v športne objekte.
Nasprotovanje takšni metodi reševanja nekega važnega vprašanja se poraja tudi zaradi vsakršnega pomanjkanja sodelovanja občanov pri tej izbiri, še celo občanov severne mestne četrti, kjer naj bi izbirali novo lokacijo. V ilustracijo takšnega sprejemanja izbir mimo občanov, ki bi ga radi vsilili nekateri psevdo-demokratični krogi, naj navedemo to, da nista bila vprašana za mnenje niti občinski svet in niti rajonska skupščina severnega dela mesta, kjer naj bi objekt gradili.
Demokratična javnost ima glede tega vprašanja že dolgo časa izdelano stališče: ogreva se za takšno gradnjo paviljonov ESPOMEGO, ki bi ustrezali potrebam športa. Takšno stališče bosta zagovarjala in o-svetlila tudi občinski svetovalec Boris Coceani in član rajonske skupščine severnega dela mesta arhitekt Roberto Busolini na javni skupščini, ki jo KPI sklicuje za četrtek ob 20.30 v restavraciji Transalpina.
VČERAJ SO S0DELI ROMOM, KI SO V SREDO ZVEČER UGRABILI OTROKA NA TRŽAŠKI POSTAJI
Nenaden spor med snaho in taščo osrednji vzrok ugrabitve otrok
Djurdjevičeva je prekršila nepisani zakon, po katerem mora žena slediti možu: zato so ji hoteli odvzeti otroka, ki sta za Rome «moževa last»
Včeraj je bila na tržaškem kazenskem sod;šču razprava proti štirim Romom, ki so v sredo. 21. t. m. ugrabili dva otroka na tržaški železniški postaji in zadali lažje telesne poškodbe trem mladim agentom javne varnosti. Kot smo že obširno poročali, je v sredo zvečer prispela v Trst z orientekspresom 19-letna jugoslovanska državljanka rodu Romov Zora Djurdjevič z otrokoma Stefanom in Seko. Kvestura i~ Trevisa jo je na njeno prošnjo napotila na tržaško kvesturo, odkoder bi jo morali pospremiti do jugoslovanske meje. Djurdjevičeva je povedala, da v taborišču v Porto Maggiore slabo ravnajo z njo in da so ji odvzeli 5-mesečno hčerkico Lidio. Ko se je na tržaški postaji Približala postaji železničarske policije, so jo obkrožile štiri osebe; dve ženski sta ji odvzeli otroka, ko so na njene klice na pomoč prihiteli trije agenti javne varnosti, pa sta jih moška napadla in kasneje so se morali vsi trije zateči v bolnišnico po prvo pomoč. Ženski sta medtem zbežali z otrokoma in šele pozno ponoči so ju izsledili v neki vasi Pri Cervignanu.
Že državni pravdnik dr. Brenči, ki je vodil preiskavo, je precej o-milil obtožnico, saj je bilo jasno, da gre v tem primeru v glavnem za družinsko zadevo. Djurdjevičeva se je namreč že dan po dogodku ponovno spoprijateljila z možem in se vrnila v Porto Maggiore. Pojasnila pa ■4, da je bila osnova vsega spora nesoglasje s taščo
Včerajšnja razprava je še očitneje
Pokazala, za kako nepomemben do-
godek pravzaprav gre. To je izšlo predvsem iz zaslišanja obtožencev, ki so zatrdili, da so hoteli le odpeljati domov otroka, za kar naj bi ju bila zaprosila sama Djurdjevičeva, ki jim je baje telefonirala pred odhodom iz Mester. Ena izmed obtoženk, Domenica De Bernardis, je jasno povedala, da so otroci moževa last. «Po naših zakonih mora žena sled'ti možu,» je dejala. «Tako vi še niste sprejeli reforme,» je pikro pripomnil predsednik DiAmato. In v nadaljevanju zaslišanja je De Bqr-nardisova dejala: «Gospod predsednik, že 8 otrok imam doma, le kaj naj bi počela z drugima dvema.»
Stanje obtožencev se je še izoolj šalo po pričevanju Djurdjevič eve. ki je tvegala, da jo sodišče obtoži lažnega pričevanja, kajti spremenila je vse prvotne izjave; dejala je, da je sama hotela izročiti otroka m da so se policisti zmotili, Ker so napadli oba Levaka. Povedala je tudi, da se je ponovno spoprijatelula z možem in da se je vrnila k. njemu.
Sodišče (predsednik D’Amato, pri sednika Gridelli in Amodio, državni pravdnik Coassin) je bilo kljun le mu precej strogo z Boscom in Sandram Levakom: obsodilo ju je po gojno in brez vpisa v kazenski list na leto in mesec dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov, to je na mesec dni več kot je zahteval dr žavni pravdnik. Proti obema ženskama, Grazielli Italii Tegon in Domenici De Bernardis, pa sodišče ni u-krepalo, ker ju Djurdjevičeva ni prijavila in obtožila ugrabitve ot ok.
Ob koncu naj še povemo. Ja je železničarska policija v soboto pri-
javila sodišču tudi 30-letnega Giuseppa Levaka, moža Djurdjevič ove, ki je s ponarejenimi dokumenti zahteval, naj mu izročijo ženo.
• V razpredelnici osebja občine De-vin-Nabrežina je prosto mesto delavke II. kat. v staležu delavskega osebja (kuharica otroškega vrtca). Zainteresirane, italijanske državljanke, stare najmanj 18 let, oziroma največ 30 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon, naj dostavijo prošnjo na kolkovanem papirju občinskemu tajništvu najkasneje do 31. januarja 1976 (do 12. ure).
MJLJSKA OBČINA
RAZPIS NATEČAJA
ŽUPAN
v smislu člena 7 zakona št. 14 z dne 2.2.1973
sporoča
da namerava tukajšnja občina po postopku, ki ga predvideva čl. 1, odst. al zakona od 2.2.1973 ter z naraščajočimi ponudbami, dati v zakup dela za karabinjersko vojašnico v kraju ex Fonderia v Miljah, za izklicno ceno 105.600.600 lir.
Zainteresirana podjetja morajo zaprositi. naj se jim pošlje vabilo na licitacijo v roku 10 dni od dneva, ko bo sledeče opozorilo objavljeno, na tajništvo miljske občine.
Župan
Gastone Millo
Od vseh proslav ob 30-letnici o-svoboditve, ki so bile lani v najrgz ličnejših krajih naše pokrajine in dežele, je bila najbrž nedeljska v Gradišču med najbolj ganljivimi. Posvečena je bila ženam, dekletom in materam, ki so se na razne načine udeležile narodnoosvobodilnega bojii in odporniškega gibanja. Posvečena je bila, kot so poudarili govorniki tako tistim ženam, ki so oblekle partizansko uniformo in se borile z možmi ramo ob rami kot tistim, ki so delale v partizanskih bolnišnicah kot kurirke in tudi tistim ,ki so doma zbirale živež, oblačila, sanitetni material ter ga pošiljale svojim možem in sinovom, ki so se borili v naših gorah in gozdovih. Pokrajinskemu odboru VZPI - ANPi in občinski upravi v Gradišču se moramo zaradi tega iz srca zahvaliti, da sta priredila tako prijetno in ganljivo svečanost, ki je dostojne zaključila proslave 30-letnice osvoboditve in mednarodnega leta žensk.
V mestnem gledališču v Gradišču se je zbralo zelo veliko ljudi. Videl’ srno žene in može iz vseh krajev pokrajine .predvsem slovenske žene, ki so se • takrat žrtvovale za boljši jutri.
Za predsedniško mizo so poleg predstavnikov VZPI - ANPI, župa na iz Gradišča Trevisana in predsednika goriške pokrajine Agalija bile povabljene tudi najvidnejše za: stopnice ženstva v partizanstvu. Poleg zastopnice osrednjega vodstva ANPI poslanke Floreaninijeve, ki je bila za časa upora minister za delo v vladi svobodne republike Oss ila', so sedele za predsedniško mizo partizanske zdravnice Franja, Pavla Mara, bivša poslanka Bernetičeva, zastopnica žena iz Nove Gorice Marija Kenda - Majda.
Svečanost je pričel tajnik pokrajinskega odbora ANPI Lorenzon, ki je pozdravil vse prisotne, nato pa je moški zbor «Jezero» iz DoberdN.a pod vodstvom prof. Silvana Križ-mančiča zapel slovensko «Bori» in italijanski prevod pesmi «žrtvain». Župan iz Gradišča Trevisan, je v svojem pozdravnem govoru dejal, da so naše žene s svojimi žrtveni pripomogle, da se je utrdilo bratstvo med tu živečimi. Slovenci in Italijani in da je nedavni sporazum med Jugoslavijo in Italijo te prija teljske vezi med ljudstvom še bolj utrdil. Ni dovolj, da se spominjamo takratnih dogodkov in žrtev, je dejal Trevisan, prizadevati si moramo, da bodo urejene demokratične svoboščine, ki so zajamčene v republiški ustavi.
Po pozdravu zastopnika ANPI iz Gradišča Casalinija, je spregovoril podpredsednik pokrajinskega odbora ANPI Vincenzo Marini - Banfi, ki je v svojem govoru podčrtal važne trenutke odporniškega gibanja na Goriškem. Primorski Slovenci so se oboroženo uprli že leta 1941, po agresiji na Jugoslavijo. Spomnil se je žrtev, ki so jih dale slovenske in italijanske žene naše dežele,' tako v času borbe kot tudi v predvojnih letih, ko se je fašistična zver znašala nad ženami upornih političnih prvakov. Sledil je slovenski pozdrav vsem prisotnim podpredsednika pokrajinskega odbora ANPI La-dija Dornika, nakar so zastopniki občine in partizanskega združenja izročili diplome in kolajne sorodnikom padlih iz Gradiščg ter -padlih žena iz vse pokrajine.
Ton svečanosti pa so dala prizna nja partizanskim zdravnicam Franji, Pavli in ilari. V imenu vseli se je zahvalila dr. Franja, M je dejala, da so priznanja namenjena vsem slovenskim ženam, brez pomoči katerih ne bi bilo partizanskih bolnišnic in ki so aktivno delovale po vsej Sloveniji tja do Trsta. Ob takih svečanostih, je poudarila dr. Franja, se ponovno spominjamo grozot, spominjamo pa se tudi, da smo takrat podrli vse meje, -ki so ločile ljudstva. V naših bolnicah smo dajali nesebično pomoč slovenskim partizanom in italijanskim garibal-dincem. bili smo si zelo blizu. Žrtve nas obvezujejo, je zaključila dr. Franja, da ne dovolimo ponovnega dviga fašizma; to je naša sveta dolžnost!
Kratek pozdrav novogoriških žena je prinesla Marija Kenda - Majda, nato pa je poslanka Floreanini poudarila pomen, ki so ga imele ženske v odporniškem gibanju proti nacizmu in fašizmu.
Svečanost je zaključil moški zbor «Jezera» iz Doberdoba. Ženam, ki so prišle za to priliko v Gradišče, so podelili častna priznanja o. sodelovanju v odporniškem gibanju.
Danes v Doberdobu srečanje občanov v zvezi s proračunom
Občinska uprava v Doberdobu sklicuje za danes bb 19:30 v osnovni šoli, v prostorih, kjer se sestaja občinski svet, zborovanje občanov, na katerem bodo občinski upravitelji predstavili proračun občinske uprave za leto 1976. Na to zborovanje občinska uprava vabi vse občane.
Oliveslilo INPS za goriške kmete
Vsedržavhi- zavod za—'socialno skrbstvo INPS bo v kratkem razde lil med kmete goriške pokrajine po-I sebbe lJdlev ki .jlb bo tTeba ižjJplmti za prejem finančne podpore za brezposelnost ter za družinsko doklado. Obrazce, ki jih bodo poslali no pošti, bodo dobili samo tisti Kmetje, ki so že v prejšnjih letih zaprosili za to podporo. Tisti, ki bodo letos prvič zaprosili podporo, naj obrazec dvignejo kar na sedežu INPS •v Gorici ali na sedežih patronatov. Prošnje je treba izpolniti najkasneje do 7. aprila.
V petek, 30. t.m., ob 20. uri bo na sedežu pevskega zbora «C. A. Seghizzi» letni občni zbor tega društva. Po poročilih o lanskoletnem delovanju bodo na tem sestanku govorih tudi o prireditvah, kj, jih nameravajo letos izpeljati. V prvi vrsti gre za uresničitev že tradicionalnega mednarodnega natečaja pevskih zborov. .
..m,...........................................h.m»-.....................
VČERAJ ZAPRTIH VSEH 256 MESNIC NA GORIŠKEM
Mesarji zahtevajo izstavitev dovoljenja za uvoz mesa proste cone iz Jugoslavije
Na podlagi krajevnega sporazuma uvoženo meso je 1.000 lir cenejše od mesa, ki bi ga kupili v notranjosti države ■ Italija podlega pritisku Francije?
Včeraj na Goriškem ni bilo mogoče kupiti mesa. Mesarji goriške pokrajine, ki imajo 256 mesnic, riso odprli prodajaln, da bi podprli svojo akcijo v Rimu za izstavitev dovoljenja za uvoz mesa v okviru proste cone. Mesarji so nezadovoljni, zaradi počasnosti rimske birokracije, ki ni sposobna ali pa noče izdati dovoljenja na podlagi nedavno sprejetega ‘žakona, ki podaljšuje veljavnost proste cone za nadaljnjih deset let. Rimska birokracija'je uredila vse potrebno za dobave kontingentov kave1 iti sladkorja, bencina itd., nič pa ni napravila, da bi mesarji na podlagi istega zakona lahko uvozili kontingent mesa. Zn pora še vedno traja in ni izključeno, da bodo mesnice zaprte tudi naslednje dni, če goriški predstavniki v parlamentu ne bodo psiieli prepričati ministrstva za zunanjo trgovino. da hitro izstavi potrebi! > u-vozno dovoljenje. Zdi se, da je ministrstvo za kmetijstvo svoj pristanek že sporočilo, toda postopek se je ustavil zaradi nerazumevanja na ministrstva za zunanjo trgovino. Vse tako kaže, da v nekaterih •rimskih krogih bolj poslušajo francosko nasprotovanje uvozu mesa iz tretjih držav, kot pa upoštevajo potrebe domačega trga in še; zlasti možnosti uvoza mesa iz Jugoslavije. S tem povzroča občutno škodo
OBČNI ZBOR SEKCIJE VZPI-ANPI IZ DOLA
Prizadevanje za čimprejšnjo gradnjo partizanskega spomenika
Glavno poročilo predsednika Mirka Perica - Pozdravi gostov
Slovenske sekcije bivših partizanskih borcev, ki so včlanjene v VZ Pl—ANPI zaključujejo te dni svoje predkongresne sestanke. Na njih podajajo obračun o doslej opravljenem dem, izvolijo nove odbornike in delegate za pokrajinski kongres, ki bp v kratkem.
Sestanek je bil v soboto zvečer tudi v Dolu. Poročilo o skoro štirih letih obstoja sekcije je podal predsednik Mirko Pene. Dejal je. da so v tem kratkem razdobju opravili precej dela, pričeli šo akcijo za postavitev spomenika domačim padlim in da je akcija lepo potekla ob sodelovanju vseh vaščanov ter Doljanov, ki so se izselili v druge kraje ter tudi drugih ljudi. Precej dela je že napravljenega, zavihati pa bo treba rokave, da bo spomenik, za katerega je napravil načrt arhitekt Jože Cej, gotov. Sekcija VZPI—AN Pl v Dolu uživa podporo vse vasi in tesno sodeluje z domačim prosvetnim društvom «Kras». Ko bo akcija za spomenik mimo se bodo Doljani lotili drugega dela: pričeli bodo graditi prosvetni dom, ki bo služil potrebam majhne, a zavedne slovenske vasi.
Mirko Peric je še orisal delo kra-jevrie sekcije na raznih področjih. Prisotni so bili na vseh partizanskih manifestacijah na obeh straneh državne meje. skrbno pazijo na partizanske grobove, mladim vlivajo spomine na takratne junaške čase.
Župan doberdobske občine Andrej Jarc, ki je prisotne pozdravil v imenu občinske uprave, je pohvalil zamisel Doljanov za postavitev spomenika in’ dejal, da je občinska uprava sprejela sklep o finančni podpori odboru za gradnjo spomenika.
Marko Waltritsch pa je poudaril tesno povezanost med partizansko sekcijo in prosvetnim društvom, kar ima svoje korenine v ijudskopro-svetni in narodnoosveščevalni dejavnosti naših ljudi še pod Avstrijo in za časa fašizma, dejal, da so člani slovenskih prosvetnih društev množično šli v partizane, da se je v trenutkih odmora med eno in drugo borbo gojila slovenska pesem in beseda, da so prosvetna društva ponovno oživela po osvoboditvi. Spomenik v Dolu, je poudaril Waltritsch, bo edini postavljen ob važni prometni žili in zato je njegova politična in mornalna vrednost zelo velika.
Podpredsednik VZPI—ANPI Ladi Dornik pa je orisal današnjo vlogo partizanske organizacije, dejal, da jo danes tudi na Goriškem upoštevajo izvoljene in vladne oblasti, o-menil razne večje manifestacije. Dejal je tudi, da pogodba v Osimu nalaga Slovencem še aktivnejšo prisotnost v javnem življenju. Pozdrav je prinesel še zastopnik jameljske sekcije KP] Ernesto Semolič. Siedile so volitve in izvoljeni so bili Mario Peric, Mirko Peric, Stanko Fer-letič, Rudolf Frandolič. Ettore Moro, Franc Pahor in Štefan Vižintin.
Madrigalisti v palači Attems
celotnemu gospodarstvu in še prav posebej spravlja v nevarnost izvajanje krajevnih sporazumov o blagovni menjavi. Mesarji se namreč dobro zavedajo, da uvoz mesa iz Jugoslavije pomeni ustvarjanje finančnih sredstev, s katerimi Jugoslavija kupuje pri nas industrijsko blago. Vsakršno zavlačevanje je zato sila škodljivo
«Prebivalstvo Gorice ima pravico do mesa po prosti coni — je dejal ' predstavnik mesarjev Rudolf Volk — in mi nimamo nobenega name- ; ha, da teh pravic ne bi podprli. Vprašanje, o katerem teče beseda, ima tudi čisto gospodarsko stran. Meso, ki ga uvažamo v okviru proste cone na podlagi krajevnega računa, prodajamo tisoč lir ceneje kot bi prodajali meso, ki bi ga uvo žili iz notranjosti države. V Jugoslaviji kupujemo namreč meso po 1.300 lir. v Italiji pa po 2.200. Če k temu dodamo 18 odstotkov IVA. je razlika na dlani.»
Mesarji so trgovine zaprli, ker nimajo blaga, zato je rešitev nujna tudi zaradi normalne preskrbe z mesom. Do včeraj popoldne goriški prefekt ni prejel iz Rima še nikakršnega odgovora.
V četrti abonmajski predstavi italijanskega gledališča bo danes in jutri ob 21. uri v Verdijevem gledališču nastopila skupina «Il gruppo della Rocca», ki se bo predUa-vila z dvema enodejankama ruskega pisatelja Antona Čehova «La testa nuziale» in «Proposta di matrimonio».
čine Luciano Drigo iz Podgore, Ulica 4. novembra 72, podlegel srčni kapi.
V jutranjih urah se je Drigo z 'ženo ' in prijatelji namenil v Ovčjo vas. Med smučanjem ga je nenadoma obšla ■ slabost in obležal v snegu. Prisotni so takoj poklicali reši-lec, ki je, uradnika odpeljal v bolnišnico v Humin. Med prevozom pa je Drigo izdihnil.
Kino
Zaradi napada na živinozdravnika
Priče v glavni vlogi na zapleteni obravnavi
Tudi sinoči se ni na goriškem so dišču zaključila sodna obravnava proti 32-letnemu Giorgia Galopinu iz Tržiča in 31 letnemu Dariu Por cariju, prav tako iz Tržiča, ki sta obtožena, da sta 2. februarja 1972 leta napadla tržiškega občinskega živinozdravnika Vinicia Depolla.
Na včerajšnji razpravi je sodišče zaslišalo karabinjerje in igen te kvesture, ki so izvedli preiskavo. Sodniki so nato zaslišali tudi mestnega redarja Poclena, ki je uo-vedal, da je dan po nočnem napadu videl Porcarija že ob 6.30 zjutraj pred trgom (Porcari pa je trdil, da je tisto jutro ostal doma do 9.30). Redar je tudi povedaì, da je takrat bil z njim čuvaj trga Giuseppe Merlo, ki je celo govori' s Porcarijem. Zaradi važnosti te priče, ki ni bila prisotna na včerajš nji obravnavi, je sodišče odložilo razpravo na prihodnji ponedeljek.
Huda nesreča pri Krminu
Ustanova za kulturne manifesta cije EMAC in Pokrajinska tunstic na ustanova prirejata danes Zvečer ob 20.30 v prostorih Attemsove palače koncert pevskega zbora «Ma-
drigalisti» iz Budimpešte, ki ga vodi prof. Ferenc Szekeres. Zbor se bo Jordan Vižintin je prisotne pozdravil predstavil s klasičnimi in madžar-v imenu PD «Kras». Tajnik SPZ i skimi narodnimi skladbami.
Včeraj popoldan se je okoli 16. ure pripetila na državni cesti ki pelje iz Vidma proti Gorici, v bližini krminskih opekarn, hujša prometna nesreča. Žrtev nesreč.' je 43-letna gospodinja Adriana Tosoratti iz Gorice. Ul. Petrogalb 6. To sorattijevo so zaradi zlomov sceglie niče. zloma desne roke in drugih poškodb sprejeli v goriško boinišni co s pridržano prognozo.
Na smučišču umrl zaradi srčne kapi
• vt*,: &.	‘ -	; ■
(lorica
VERDI 20.30 «23 svenimenti», v priredbi toskanskega gledališča «II gruppo della Rocca».
CORSO 15.00—22.00 «Una sera C incontrammo». J. Dorelli in F. Ful-lenwider. Barvni film.
MODERNISSIMO 17:15-22.00 ?Ho incontrato anche zingari felici». B. Fehrriu in O. Vuca. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00- 21.30 «L'erede di Bruce Lee». K. Kun in S. Ling. 'Barvni film. Mladini pod 14. letom preiiovedan.
VITTORIA 17.00-22.00 «Peccato mor. tale». R. Verley in §. Hampshire. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
7 rži d
EXCELSJOR 16.00-22.00 «Whisky e fantasia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «I tre giorni del condor». Barvni film.
Nova dorica
SOČA «PolicajM. francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Daisy Miler», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Derviš in smrt», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
Včeraj^ danes
ROJSTVA, SMR1I IN POROKE
ROJSTVA: Angelo Negro, Chiara Scanu, Marco Minocci. Maurizio Puntin, Davide Scarel, Davide Devi-dè, Martina De Grassi. Chiara Fir-rincieli, Valentina Corbato, Massimiliano Badiale, Sonia Caffar, Andrea Visentini.
SMRTI: 61-letni upokojenec Gino Clemente, 66-letni upokojenec Antonio Agostini. 65-lelna gospodinja Miranda Orzan vd. Perco, 65 letni trgovec Paolo Zolf. 81-letni zavarovalce Luigi Monticone. 82-letna gospodinja Marija Velišček vd. Ivančič. IG letna gospodinja Giuseppina Zanchi vd. Runti.
OKLICI: prodajalka Franca Bres-san in kmet Luciano Meneghel, delavka Giuliana Gulin m delavec Maurizio Frandoli, uradmea Ir de Tridente in uradnik Giorgio Narduz zi. bolničarka Giulia Mssocco in tr govskj potnik Stefano Po!leardo bolničarka Miranda Aiza in račuro vodja Giuseppe Giessi. gos ,od’n;a A dina Mucchiut in avtoklepar Roberto Cefarin. delavka Maria Arna Frontuto in karab njer Bruno Spariglia.
POROKE: gospodinia Tiziana Battisti in dePvec Fabio Gabrieli, gospodinja Maria Teresa Pituelli in e-lektrikar Mariano Padalino.
DEŽURNA LEKARNA V (.(»RICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D Udine, Trg sv. Frančiška 4. tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
! Danes ves dan in ponoči je v Na smučišču v Ovčji vasi je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, nedeljo 27Tetni uradnik goriške ob- • UL 1. Maggio, tel. 73-328.
KAJ KOMENTIRA /MZWWJ/f/ TISK
Štrena vladne krize vedno bolj zapletena
Z negativnim odgovorom vodstva republikanske stranke na Morov predlog za sestavo tristranske vlade KD, PRI, PSDI se je vprašanje kako rešiti vladno krizo v Italiji hudo zapletlo. Kot poudarjajo skoraj vsi italijanski časniki, pre-ostajata le dva izhoda iz sedanjega italijanskega političnega labirinta, od teh pa je ena pot skoraj brez izgledov in vodi neposredno v predčasne volitve, ki jih, vsaj z besedami, zavračajo vse stranke.
Ostaja torej le še ena možnost in to je enobarvna demokristjanska vlada, ki naj bi ji predsedoval Aldo Moro, vprašanje pa je, če bodo v to rešitev privolile ostale stranke nekdanje levosredinske koalicije. Jasno je, da je vprašanje zaenkrat še brez odgovora, prav tako jasno pa je tudi, da spričo gospodarske in denarne krize, prostora za manevriranje ni več veliko, kot tudi ni skoraj več časa na razpolago. To je osnovna ugotovitev, iz katere izhajajo vsi italijanski listi pri ocenjevanju sedanjega političnega položaja. Izhodišče je skupno in tudi zaključki, z redkimi izjemami seveda, soglašajo: v bistvu gre za poziv strankam, naj se zganejo, naj omilijo nasprotja, naj nekaj ukrenejo predno drsenje v prepad pohtične in gospodarske krize ne postane neustavljivo.
IL GIORNO
Milanski IL GIORNO, po kratkem orisu trenutnega stanja ter poskusov za rešitev krize, ki so klavrno propadli, poudarja, da se je doslej govorilo le o vladnih formulah, jasno pa je, da so glavna nasprotja prav na gospodarskem področju, kot je med drugim jasno pokazala kriza italijanske valute na mednarodnih valutnih trgih. Kriza je pokazala, kako nujna je sestava nove vlade, čeprav se položaj še ni tako poslabšal, da bi lahko govorili o «Hanibalu pred durmi».
V takem položaju — zaključuje list — kljub nasprotjem vse stranke poudarjajo, da nočejo predčasnih volitev. In to naj dokažejo tudi z dejstvi in v stvarnem iskanju rešitve, vsaj začasne, ki naj da državi toliko kisika in naj dovoli miren potek kongresov KD in PSI, ki bi morala — vsaj upati je — razjasniti položaj ter želje in cilje strank. S tem bi konfrontacija med različnimi družbeno - gospodarskimi pogledi potekala v mirnejšem vduš-ju. Res je sicer, da italijanski položaj zahteva korenite spremembe, res pa je tudi, da se na vse zahteve bolje odgovarja v jasnem in mirnem vzdušju, ne pa če nas zanka predčasnih volitev stiska okrog vratu.
LA STAMPA
Turinska STAMPA pa v svojem komentarju uvodoma poudarja, da iskati izhod iz sedanje vladne krize pomeni tudi iskati nadomestilo za levosredinsko koalicijo, ki je zdržala 13 let in ki je, kot vse kaže, dokončno pokopana. Za turin-ski časnik ne zgodovinski kompromis ne levičarska alternativa nista še zreli kot rešitvi, medtem ko bi koalicija med KD in PSI lahko postala osnova za prihodnje vlade. Jasno pa je, da bo treba še precej časa, jasnosti in iskanja preden bo slika o novem položaju popolna: počakati bo treba vsaj do zaključka kongresov KD in PSI, verjetno pa še več, vse tja do novih političnih volitev. V tem pogledu tudi sedanja kriza, kot vmesna stopnja za razčiščevanje pojmov, ni nepotrebna, čeprav je bila preura-njena
Prepričani smo — nadaljuje list — da bo sedanja vladna kriza nekako rešena in da bodo osnovna vprašanja prišla na dan šele po kongresih. Tedaj pa se ne bo mogoče omejiti več samo na formule možnih koalicij, pač pa bo nujno poglobiti razpravo ter povezati vprašanje koalicije z reševanjem vseh najbolj žgočih italijanskih problemov. V tem okviru bosta morala po mnenju torinskega časnika odigrati najvažnejšo vlogo PSI in KD: prvi rriorajo povedati, kakšne cilje so si zastavili in kakšno Italijo hočejo, drugi pa se morajo res prenoviti: obe stranki hkrati pa sta dolžni, da pregledata ustrezne razvojne načrte za italijansko družbo.
LA REPUBBUCA
Najbolj celovito sliko o sedanjem italijanskem položaju tudi glede na mednarodni politični okvir pa je v listu LA REPUBBLICA podal Enzo Forcella. Člankar uvodoma ugotavlja, da je denarna vihra znova pokazala, kako prav je imel Marks, ko je trdil, da je ekonomija vselej in v vsakem primeru samo politična ekonomija. Železni gospodarski zakoni ne obstajajo, ali pa so čedalje manj trdni in obvezujoči kot poudarjajo gospodarstveniki, saj gre v bistvu le za zakone, ki jih je skoval človek za dosego ciljev, ki so vselej politični.
Padec vrednosti italijanske lire na mednarodnih valutnih trgih nas je takoj spomnil, da smo vključeni v mednarodno stvarnost, zaradi česar za spremembo sedanjih italijanskih ravnotežij ali neravnotežij ni dovolj privolitev KD, PSI ali KPI, pač pa tudi Washingtona, Moskve in celo Bruslja, Bonna in Pariza. Kakorkoli jo obračamo ima «enačba» o italijanskem političnem položaju vselej iste člene in iste neznanke. S 34 odstotki glasov in s svojim vplivom je komunistična partija postala os našega javnega življenja in vsakemu drugemu političnemu sistemu, ki bi bil manj svojski od italijanskega, bi bil izhod is krize preprost. KPI bi postala determinantna vladna sila.
i V Italiji pa ni tako. Po eni strani KPI ne more voditi stroge opozicijske politike, ker ni vladne večine, ki bi lahko zdržala brez njenega tihega privoljenja, po drugi strani pa spričo mednarodnega političnega in gospodarskega okvira, v katerem živimo, ne more postati vladna sila.
Medtem ko so italijanski komunisti naredili gigantski korak na poti avtonomije, je šel mednarodni razvoj nasprotno pot in razmerje med velesilama se je premaknilo v korist Sovjetske zveze. Če se je KPI oddaljila od SZ, se je pa slednja preveč približala Italiji in v tem pogledu smo neke vrste država na meji, Češkoslovaška v zahodnem svetu. Prav s tega vidika postaja razumljiva osnovna značilnost italijanskega političnega življenja od odporništva dalje: nobena sila ni nategovala vrvi do kritične točke, kot je naredil Dubček, čeprav — priznajmo — je znatna razlika med tanki in vsiljeno valutno devalvacijo.
Vlada Moro - La Malfa je bila jasen odraz tega položaja: odgovor političnega razreda, ki ne more spremeniti členov mednarodne e-načbe in zato mirno čaka, kaj se bo zgodilo in kako se bo ta položaj razvil. Hudo pa je, da gospodarska kriza, kaos javne uprave in vse ostale italijanske hibe gredo svojo pot in jih ni mogoče zamrzniti, dokler se mednarodni položaj ne razjasni. Prav zaradi tega pa bo, kakršna koli naj bo rešitev za vladno krizo, vse le puhlo besedičenje, dokler ne bomo vedeli odgovora na preprosto, vendar pa dramatično vprašanje: kaj s komunisti?
l’Unità
Za komunistično glasilo L’UNITA’ pa ima Krščanska demokracija največji del odgovornosti za sedanji kritični položaj v državi, ker zavlačuje reševanje vladne krize z edinim ciljem: dokazati, da je le ona tista stranka, ki v Italiji lahko vedri in oblači. V divjem vrtincu možnih formul in koalicij, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih in ki bo, kot kaže, imel za rezultat enobarvno demokristjansko vlado, pa najbolj preseneča in žali javno mnenje nezanimanje za dejanske probleme države. Vsaj mesec dni se vlada ne loteva več organskih ukrepov, ki jih izčrpano gospodarstvo tako potrebuje, in tudi splošna razprava je z ravni vsebinske razprave o načrtovanju zdrknila na vprašanje formul, v katerih pa bi KD ohranila svojo hegemonijo.
Vse to pa potrjuje potrebo po odločnem preobratu v italijanskem političnem življenju, da strankarski volilni interesi ne bodo več prevladali nad splošnimi koristmi. Prav zaradi tega je absurdna vsakršna zapora do KPI kot vladne stranke, pri čemer pa KD vztraja.
Razpadanje
Delni antološki prerez Černigojeve umetnosti
Ljubiteljem umetnosti in zbirateljem slik bi bilo prav gotovo odveč pojasnjevati Černigojevo u-nietnost. Pa tudi širši javnosti je Černigojeva umetnost postala pojem strujanja naprednih tokov v tržaškem slikarstvu. Zato je tudi najbolj aktivni tržaški likovni kritik, ki se krije pod začetnicami I N., napisal menda doslej najkrajšo hkrati pa najbolj posrečeno uvodno besedo v katalogu sedanje Černigojeve razstave v občinski galeriji in sicer predstavitveno besedo v obliki poezije.
Menimo, da bi bolje kot je v tej poeziji rečeno, ne mogel nihče označiti mojstrovega dela. Ujema se s tem, kar Černigoj prikazuje v občinski galeriji v nekakšnem antološkem prerezu. In tudi v tem je skrajno omejen, kajti ponekod je povzel le primer na prehojena obdobja kot na primer v štirih reliejno izstopajočih kon-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniii
VPRAŠANJE, KI CA BO REŠILO LE USTAVNO SODIŠČE
V Italiji 135 zasebnih
«divjih »radijskih postaj
Sodišča ne vedo, kako s temi postajami ravnati ■ V Lombardiji jih je nad trideset v samem Milanu pa 12 ■ Deset sodnikov je zadevo prepustilo ustavnemu sodišču
RIM, 26. —- Poprečnemu radijskemu in televizijskemu naročniku v Italiji se niti ne sanja, koliko radijskih postaj je v Italiji. Ne mislimo na običajne tri programe «državne» radijske službe in na krajevne postaje, ki jih je cela vrsta, pač pa imamo v mislih za sebne radijske postaje. Kakor so ugotovili v novinarskih krogih, je v Italiji najmanj 135 zasebnih radijskih postaj, za katere nekateri pravijo, da so «svobodne» postaje, to se pravi, da niso odvisne od vodilnih političnih in drugih krogov, za poštno upravo oziroma za ministrstvo za pošte in telekomunikacije pa so te postaje «protizakonite» ali kot jim pravijo «pi ratske». Skoraj ne mine dan, da bi v tej «radijski džungli» ne prišlo do kakega protislovnega dogodka. Tu kako sodišče določeno radijsko postajo «blokira», jo «zapleni», skratka ji prepove delovanje, tam pa sodišče že blokirani postaji da dovoljenje, da sme spet delovati, dokler se zadeva ne razčisti dokončno. Teh dogodkov je veliko in postajajo iz dneva v dan vedno bolj značilni, kajti dokler ne bodo na ustavnem sodišču odločili, kdo ima prav, se bo štrena še bolj zamotala.
Medtem pa zasebne radijske postaje delujejo in v nekaterih me-
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiuiiimiHniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuimiuiumimiHH
r
LITERARNE VAJE (2)
Druga številka Literarnih vaj je izšla v znamenju neke «senzibilnosti» do poročil, ki sta ju o njih dala Primorski dnevnik (z dne 30. novebmbra) in Franc Jeza na Radiu Trst A. Odziv seveda ne v prispevkih, ampak na hrbtni platnici, kjer uredništvo ponatiskuje oba članka, zraven pa pristavlja svojo pripombo glede vprašanja sodelovanja in urejanja mladih — kar bi list morda rešilo tiste meglene brezličnosti, v kateri se nam predstavlja že nekaj let. Uredništvo torej odgovarja, da sodelovanje samih višješolcev ni mogoče, ker je list tudi stvar nižješol-cev; kar se pa urejanja tiče, lahko v pripombi beremo, da so dijaki «bili že večkrat pritegnjeni (..), a se je izkazalo, da imajo preveč drugih obveznosti...» Zato se v tem smislu uredništvo sklicuje na pomoč s strani profesorjev slovenščine, ker samo «nima te možnosti».
Radi bi sedaj postavili nekaj vprašanj, ki naj bi vzpodbujala k premišljevanju. Prvič, zakaj se dogaja, da imajo dijaki preveč drugih obveznosti (kar se sicer velikokrat izkaže kot alibi), do literarnih dejavnosti pa kažejo še precejšnje nezanimanje? Ali nismo kdaj pomislili, da so pojem literature, način podajanja, literarno-kulturna vzgoja sama morda napačno posredovani njihovim zahtevam? Ali nismo kdaj pomislili, da «sodelovati v Literarnih vajah» pomeni včasih to, da ti profesor po lastni presoji izbere dovačo ali šolsko nalogo, katero si bil itak primoran napisati in to potom naslova, ki ti je bil pač dan in ki ni morda najbolj ustrezal tvojim zanimanjem? Iščimo torej novih vzpodbud! Prirejajmo literarne krožke? Seveda, samo pazimo, da ne bi prenavljali na starih osnovah. Vprašanja ne bodo rešili niti razni literarni krožki niti enostavni razgovori med dijaki in profesorji, če ne bomo iskali osnovnih napak pri temeljih.
Franc Jeza svetuje, da bi list prinašal samo boljše spise, pripombe «o današnji slovenski literaturi in kaj si (mladi) želijo o njej (. ..), intervjuje z našimi pisatelji, n.pr. s Pahorjem ..., z Rebulo ... s Pangercem . . .» Vse prav, toda težko bomo to dosegli, če ne bomo šli še dlje: začeti se pravzaprav zavedati, da je treba spregovoriti o vprašanju pojma,
1 J e
pomena in vloge literature danes, o prevzgoji pristopa do nje in odnosov, ki naj jih sama ima do nove realnosti, ki se oblikuje pred nami: tiste realnosti, mimo katere ni mogoče in do katere postaja mladina sama vedno pozornejša. In ne nazadnje demitizirati tisto kulturno - elitno sfero, v kateri naj se po vseh tradicionalnih zakonih «ustvarja» literatura. To je sicer nelahko delo, pri katerem naj se poslužujemo novih oblik, predvsem pa novih vrednosti v smislu novih izhodišč.
Toda naj preidem k številki sami. Tu bi me mikalo najprej spregovoriti o povesti, ki jo Igor Vra-bez objavlja v nadaljevanjih in ki je kot nalašč napisana za preudarjanje, kritiko, ocenjevanje. Toda tako to, kot povest Lidije Rupel pustimo za zadnjo recenzijo, pa čeprav se bistvene poteze kažejo že od vsega začetka. Kar se verzov tiče, je treba omeniti nekaj pesmi in v pojoči prozi napisanih meditacij, ki jih avtor podpisuje z MAK. Gre za intimno doživljanje, ki se pozunanja v obliki vzpodbud in boja in ki sloni na upanju v «svit rdeče barve» in na o-snovni osebni zahtevi po iskanju neke konkretne resnice («Povej svojo resnico začudeni smreki... te včasih razumem, da bi se zatekel k strupenim iluzijam . . .», še vedno gori «močno, toplo, večno sonce . ..», «Veš, rada bi spoznala luč . ..», duša je «razpadla v mozaik laži...», «... Zemlja, kaznuj izdajo .. . Govori otrokom o gorečem boju, povej resnico . . .»)■ Čisto osebno - izkustvena so premišljevanja Vesne Prinčič «V mraku» iv «Mati, ali te zebe?», v katerih se melanholija in sladka tegoba sprostita v sproščene in naravne kratke verze.
Osebnejšega značaja so tudi verzi Suzane Pertot «Slavospev mladosti», «Ogledalo človeka», kjer najprej pesimistično gleda na človekovo vero in prizadevanje, zaključuje pa «... Zdaj te razumem . .. verjameš v človeka, upaš v človeka ... in nič več.», pa še «Ponos» («■ ■ ■ uzda, ki jo nadeneš srcu . . . Kolikokrat trpiš, pa bi bilo dovolj, da bi izrekel besedo . .. Ne veš, a hkrati si ponosen na to.») Ustavila sem se nekoliko dalj časa pri pesmih, ker mislim, da so v celoti boljše od proze, v kateri sicer izstopa EM/BE v svoiem i-
I.	P.
(Nadaljevanje na 5. strani)
stnih središčih postaja zmešnjava precejšnja. Na teh postajah so za posleni tehniki, časnikarji, nekatere postaje so last zasebnikov, dru ge so last skupine časnikarjev ali tudi političnih skupin, ponekod i-mamo opravka z zadrugami, nekje imamo opravka tudi z radijsko postajo, ki jo imajo v rokah študenti, v nekem drugem primeru je radijska postaja last skupine delavcev, itd. itd. Postaje, o katerih je govor, oddajajo v glavnem glasbo, toda tudi dnevne vesti, prvenstveno krajevnega značaja, v nekaterih primerih pa tudi bolj živahen zabaven program, na primer nekakšne družabne igre, kvize in podobno. V skupino teh radijskih postaj bi mogli vključiti tudi dve svojevrstni «zasebni» postaji, za kateri pa bi ne mogli reči, da sta kdo ve kako zasebni pa tudi ne «svobodni» in se po. svoji zmogljivosti, po svojem «dometu»* ne moreta uvrščati med krajevne postaje, o katerih je bilo doslej govora. V mislih imamo rimsko postajo «La voce del Daily American», to se pravi radijsko postajo dnevnika Daily American, ki izhaja v Rimu, in postajo, ki jo ima ameriško vojaško oporišče v A-vianu v Furlaniji. V obeh primerih gre za močni radijski postaji, ki seveda oddajata v angleščini in v duhu wàshingtonske politike.
Vse ali skoraj vse te «zasebne» ali «svobodne» postaje oddajajo na kratkih valovih. Nekatere so bile prijavljene na sodiščih kot časopisi, to se pravi, da so jih registrirali kot dnevni tisk. Zakonodaja je namreč tu pomanjkljiva in v tem smislu moremo jemati tudi sklepe raznih sodišč, da te postaje dopuščajo oziroma da pobudnikom dovolijo ustanavljanje teh postaj. Sicer pa bomo o tem povedali kaj več pozneje. Dejstvo je, da so pobudniki teh radijskih postaj zadovoljni s številom poslušalcev oziroma z zanimanjem, ki ga poslu šalci kažejo za njihove oddaje.
Vrnimo se k pravni plati vse te zadeve. Zakon za preosnovo RAI in sicer zakon štev. 103 od 14. a-prila lani vsebuje ustrezne zakonske predpise za radijsko in televi zijsko oddajanje. V svojem 1. in 45. členu ta zakon prepoveduje radijske programe tako preko radijskih valov kot tudi po žici, ker radijska služba predstavlja v bistvu javno službo in je zato, kot pravi člen 1 gornjega zakona, to služba, ki pripada izključno drža vi. Država pa je to svojo pravico prenesla na RAI.
Pa tudi ne glede na to, po členu 45 je ministrstvo za pošte in telekomunikacije edino kompetentno, da radijskim postajam določi valovno dolžino in zato zasebne radijske postaje niso upravičene izbirati si valovno dolžino po lastni volji, kot se to dogaja. Hkrati pa zasebne radijske postaje ne morejo zahtevati ali prositi od ministrstva za pošte in telekomunikacije, naj bi jim določili valovno dolžino, ker po italijanskem pozitivnem zakonu zasebne radijske postaje niso predvidene.
Toda rekli smo že, da so ustrezni zakonski predpisi pomanjkljivi. Zakon, ki smo ga navedli, velja za vso državo, ni pa v njem nikjer rečeno, ali velja tudi za krajevne radijske postaje. Tako zatrjujejo pravniki, ali točneje del pravnikov. Nadalje zakon govori o «krožni difuziji», ne govori pa o enosmerni ali «linijski difuziji». Zaradi tega je prišlo na primer v Rimu do naslednjega dogodka: rimsko sodišče je najprej zaplenilo neko radijsko postajo, ker je ta usmerila svojo anteno v določeno smer in se je radijska postaja slišala samo v tej smeri. Nato pa je moralo sodišče zaplembo preklicati, ker je odvetnikom prizadete stranke uspelo dokazati, da zakon govori o «krožni difuziji», to se pravi o difuziji na 360 stopinj in ne «linijski difuziji».
Preden spregovorimo še o razširjenosti postaj po posameznih deželah, bomo povedali še nasled-
nje: doslej se je s temi postajami ukvarjalo že deset sodišč. Dvakrat v Puglii, dvakrat v Toskani, enkrat v Piemontu, v Liguriji, v Venetu, Emiliji na Siciliji in tudi v naši Furlaniji-Julijski krajini. In v večini primerov so sodišča izrazila mnenje, da je težko odločati o tem, ker da obstaja celo dvom o ustavni veljavnosti zakona 103, ki ureja radijsko in televizijsko službo v Italiji.
To svoje mnenje utemeljujejo tudi na dveh pravdorekih iz julija 1974. Zato so omenjena sodišča vso zadevo predložila ustavnemu sodišču. Ni še znano, kdaj se bo ustavno sodišče s tem ukvarjalo, ker rok razprave še ni bil določen, na vsak način pa bo .treba počakati še kak mesec. Z ' druge strani pa je treba podčrtati, da je problem nujen.
Nemogoče je ppdati točne podatke o razporeditvi teh postaj po vsej Italiji. Postaje narmeč sproti nastajajo in «usihajo», ker jim sodišča ne dajo dihati. Nadalje se nove postaje že najavljajo, druge pa samovoljno ukinjajo. Na vsak način lahko govorimo o 130 do 135 postajah, od katerih jih je največ v severni Italiji, saj jih je samo v Lombardiji 33, v Milanu pa kar 12.
struktivističnih zasnovah. To so prav gotovo najbolj pristno občutena dela te razstave, ker je v njih hkrati opazen utrip mojstrovega mladostnega Zagona, pa tudi njegova moška zrelost. Sorodni temu so tudi prefinjeno lahkotni kolaži na labirintno mrežasti podlagi krojnih pol kot nekakšen poklon spominu učitelja Moholyja Nagyja iz znamenite šole Bauhaus, ki je toliko prispevala k dojemanju današnjega razvoja v umetnosti.
Od najnovejših sestavljenk, kakršno smo videli tudi na zadnji sindikalni razstavi, so tu le redka ne več kot deset let stara dela, ki so dokaz mojstrovega stalnega zasledovanja in proučevanja tokov v pripravljanju vedno novih likovnih presenečenj. Bolje povedano so to dokaz, da ko mojster deseže zaželeno «novo», je to že «včerajšnje» in zato mora spet dalje za «novim» če hoče o-stati zvest in dosleden samemu sebi.
Černigojevo polnokrvnost likovne zamisli pa vidimo lahko tudi v skupini barvitih platen abstraktno - ekspresionistične vijugaste razgibanosti barvnih peg, ki tvorijo prijetno enovitost. V svojem lovu za «novim» nam je Černigoj, kot po navadi, pripravil še e-no presenečenje, namreč pet o-brizgank, ki so edina dela, na katerih se pojavlja človeška podoba, pravzaprav silhuete glav. Ne glede na raznolikost mojstrovih slogovnih usmeritev ali načinskih značilnosti dela pa se nam tu prikazane slike prikupijo predvsem zaradi drznosti snovanja, ki je bila vedno lastna neutrudljivemu iskatelju nikoli uniformirane koncepcije slikarstva, ki odklanja sleherno standardiziranje izvedbenega okusa.
M. Bambič
Prejeli smo
Arheološki vestnik XXIV. knjiga, 1973 — Slovenska akademija znanosti in umetnosti — Ljubljana 1975. Trinkov koledar 1976.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. press, 5. Lesce, 9. KATINARA, 12. L.P., 14. katoda, 15. ja, 16. ars, 18 Rato, 19. pat, 20. Tito, 22. K:A., 23. Lupo, 24. mačka, 26. biro, 27. Olaf, 28. teran. ‘29. trik, 30. Ur, 31. ANSA, 33. Ren, 34. Iran, 36. iks, 37. U.C., 38. krotek, 40. At, 41. Prešeren, 43. tonic, 44. Osaka.
NAVPIČNO: 1. Pilat, 2. E.K.,
3.	sak, 4. star, 5. Lado, 6. era, 7. SA, 8. Erato, 10. Itaka, 11. nota, 13. Primorec, 15. Japonska, 17. Stalin, 19. purani, 21. očak, 23. lira, 25. K.F., 26. Be, 28. trate, 29. trust, 30. Uroš. 32. astma, 34. Irec, 35. Nero, 38. kri, 39. kes, 41. P.N., 42. na.
iliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliilliiilillillilliiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiitiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše možnosti so se povečale, one vaših nasprotnikov pa zmanjšale. Sklenili boste novo prijateljstvo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobri izgledi za uresničenje vaših načrtov. V čustvenem pogledu nobenih novosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vašega dobrega poslovnega položaja tudi zlobne kritike ne bodo o-majale. Skušajte pozabiti, kar vam je bilo rečeno.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dar je posebno važen za vaše poslovne zveze. Ne vzbujajte ljubosumnosti pri osebi, ki vas ljubi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Na račun vaše originalne zamisli boste dosegli nepredviden uspeh. V čustvenem pogledu zaupajte dragi osebi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišlo bo do nekaterih težav v odnosu do nekega sodelavca. Bodite bolj razumevni do družinskega čla na v težkočah.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
Za izboljšanje poslovne organizacije skušajte uporabiti nove metode. Ne ukvarjajte se z vprašanji, ki ne obstajajo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) S svojim smislom za organizacijo boste premagali vse zapre ke. V čustvenem pogledu zahtevajte pojasnilo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Postavili si boste solidne temelie za svojo poslovno bodočnost. Čim prej rešite družinski nesporazum
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vztrajnost je edino sredstvo za u-resničitev načrta. Ne obljubljajte, česar ne morete izpolniti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zadovoljstvo za vse, ki se ukvai jajo s svobodnimi poklici. Povsem slučajno boste uresničili neki načrt.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne :z gubljajte časa z nekoristnimi raz pravami. Zaradi pretiranega opd mizma bi se utegnili nekje prenagliti.
TOREK, 27. MiUARJA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju 12.55 Dnevi Evrope, mesečna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar; dopolnilni tečaj nagleškega jezika
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše; risani film
17.45	Program za mladino; Simpatični, ihtavi Braccio di ferro Štirje kratki risani filmi
18.15	Tedenska oddaja za mladino «Prostor»
18.45	Poljudna znanost: «Il Cuore» in njegovi bralci
19.20	Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	KJE JE ANA?
Tretja epizoda TV nadaljevanke, ki sta jo pripravila Diana Cri-spo in Biagio Proietti.
Anin mož Carlo išče svojo ženo tudi mimo in predvsem mimo policijskih in drugih zadevnih služb. Toda s tem Carlo ne išče le svoje žene v fizičnem smislu, pač pa raziskuje preteklost svoje žene, njeno notranjost in pri tem sproti ugotavlja, da svoje Ane niti ni prav poznal. Tako bomo danes, v tretjem nadaljevanju ugotovil, da Carlo ni nikoli vedel, da je bila njegova Ana mati. Ker sama ni mogla imeti otrok,' je prisvojila otroka, ki ga je prevzela iz nekega zavoda
21.40	Velike bitke preteklosti: BITKA PRI AUSTERLITZU
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
10.15	in 17.00 Zimski šport: VELESLALOM, tekme v Zvvieselu za svetovno prvenstvo
18.15	Oddaja za gluhoneme
18.45	Športni dnevnik
19.00	Psi, mačke in tovariši
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	POSLEDNJI GOZD
Oddajo sta pripravila Giorgio Tecce in Pier Giuseppe Murgia ob sodelovanju Gabrielle Marconi
22.00	Jazzovski koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV ŠOLA: Indonezija, Kocka, Glasbeni pouk, Egipt itd.
17.20	Zapojte z nami
Zbor glasbene šole Franca Šturma bo v današnji oddaji predstavil nekaj pesmi za mladino, ki sta ju sestavila Smetana in Dvorak
18.00	Obzornik
18.15 NE PREZRITE
18.45 Pred zimskimi olimpijskimi igrami
19.30	DNEVNIK
20.00	Mi med seboj: PERSPEKTIVA
TV tribuna postavlja v ospredje vprašanje, kako zagotoviti da bo delovni človek postal resnični načrtovalec in ustvarjalec svojega nadaljnjega razvoja. Na primeru «Emone», ki ima 22 temeljnih organizacij združenega dela, bo mogoče ugotoviti, kako se ustavne določbe in norme uveljavljajo v praksi. Razprava bo upoštevala današnje in bodoče ekonomske odnose, poslovne zveze, razvojne interese itd., ki jih «Emona» namerava oblikovati skupaj s krajevno skupnostjo 21.05 G. Flaubert: VZGOJA SRCA
Danes je na sporedu četrto nadaljevanje francoske barvne nadaljevanke
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček DNEVNIK
SODNIK, celovečerni film 22.00 bCin cin, Casarsa, dokumentarna oddaja 22.15 SVET, KI NAS OBDAJA, četrti del dokumentarne oddaje Naučimo se smučati, četrta lekcija
19.55
20.15
20.30
22.30
18.35
18.45
20.00
20.50
22.40
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
Hladilnik za globoko zmrzovanje, izobraževalna oddaja Novi zvoki, ljudska glasba «Signali» notranjepolitična oddaja «KMETJE, MOGOČNEŽI IN BOMBE», serijski film SARAJEVSKI GLASBENI VEČERI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.15 Bridke in pikaste Staneta Raztresena; 19.25 Pravljice in pesmi;
20.00	Šport; 20.35 Čajkovski: Devica Orleanska; 22.25 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklora; 9.15 Od melodije do melodije; 10.15 La Vera Romagna; 11.45 Ansambel Torquati; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; 15.45 Poskočne; 16.45 Domači ansambli; 17.00 Program za mladino; 18.00 Godala; 18.35 Domači pevci; 20.00 Nesmrtne melo-dije; 21.00 Glasba iz sveta; 21.20 Ritmi; 21.45 Koncert.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.00 Drugi zvok;
12.10 četrti program; 13.20 Isabella Biagini in Enrico Simonetti;
14.05	Drobec satire; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Radijska igra «Rasputin»; 17.25 Komorna in o-perna glasba; 19.30 Operni koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska drama.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Za šolarje: «Sol»; 9.30 Iz glasbenih šol — Izola; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočamo vam. . .; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Pota sodobne medicine; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Obiski naših solistov; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!:
20.00	Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Premiere; 21.30 Zvočne kaskade; 22 20 Tri rapsodije o domači grudi; 23.05 G. Fussenegger: Voznica.
NOGOMET
V PRVEM KOM POVRATNEGA DELA PRVENSTVA D LIGE
Ponziana odpravila Chiavo v zadnji minuti srečanja
Tekma v Trstu je bila precej razburljiva - Vdor na igrišče Kljub remiju je Triestina spet povišala svojo prednost na 5 točk
ODBOJKA
TURNIR NA REKI
Ponziana — Chievo 2:1 (0:1)
PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, W. Bembo, Del Piccolo, Olivier, Gramola (63. min. Peris), Trentin, Meraviglia, Lenardon, Dalle Crode, 12. Zadel, 13. Torninovi.
CHIEVO: Maschi, Agostini, Pizzi-ni, Avesani, Guglielmi, Fasoli, Spada, Ciccolo, Gregorotti, Mašera (46. min. Terrazoli), 12. Mazzi, 13. Pinto.
STRELCI: v 28. min. Gregorotti,
Vodeča Tiestina je remizirala tudi v Adrii. Kljub temu pa so Tržačani povišali prednost nad zasledovalci, saj je drugouvrščeni Dolo klonil v Pordenonu in tako sta ga dohitela Me-strina, ki je s pičlim golom odpravila zadnjeuvrščeni Bas-sano in Montebellma, ki je doma s klasičnim izidom premagala Sampietrese. Skupina zasledovalcev Triestine s petimi točkami zaostanka se je tako povečala na štiri ekipe.
Dragoceno točko je iztržil Audace v Portenonu, saj so domačini po prvem polčasu vodili z 1:0. Coneglianese z neodločenim izidom proti S. Do-naju nadaljuje svoje pozitivno serijo (devet tekem brez poraza). Ugnano pa je v Legnagu doživel drugi zaporedni poraz. Deželni derbi med Monfalcone-ju in Pro Gorizio se je v soboto končal brez gola in tako je Tržičane dohitela Ponziana, ki je v razburljivem dvoboju tik pred koncem premagala Chievo.
B. R.
v 53. min. Meraviglia, v 90. min. Peris.
SODNIK: Camensi iz Milana.
Z golom Perisa tik pred koncem srečanja je Ponziana prišla do zmage proti Chievu, ko ni prav gotovo nihče več upal vanjo in v katero mnogi, ki so zapuščali igrišče, niso bili prepričani.
Med tekmo je namreč prišlo do neljubega in nešportnega dogodka s strani nekega navijača Ponziane, ki je vdrl na atletsko stezo (tam pa ga je zaustavil trener Ponziane Sadar z nekaterimi nogometaši). Kaj se je pravzaprav zgodilo, da je prišlo do tega?
V 74. minuti je sodnik dosodil izven kazenskega prostora prosti strel v korist gostov, ki ga je z močnim strelom izvedel Fasoli, Magris je bil brez moči, vendar se je žoga odbila od prečke in prišla do Spade, ki je bil v očitnem «off-sidu», stranski sodnik je takoj dvignil zastavico, Vendar sodnik ni piskal in Spada je ^ nizkim strelom premagal Magrisa. Stranski sodnik je ostal na mestu In držal dvignjeno zastavico, toda sodnik je zadetek priznal. Nogome-mši Ponziane so obkolili sodnika in stranskega ter zahtevali, da razve-Havi zadetek, vendar brez uspeha. ~~rav tedaj pa je izpod tribun pri-orvel na igrišče navijač, katerega so zaustavili, preden je prišel do sodnika. Prišli so orožniki in izgnali mladeniča z igrišča. Šele tedaj Se je sodnik obrnil do stranskega sodnika in ob splošnem začudenju Sostov razveljavil zadetek.
Adriese — Triestina
0:0
ADRIESE: Bertuzzi, Tasso, Son-cin, Morandin, Callegaro, Penzo, Ballarin, Zennaro, Marangon, Pae-santi, Gallimberti 12. Dal Gesso, 13. Fanzoso, 14 Scopel.
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini, Politti, De Luca (71. minuti Berti), Monticelo, Zampare, Fontana, Andreis, Foresti, Vergan, 12 lanza, 14 Furlan.
SODNIK: Bosari iz Modene.
Neodločen izid seveda ni razočaral številnih navijačev (okrog 1000 iz Trsta), ki so se zbrali okrog igrišča, posebno ne Tržačanov, saj je s tem izidom Triestina ohranila o-čitno prednost nad zasledovalci.
Srečanje je bilo dopadljivo, čeprav je bilo po začetnih udarcih razvidno, da vlada v vrstah obeh ekip živčnost, ker je bil izid za obe moštvi zelo pomemben. Domačini so v prvem delu igre nekoliko razočarali na sredini igrišča in to je Triestina takoj izkoristila, čeprav se je v glavnem omejila na nadzorovanje nasprotnika. Vendar je najresnejšo nevarnost ustvarila prav Triestina v 23. minuti z Andreisom ko je Bertuzzi z odličnim posegom rešil, tako kot tudi v 38. minuti, ko je od-
bil s pestjo nad vratnico močan strel Forestija.
V nadaljevanju pa so domačini o-dločnejše zaigrali in začeli oblego-vati Valsecchija z vseh strani. Triestina se je v glavnem branila. Domačini niso popustili in v 63. minuti jih je sodnik znatno oškodoval, ko jim ni dosodil očitne 11-me-trovke zaradi prekrška nad Paesan-tijem, kar je seveda vzbudilo precej protestov s strani nogometašev A-drieseja. Zaključni del srečanja je bil precej vroč. Dvajset minut pred koncem je moral igrišče zaradi poškodbe zapustiti kapetan Triestine De Luca, katerega je zamenjal Berti. V preostalem delu igre se ni stanje na igrišču spremenilo.
B. R.
Delovanje ZSŠD!
OBVESTILO
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 27. t.m., ob 20.30 v Gorici, Ul. Malta štev. 2 seja odbora.
aiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
10. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA PRIMOREC
Potrebno je najtesnejše sodelovanje med društvi
Slovenske ekipe ne smejo odstopiti od svoje pravice, da uporabljajo svoj jezik na igriščih
Borovci dobro pripravljeni pred začetkom prvenstva
Zmagal je prvoligaš Rijeke, drugi je bil Metalac iz Siska, tretji pa Bor
Trebensko športno društvo Primo ree je imelo prejšnji petek svoj deseti občni zbor, na katerem je pregledalo delovanje v pretekli sezoni in začrtalo smernice delovanja v prihodnjem letu. Na občnem zboru je bila prisotna več kot polovica članov, kot gostje pa so bili prisotni predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji ter športnih društev Polet, Breg, Kras.
Po poročilih predsedstva društva se je razvila zelo živahna diskusija, v katero je posegla vrsta čla nov. Marcelo Kralj se je dotaknii perečega problema odbojkarske e-kipe Sloge, kjer nastajajo problemi zaradi pomanjkanja igralcev, obenem pa je zanimanje društev, ki so pripomogla k ustanovitvi Sloge, premajhno za to zvrst delovanja. Potrebno bi bilo, da bi Slogo o-krepili, predvsem pa bi bilo treba najti večje sodelovanje in razumevanje pri članstvu, ki bi moralo bolj prispevati, da bi lahko ta e-kipa delovala na dostojni in zadovoljivi ravni. Prav gotovo bi z re šitvijo gmotnega vprašanja priš'o tudi do vidnejših rezultatov na športnem področju.
Član društva Mario Kolarič je u-gotovil, da je prisotnost članstva na občnem zboru premajhna, predvsem pa je premalo mladine. Bistvo de lovanja društva je prav prispevek k
Do tedaj je bilo srečanje še kar | uresničitvi naših pravic in iskanje
dopadljivo, v začetku je prevlado-ya!® Ponziana, ki je morda bila ne-ohko pomanjkljiva na sredini igri-■ a- Gostje pa niso igrali obrambno ? 80 Prišli v Trst trdno odločeni, odnesejo vsaj eno točko. Najprej Prišli v vodstvo gostje, vendar domačini v začetku drugega pol-,as® kmalu izenačili. Že je zgleda-dl’ - a se k° srečanje končalo neo-oceno,„ posebno po prej omenjenem precej čudnem dogodku, ko je prav Pred zaključnim žvižgom Peris do-|el poviti gol.
Fonziana bo morala sedaj čakati sestanek disciplinske komisije, gleda pa, da se ne bi smel končni ezultat spremeniti, kvečjemu bodo gl^bo^1 TrŽaČani Parati denarno
boljšega odnosa med športom samim in mladino v vasi, obramba pred napadi na naše pravice in na svobodno pot razvoja.
Za še učinkovitejše delovanje društva bi bilo potrebno čim tesnejše sodelovanje z drugimi društvi in večja prisotnost na raznih prireditvah v naših krajih. Predvsem pa bi moralo priti do tesnejše povezave s prebivalstvom; v prvi vrsti pa s starši šoloobveznih otrok in s šolo samo. Le tako bi lahko složno sodelovali pri vzgajanju mladine in njenemu uvajanju v prosvetno in športno delovanje. Nekateri izvolje ni predstavniki že nekaj let delu jejo v tej smeri.
Na občnem zboru je prišla do izraza zahteva, naj vse ekipe sloven-
skih športnih društev pozdravljajo v slovenščini na igriščih, kar je bilo soglasno sprejeto.
Sledila je še dolga diskusija o raznih problemih društva, nakar so bile na vrsti volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni Tulio Možina, Alfred Kralj, Egidio Can-ziani, Leonard Kralj, Marčelo Kralj, Srečko Križmančič, Milan Zucchi, Stanko Hrovatin, Bruno Kralj, Berto Kralj in Miran Zobec.
ROKOMET
Dnina v nedeljo ni igrala
Zaradi zasneženega igrišča v Bologni je bilo srečanje desetega kola prve italijanske rokometne lige med Mercury Bologna in Duino odgode-no. Voditelji obeh društev so se dogovorili, da bodo tekmo odigrali v nedeljo 1. februarja.
V organizaciji odbojkarskega kluba Rijeka je bil v. soboto na Reki zanimiv turnir, katerega sta se poleg domačih odbojkarjev udele žila še Metalac iz Siska ter tržaški Bor. Turnir je dobro uspel ter je služil nastopajočim ekipam kot priprava za bližnje prvenstvene nastope.
Na prvo mesto se je po pričakovanju uvrstila šesterka Rijeke, ki igra od vseh treh nastopajočih v najvišji ligi, to je v prvi zvezni ligi. Domači igralci niso v obeh srečanjih zgubili niti seta, njihova premoč pa vseeno ni bila tako izrazita, kot dajejo misliti rezultati.
Drugi je bil Metalac iz Siska, ki pa je nekoliko razočaral. Glede na to, da je zaključil jesenski del dm-goligaškega prvenstva na drugem mestu, smo si od teh odbojkarjev pričakovali dosti več.
Šesterka Bora je doživela dva poraza, trener Neubauer pa je bil s svojimi varovanci kljub temu zadovoljen. Dva tedna pred nadaljevanjem prvenstva D lige so «plavi» pokazali, da so v dobri kondiciii in njihov napredek je bil očiten ta ko v kombinacijah ob mreži, kot pri igri v polju. Poleg tega so borovci telesno zelo dobro pripravljeni, saj so odigrali tako rekoč brez odmora kar osem setov na dostojni tehnični ravni.
Ekipi pa žal primanjkuje nekoliko zagrizenosti v zaključnem delu seta, saj so si ravno zaradi tega naši odbojkarji zapravili drugo mesto, ki bi ga lahko po mnenju prisotnih odbojkarskih strokovnjakov tudi o-svojil
Rijeka — Metalac	3:0
(15:5, 15:5, 15:9)
V prvi tekmi turnirja sta se med seboj spoprijeli obe jugoslovanski e-kipi, ki sta bili favorita za prvo mesto. Do pričakovanega boja pa ni prišlo, saj so igralci iz Siska odpovedali na vsej črti in klonili po komaj 45 minutah igre.
Rijeka — Bor	3:0
(15:7, 15:11, 15:9)
Precej več truda pa so morali domačini vložiti v drugo tekmo. Borovci so zaigrali sproščeno in brez bojazni ter bili povsem enakovredni nasprotniku po dinamičnosti in duhovitih potezah ob mreži. Brožič in tovariši pa so v odločilnih trenutkih vedno spretno izkoristili svojo izkušenost in s pomočjo zmede v vrstah tržaških igralcev sigurno zmagali.
Metalac — Bor	3:2
(15:13, 11:15, 17:15, 14:16, 15:9) Potrebni sta bili'dve uri igre, da se je znalo za zmagovalca te tekme. Športna sreča je bila bolj naklonjena Metalcu, botrovala pa ji je tudi nespretnost borovcev, ki so dvakrat nerodno izpustili zmago iz rok. Do tega je prišlo v prvem in tretjem setu, ko so «plavi» po izdatnem vodstvu dvakrat «dovolili» nasprotnikom, da jih ujamejo in prehitijo. V vrstah naših odbojkarjev je tokrat posebno dobro zaigral Špacapan.
POSTAVE
Rijeka: Brožič, Vučkovič, Crnkovič, Ščulac, Liverič, Hreljac, Deli, Jaška, Pavič.
Metalac: Tonkovič, Sedič, Selak, Kurjak, šarčevič, Bovek, Jurčevič, Kašič, Vraneševič.
Bor: Fučka, Kodrič, Može, Neubauer, Požar, Špacapan, Vodopivec, Zadnik.
Sodniki:	Dimitri jevič, Paro in
Franolič.	Mig
ATLETIKA
KROS ZA DIJAKE SOL S KRAŠKE PLANOTE
Zaradi nenadnega mraza okrnjeno število srednješolcev na Kolonji
Spet so zmagali dijaki proseške šole «F. Levstik»
Drugi del tekmovanja bo ob koncu februarja
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
sklicuje v petek, 6. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Geppa 9/a
V. REDNI OBČNI ZBOR
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	Poročila
4.	Pozdravi poročila
5.	Razno
in diskusije na
Odbor
Nenaden mraz, ki je pritisnil v soboto zjutraj, je marsikateremu dijaku z openske ali proseške šole odsvetoval nastop. Od nekaj nad 14P prijavljenih se je tako na šolskem stadionu na Kolonji zbralo sicer še vedno lepo število nad 70 tekačev. Žal je popolnoma odpadla prisotnost šole iz Nabrežine in tekmovanje, ki bi se lahko spremenilo v pravo kraško prvenstvo, je bilo tako okrnjeno. Ostaja le upanje, da se bo nabrežinska šola udeležila drugega tekmovanja, ki bo proti koncu februarja.
Vseh šest tekov je bilo zanimivih, če ne že za osvojitev prvega, pa vsaj za naslednja mesta.
Kot prve so startale učenke prvih razredov in že po 150 metrih je vodstvo prevzela postavna Jadranka Košuta, ki je brez znakov utrujenja v enakomernem koraku pretekla celo progo in prepričljivo zmagala. Bolj napet je bil boj za nadaljnjih 5 mest, ki so tekačicam prinesla kolajne.
VRSTNI RED:
1.	Jadranka Košuta (Kosovel) 3’55’2
2.	Klara Cemoli (Levstik)
3.	Kristina Covaccio (Kosovel)
4.	Nadja Menegatti (Levstik)
5.	Karmen Menegatti (Levstik)
6.	Damjana Sedmak (Levstik)
7.	Klara Stefani (Levstik), 8. Val-nea Cibic (Levstik), 9. Maruška Gregori (Kosovel), 10. Suzana Zor-zut (Levstik), 11. Gabrijela Bezin (Levstik), 12. Jožica Gerlani (Levstik), 13. Valentina Vidah (Kosovel), 14. Erika Starc (Levstik), 15. Kristina Guštin (Kosovel), 16. Lorena Celea (Levstik), 17. Daria Ciuffar (Kosovel), 18. Marina Štoka (Levstik), 19. Lidija Ferluga (Kosovel), 20. Pavla Starc, 21. Magda Milič (Levstik), 22. Tatjana Malalan (Kosovel), 23. Irena Petaros (Kosovel).
Na povsem enaki progi so se pomerili tudi fanti istega letnika. Tek sta v odločilnem delu vodila Enzo Pečar in David Vidah. Kakih 200 metrov pred ciljem je prešel Vidah v odločen napad in kazalo je že, da bo brez težav strl nasprotnika, očitno pa je slabo razporedil svoje moči in v ciljni ravnini povsem o-magal. Vseeno je ohranil drugo mesto, zmagal pa je Pečar. VRSTNI RED:
1.	Enzo Pečar (Kosovel) 3’34”4
2.	David Vidah (Kosovel)
3.	Sandor Sedmak (Levstik)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKrniiriiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiniiiiiH
KOŠARKA
DRUGO KOLO KVALIFIKACIJ
Soriška Patriarca je presenetila Slab nastop Tržačanov z Brillom
Goričani so trenutno sami na vrhu lestvice - Taylor prehitro z igrišča
Brina — Patriarca 63:67 (28:32)
BRINA: Stagni 4, Sanesi, Cerioni 16, Valenti 4, Laurinski 20, Zampoli-ni 4, Vendemi* 13, Torda 2, Simeoni.
PATRIARCA: Savio, Garrett 21, Soro, Ardessi 4, Flebus 10, Fortunato 9, Bruni 15, Marušič 8, Corti-novis, Furlan.
SODNIKA: Albanesi in Paronelli
PROSTI METI: Brina 3:8, Patriarca 5:8.
Patriarca je v drugem kolu drugega dela tega prvenstva pripravila1 pravo presenečenje, saj je ria tujem nepričakovano premagala Brino iz Rietija, ki je v prvi fazi prvenstva nastopala v A-l ligi. Goričani so tokrat igrali zelo dobro in premišljeno, saj so znali izkoristiti vsako, tudi najmanjšo napako domačinov. Poleg tega so znali izkoristiti psihološko stanje igralcev Brine zaradi nesoglasja v vodstvu društva iz Rietija.
Goričani so že od vsega začetka prešli v vodstvo, ki so ga obdržali
:
éfL Ih-
- V
f.ijlj	-V.
'	.•	j#-	1	. . -
f I % ■ t*
■ : :
M-/ : Jt&L
Èli
k.

do konca srečanja. Spočetka sta si bili ekipi enakovredni, tako da se je polčas zaključil s Patriarca v vodstvu za same 4 točke.
Salesovi varovanci pa so se razigrali v začetku drugega polčasa, ko sta se med Goričani posebno izkazala Bruni in Garrett, ki sta bila neustavljiva pod košem. Garrett je poleg tega povsem zasluženo zmagal v dvoboju z Laurinskim ter bil nepremagljiv v obrambi. Sales je v tej tekmi izkoristil tudi Marušiča, ki je tokrat igral zelo dobro in dosegel 8 košev.
Brili — Fall. Trieste 93:82 (48:38)
BRILL: Sutter 28, De Rossi 3, Lucarelli 12, Serra 12, Barbieri 4, Fe-rello 14, Nizza 8, Mascellaro 2, Va-scellari, Anesa.
FALL. TRIESTE: Taylor 23, Millo 5, Meneghel 16, Oeser 8, Forza 2, Jacuzzo 12, Bassi 10, Ceccotti 6, Zovatto, Bubnich.
SODNIKA: Melone in Portaluri iz Brindisija.
Izredno slab začetek je pokopal vse upe tržaškega prvoligaša, da bi osvojil obe točki v srečanju z Brillom. Sicer pa je treba omeniti, da je Brili eden izmed resnih kandidatov za osvojitev prvih mest v tej skupini.
Igralci Brilla so začeli v izrednem slogu in že po petih minutah so vodih s kar štirinajstimi točkami prednosti. Od tedaj dalje so pazih le na to, da so obdržali doseženo prednost. Tako se je srečanje odvijalo precej lagodno vse do zaključnega žvižga.
Tržaška ekipa tokrat ni prav zadovoljila. Morda sta bila med najboljšimi le Meneghel in Jacuzzo. Prvi je sicer moral kaj kmalu zapustiti igrišče, tako kot Taylor, kar se je poznalo pri delovanju moštva.

Delovno predsedstvo na desetem občnem zboru športnega društva Primorec iz Trebč
	Marko
KVALIFIKACIJE	
A skupina	
IZIDI	
Cinzano - Pintinox	101:70
Jolly - Scavolini	76:75
Lib. Brindisi - Lazio	71:67
Brili - Pali. TS	93:82
4,	Libertas Brindisi in Pali. TS Pintinox, Scavolini in Lazio 0.
Prihodnje kolo: Jolly - Lazio, Sca-volini - Brili, Pali. TS - Pintinox, Libertas Brindisi - Cinzano.
B skunina IZIDI
Patriarca - Brina Chinamartini - Sapori Ausonia - Juventus Fag - Duco Lestvica: Patriarca 4, Sapori, Chinamartini, Ausonia, Fag, Juventus in Duco 2, Brina 0.
Prihodnje kolo: Patriarca - Ausonia, Chinamartini - Fag, Duco - Brina, Juventus - Sapori.
67:63
76:64
96:73
86:74
Bitossi zmagal
COLTANO, 26. — Franco Bitossi je zanesljivo zmagal na ciklokr.su v tem kraju. Drugi je bil Fonta-nelli, tretji pa Potenza.
LITERARNE VAJE (2)
(Nadaljevanje s 4. strani)
Lestvica: Cinzano, Jolly in Brili
skanju novih izraznih oblik, s svojo sproščenostjo in podajanjem predvsem dejstev, ob katerih naj bralec sam poglobi razmišljanje. Spisa sta — kljub opisovanju in obliki dialoga — v bistvu meditaciji, prevzeti s čutom za socialno problematiko.
Dalje prispevajo še Majda Košuta (Jani), Tatjana Levstik (Hudo odkritje), Tatjana Cibic (Sončni zaton), Magda Perlai (Šahovnica življenja), Mauro Dornik, Ivo Volpi (Na ladji), Andrej Berdon. Skupina deklet zapisuje intervju, ki so ga imele s slikarjem prof. Borisom Zuljanom. Prof. Neva Godnič piše odprto pismo dolgoletnemu slugi našega liceja Bernardu Daneuu - Nardu, ki je pred nedavnim stopil v pokoj. Druga skupina dijakov pa se s posameznimi mislimi spominja bivšega ravnatelja dr. Ivana Baše. Nu zadnjih straneh Martin Jevnikar zapisuje o «Marijini družbi» dr. Jožeta Prešerna, o «Zakleti deželi» Marija Čuka ter o knjigi «Slovenci v Italiji v drugi svetovni vojni».
4.	Egon Štefančič (Levstik)
5.	Branko Hrovatin (Kosovel)
6.	Pavel De Lorenzi (Levstik)
7.	Pavel Tognetti (Kosovel), 8. Franko Tavčer (Kosovel), 9. Dario Racman (Kosove)), 10. Štefan Ukmar (Levstik), 11. Andrej Kostnap-fel (Levstik), 12. Aleksander Sedmak (Levstik), 13. Luka Grgič (Kosovel), 14. Andrej Vremec (Kosovel), 15. Aleš Gruden (Levstik), 16. Andrej Bizjak (Levstik), 17. Dejan Grgič (Kosovel), 18. Boris Do-liani (Levstik), 19. Viljem Čufar (Kosovel).
Tek dekhe letnika 1963 je bil razmeroma nezanimiv, lahko pa smo med njim videli res velik talent Katje Malalan, ki se je takoj odločno podala v napad in imela po prvem krogu že lepo prednost. Tekačice, ki so ji skušale slediti, so med drugim krogom polagoma o-magovale in gojenka Kosovela je zmagala z veliko prednostjo. VRSTNI RED:
1.	Katja Malalan (Kosovel) 5’34”6
2.	Mihaela Skupek (Levstik)
3.	Alenka Petaros (Levstik)
4.	Letizia Soave (Levstik)
5 Morena Sedmak (Levstik)
6.	Ana Punč (Kosovel)
7.	Danjela Slapnik (Kosovel) Povsem podobno sliko je imel tek
fantov istega letnika. Renzo Tavčar je takoj potegnil in z lepim dol-goprogaškim korakom večal prednost vse do cilja.
VRSTNI RED:
1.	Renzo Tavčar (Kosovel) 5’05 ”0
2.	Fabio Candotti (Levstik)
3.	Aris Sedmak (Levstik)
4.	Aleksij Guhč (Kosovel)
5.	Edi Brišček (Kosovel)
6.	Pavel Furlan (Levstik)
7.	Rino Carli (Levstik), 8. Marino Verša (Levstik).
Z nastopom treh atletinj, ki se udejstvujejo pri Boru, je lepo o-betal tek dekhe najstarejšega letnika. Favoritinjo Almo Gruden je nameravala resno ogrožati Sara Košuta, ki je imela vsaj na papirju, zaradi razmeroma kratke proge, nekaj možnosti za zmago zaradi svojega zelo dobrega Sprinta. Tek je pokazal, da je Alma Gruden še vedno najboljša. Takoj po startu je odločno povedla in nasprotnice so ji vedno gledale le v hrbet. Sara Košuta se je kar dobro držala. Pribhžno 300 metrov pred ciljem so v medsebojnih razdaljah okrog 10 metrov tekle za Grudnovo še Sara Košuta, Andra Guhč in Lavra Lavrenčič. Kazalo je, da bo imela Ko-šutova še moči za oster sprinterski napad, do česar pa ni prišlo in v napad je za Grudnovo krenila presenetljiva Andra Gulič, ki je v zadnjih 80 metrih dohitela in prehitela onemoglo Saro Košuto. VRSTNI RED:
1.	Alma Gruden (Levsitk) 5’31”6
2.	Andra Guhč (Kosovel)
3.	Sara Košuta (Levstik)
4.	Lavra Lavrenčič (Levstik)
5.	Ketty Malalan (Levstik)
6.	Ticjana Carh (Kosovel)
Na isto progo so se fanti podah brez posebnega prepričanja. Bogdan Budin, ki je veljal za najboljšega, je nekohko podcenjeval nasprotnike in se utaboril v skupini. Vodstvo je prevzel Darko Pahor, ki je celo progo pretekel v lepem enakomernem koraku. Na koncu je pritisnil Budin in zmagal.
VRSTNI RED:
1 Bogdan Budin (Levstik) 4’57”5
2.	Darko Pahor (Levstik)
3.	Pavel Bukavec (Levstik)
4.	Aleks Piccini (Kosovel)
5.	Fulvio Cernoli (Levstik)
6.	Marko Perčič (Kosovel)
7.	Gabrijel Sedmak (Levstik), 8. Vasilij Micheli (Levstik).
Ekipna lestvica, ki je bila sestavljena z ocenjevanjem prvih šestih mest v vsakem teku s točkami od 6 do 1 je dala dve zmagi pro-seškemu «Levstiku». Deklice so zbra* le 40 točk proti triindvajsetim Kosovela, fanti pa so po zaslugi prvih treh mest v zadnjem teku zmagali s 35:28. Skupni seštevek je bil tako 75:51 za Levstik.

„ 1
!!! ^
I ^
<1
IVIAJ V DEŽELI SOVJETOV
». POT K SVETLOBI
Obstal sem in se zamislil. Kaj zdaj? Ura je kazala že Precej čez deseto zvečer, bilo je sicer toplo, v primerjavi f Moskvo naravnost vroče, toda kam in kako zdaj z letališča v mesto, ki ga sploh ne poznaš in si v njem prvič.
Vedel sem, da je najbolje vzeti taksi, toda taksijev je bilo kaj malo in potniki z našega letala so se lepo Postavili v vrsto in čakali na redke taksije, ki so prihajali na svoje postajališče. «Tako lahko čakava uro ali dve,» sem rekel Mičku. V tistem hipu pa sem opazil poleg sebe starejšo žensko z rdečim trakom na rokavu. V polmraku sem bolje pogledal njen trak in prebral na njem v ruščini Opisano: dežurni. Dežurni? Cesa? Taksistov? Pristopiti Se?1 hotel k njej, toda že je izginila v majhno leseno ba-rakco in zaprla za seboj vrata v razsvetljeno izbico. Poskusil bom srečo, sem si mislil, stopil za njo, potrkal na vrata in vstopil.
Moja «dežurna» je že sedela uradniško za mizo, v roki je držala telefonsko slušalko in se nekaj živahno Pogovarjala. Iz raztrganih besed sem razbral, da je obdelovala neko domačo, družinsko zadevo. Potrpežljivo sem stal skoraj v kotu in čakal, da bo končala razgovor. Zame se praktično sploh ni zmenila, kot da me nh Tipično u-tadniško obnašanje, sem pomislil, samo da imaš pisalno
mizo in telefon pa si že nekaj več. Zato sem pri sebi sklenil, da bom zelo skromen in skoraj ponižen. Ko je končno odložila slušalko, me je tako mimogrede in občutek sem imel, celo rahlo zviška pogledala.
«Oprostite,» sem dejal skrajno vljudno in zadržano, «pravkar sem pripotoval iz Jugoslavije. S seboj imam slepega bolnika, ki bi ga rad popeljal na inštitut Pilatova. Ali bi mi lahko preskrbeli taksi?»
Ženska je nenadoma poskočila, njej obraz se je razjasnil, postal dober in ustrežljiv in kar planila je z menoj skozi vrata.
«Samo trenutek, takoj boste dobili taksi,» mi je rekla in že ustavila taksi, ki je pravkar hotel odpeljati. «Tu so gostje iz Jugoslavije, prosim vas, tovariši, da odstopite svoj taksi njima.»
Potniki, ki so že sedeli v prižgani Volgi, so brez besed izstopili iz taksija in midva sva sedla vanj.
«Na inštitut Pilatova,» sem rekel in se utrujen naslonil na zadnji sedež. Volga je odhitela v noč in kmalu So izginile luči letališča. Vozila sva se v Odeso.
Po kakih dvajsetih minutah vožnje skozi razsvetljeno, a dokaj mirno in nič kaj prometno Odeso, ura je bila že krepko čez enajst, smo se zaustavili pred inštitutom Pilatova, ki je bil prav tako ves zavit v temo. Portirja pri vhodu smo prepričali, da nam je odprl vhodna vrata in taksi je zapeljal čez park pred inštitutom tik do njegovega vhoda.
Sestra, ki je dežurala v veliki avli, nas ni gledala preveč začudeno. Videti je bilo, da je vajena takšnih nenadnih nočnih obiskov iz vsega sveta. Takoj je telefonirala dežurnemu zdravniku in kaj kmalu se je prikazala doktorica Svetlana Fjodorovna Vasiljeva, kandidatka medicinskih znanosti (po naše bi rekli magister) in namestnica šefa otroškega oddelka klinike Pilatova, kot sem kasneje zvedel.
Povedal sem ji, odkod sva in zakaj sva prišla, vendar uradno ni o najinem obisku ničesar vedela. Izročil sem je vse potrebne Mičkove papirje in dejala je, da ga bodo do ponedeljka že nekam spravili, kajti bil je petek zvečer in tudi pri njih se je že začel sobotni vikend.
«Vi, ki ste pa zdravi, pa se boste že znašli,» mi je dejala ob slovesu zdravnica Svetlana Fjodorovna. In res, moral sem se znajti.
v Šofer taksija me je čakal pred vhodom, bil je starejši, z? malce sivolasi Ukrajinec, prijazen očka in, kot sem kasneje zvedel, dolgo borec Rdeče armade v nedavni vojni. Ko je zvedel, da sem Jugoslovan, je postal izredno postrež-Jjh’ /nv prijazen. Zaprosil sem ga, naj me še popelje v hotel, čeprav se je • njegova služba že zdavnaj iztekla.
Odbrzela sva nazaj v središče Odese, vendar v prvem hotelu, novem Inturistovem hotelu «Črno morje» nisva imela sreče. Receptorka me je, ne da bi me pogledala, odslovila, češ, da nimajo prostora.	F B
TU-144, krona konstruktorjevega dela. Kljub nesreči v Parizu je začel že redno voziti
Potem se je začela najina kalvarija iskanja prenočišča v Odesi. Obredla sva vseh šest preostalih hotelov (milijonska Odesa ima zares malo hotelov in povrhu je še mednarodno pristanišče) in mojemu taksistu je bilo bolj nerodno in neprijetno kot meni, čeprav so mi oči že dobe-
1?>zle vkup’ ura pa je kazaIa tudi že krepko čez polnoč. Povsod so me sprejele iste receptorske besede: m prostora in odgovor, kje bi utegnilo biti kaj prostora: ne vem. In povsod me nihče niti pogledal in, tako da sem imel občutek, kot, kaj pa nas vznemirjaš in nadleguješ sredi noči.
Mojemu taksistu je bilo čedalje bolj nerodno pa tudi meni je že začela minevati potrpežljivost. Taksist je poskusil še zadnjo možnost: odpeljala sva se nekaj kilo-metrov ven iz Odese, v njihovo tako imenovano Turbazo, turistično bazo. Sam je odšel v temno poslopje, jaz pa sem obsedel v taksiju na sedežu poleg šoferja. Taksista lep čas ni bilo nazaj, jaz pa sem se vdajal črnim mislim m spoznanju, da bom pač to noč moral preživeti nekje zunaj, čeprav opolnoči že ni bilo več tako toplo. V tem sta prišla mimo dva sovjetska oficirja in eden izmed njiju me je skozi odprto okence volge vprašal, če imamo še kaj prostora za dva potnika v Odeso. Odvrnil sem, da pr°.s,t0^ J6- V tem je prišel taksist in mi ves obupan sporočil, da tudi v Turbazi nimajo nobenega ležišča.
Polotil se me je obup in ves jezen sem rekel svojemu sopotniku zadaj, bil je podpolkovnik tankovskih enot: «Pri vas pa so hotelirji zares neprijazni in nevljudni do tujcev Vso Odeso sva prevozila, voziva se z mojim preprijaznim taksitom že skoraj dve uri in nikjer ne morem najti niti najskromnejšega ležišča. Ali naj prespim v parku ali kje ob cesti v jarku?» sem končal svoj, zdaj že malce zajedljivi
( Nadaljevanje sledi)
SMUČANJE
SMUK ZA SP V KITZBUHLU
Slavje Avstrijca F. Klammerja Stenmark prvi na lestvici za SP
Italijani odpovedali na vsej črti * Norvežan Haker osvojil drugo mesto
NOGOMET
14. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
Gustav Thòni je v smuku v Kitz-biihiu povsem odpovedal. Sicer pa Svetovni prvak v tej disciplini se ne more potegovati z najboljšimi
KITZBÙHEL, 26. — Prvi specialist na svetu za smuk, Avstrijec Franz Klammer je prepričljivo zmagal v smuku s «Petelinjega grebena». Tudi to tekmovanje je veljalo za svetovni pokal. Zanesljivo je premagal vse tekmece in na najbolj zanimivem in seveda hitrem delu proge so mu namerili hitrost 135 km na uro.
Šved Ingemar Stenmark ni tekmoval in je še vedno na prvem mestu lestvice za SP. italijanski smučarji so povsem razočarali. Izgovorov je še in še, toda velja pa le poudariti, da varovanci Cotellija v tej tekmovalni zvrsti niso še zdaleč tako dobri kot v slalomu in veleslalomu. Boljši od njih so predvsem Avstrijci, Švicarji, Kanadčani in lahko bi dodali še zastopnike ZDA. Na prihodnjih olimpijskih igrah Thiini in
V Kitzbiihlu je razbil hegemonijo domačinov samo Norvežan Haker, ki je bil odličen drugi. Potem pa zasledimo Walkerja, Grissmannn (oba Avstrija). Odličen je bil spet Švicar Russi s petim mestom. Na šestem mestu dobimo spet domačega tekmovalca Eberharda, ki je pre hitel kar dva Kanadčana: Hunterja in Murraya. Švicarja Tresch in Roux pa si delita z enakim časom deveto mesto.
VRSTNI RED
1.	Klammer (Av.)	2’03”79
2.	Haker (Nor.)	2’05”85
Walcher (Av.)	2’06”47
Grissmann (Av.)	2’0S’'59
Russi (Švi.)	2’06’.’63S
Eberhard (Av.)	2'06'’8')
Hunter (Kan.)	2’06”75
Murray (Kan.)	2W77
Tresch
in Roux (oba švi.)	2'06”95
LESTVICA ZA SP Stenmark (šve.)	166
Klammer (Av.)	,156
Gros (It.)	155
Thòni (It. )	140
Tresch (Švi.)	30
Hinterseer (Av.)	80
7.	Russi (Švi.)	72
8.	Plank (It.) in Roux (Švi.) 71
10.	Bieler (It. )	59
LESTVICA DRŽAV ZA SP 1. Avstrija 885; 2. Švica 712; 3. Italija 583 ; 4. ZRN 526; 5. Francija 304 ; 6. Kanada 293; 7. ZDA 180; 8. Švedska 168.
ZA OI V INNSBRUCKU
Cotelli izbral
Cotelli je izbral osem smučarjev, ki bodo zastopali Itaiijo na bližnjih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Ti so: Gustav Thoni, Piero Gros, Franko Bieler. Fausto Radici, Herben Plank, Diego Amplatz, Ervin Stri-cker in Rolando Thòni.
Kot je znano, v vsaki alpski preizkušnji pa lahko tekmujejo samo štirje smučarji za posamezno reprezentanco.
NOGOMET
NOVI SAD, 26. — V okviru priprav za nadaljevanje prve jugoslovanske nogometne lige sta se v tem mestu spoprijela domača Vojvodina in Cr-vena zvezda. Srečanje se je končalo z 1:1 (1:1).
Gola sta dala: Ivaškovič za domačine, Savič za Crveno zvezdo.
V Turinu padlo kar šest golov Cagliari spet osamljen na dnu
Mrtvi tek obeh turinskih ekip - Lazio v težavah - Perugia presenetila
Mrtvi tek turinske dvojice se nadaljuje. Juventus je v gosteh premagal Sampdorio, ki je morala i-grati — zaradi diskvalificiranega igrišča — v Bergamu.
V	Turinu pa je padlo kar šest golov. Torino je namreč premagal Verono s 4:2.
V	predzadnjem kolu L dela I. italijanske nogometne lige je položaj na vrhu lestvice povsem jasen: «turinski par» bo — razen velikih presenečenj — nadaljeval v boju za državni naslov, za ostale enajsterice pa bo le možnost tretjega mesta. In prav za tretje mesto je kandidatov veliko.
Med temi kandidati je tudi Cesena, pravo odkritje letošnjega prvenstva. V nedeljo je Cesena iztržila točko v Comu in je s tem dokazala, da je upravičeno na vi-’ sokem mestu lestvice, saj moštvo ; igra na vseh igriščih in proti vsakemu nasprotniku izredno zbrano in samozavestno.
V	tem kolu je bil med drugim tudi neposredni spopad dveh mest: Milan - Rim. V Milanu so Rivera in tovariši kar s 3:0 premagali Lazio in tako je postal položaj Mae-strellijevih varovancev povsem kri-
.....................................................mik
VELIKA NAGRADA BRAZILIJE
AVTOMOBILIZEM
NIKI LAUDA (FERRARI) NAJBOLJŠI
Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil Francoz Depailler (tyrrell) - Emmerson Fitlipaldi se je moral zadovoljiti z 12. mestom - Razočaranje domačih navijačev
INTERLAGOS, 26. —■ Lauda in ferrariji so praktično nepremagljivi. Avstrijski pilot je namreč na rdečem italijanskem «bolidu» zmagal na otvoritveni dirki svetovnega prvenstva avtomobilov formule 1 v In-terlagosu, ki je veljala za Veliko nagrado Brazilije. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Patrick De-
tovariši v smuku verjetno ne bodolpailler na tyrrellu, tretji pa je
Zmaga Laude in ferrarijev je bi-, Za brazilske ljubitelje avtomobila povsem zaslužena. Že na posku- ! lizma je bil slab nastop domačinov snih vožnjah sta dosegla svetovni | Fittipaldija in Paceja pravo razo-prvak in njegov klubski tovariš Re- j čaranje. «Fitti» je že na startu ne-gazzoni zelo dobre čase, tako da sta koliko «zaspal», njegov copersucar startala v prvi, oz. v drugi vrsti, pa očitno tudi ni bil najbolje pri-Regazzoni je takoj po startu krenil pravljen, saj je moral brazilski pi-v vodstvo, sledili pa so mu Lauda, lot prav kmalu odstopiti. Paceju je
segali po kolajnah. Najboljši med njimi je bil Plank (šele petnajsti), ki velja obenem tudi za najboljšega v tej disciplini. Vsi ostali pa so bili še slabši.
„	, -, _____ bil
Anglež Tom Pryce na shadowu. četrto mesto je zasedel Hans Stuck na prenovljenem marchu, medtem ko sta bila Scheckter in Mass peti, oz. šesti.
Niki Lauda je že v otvoritvenem tekmovanju za VN Brazilije dokazal, da je največji favorit za letošnjo končno zmago v formuli ena. V Interlagosu je bil avstrijski as prvi
Hunt, Jarier in presenetljivi Bram bilia. Švicarski pilot pa ni imel sreče: v prvem delu dirke mu je namreč počila pnevmatika, zaradi česar se je dvakrat ustavil v boxiti. Vodstvo je tako prevzel Lauda, ki ga je tudi ohranil vse do konca. Na polovici proge je bil njegov najnevarnejši tekmec Anglež James Hunt na melarmi, ki pa je moral kmalu nato odstopiti zaradi okvare na motorju. Na drugo mesto se je tako prebil Jarier ria Shadowu, ki se je močno približal vodečemu Laudi. Nekaj krogov je zaostajal za Avstrijcem kar bore tri sekunde. Vihravi Jarier pa je končal tudi to zasledovanje Nikija Laude kot že lanska dva v Montecarlu in v Zand-voortu, ko je zavozil s cestišča in odstopil. Avstrijski pilot je imel tako povsem prosto pot, saj je v preostalem delu dirke le pazil, da o-hrani polminutno prednost pred De-paillerjem.
Že prva dirka letošnje sezone je torej potrdila premoč ferrarijev. To je bilo tudi pričakovati, saj so bili v zadnjih dveh preizkušnjah lani daleč, daleč najboljši. V zimskem premoru so tehniki in mehaniki v Ma-ranellu še izboljšali vozilo, pripravili pa so tudi novo, ki bo začelo tekmovati na dirki za VN Španije v Jarami. Takrat bo namreč stopil v veljavo člen pravilnika mednarodne zveze formule 1, ki prepoveduje uporabo sesalcev zraka nad pilotovim sedežem. Nov model ferrari 312 T2 ima zato obstranske sesalce.
Dirka v Interlagosu je tudi pokazala, kateri naj bi bili najnevarnejši tekmeci Laude in Regazzonija. V Braziliji so se namreč dobro izkazali vozniki tyrrellov in melarnov. Njihove avtomobile poganjajo najnovejši motorji cosworth, ki zmorejo do 490 konjskih moči, vendar izvedenci menijo, da jim bo novo pravilo o prepovedi velikega sesalnika povzročilo nemalo preglavic z ohlajevanjem motorja.
Tretje mesto Prycea in odlična vožnja Jariera ne presenečata, saj so se že lani shadowi izkazali na južnoameriških dirkah, potem pa so povsem zatajili.
tudi zatajil avtomobil, kar kaže na nekonkurenčnost novih brabhamov z dvanajstvaljnim motorjem alfa romeo.
Italijani so se še kar dobro odrezali. Brambilla je bil na marchu nekaj časa v skupini najboljših, Žorži, ki je dirkal , na williamsu, se je v svojem drugem nastopu ha VN uvrstil na deveto mesto, Lombardi-jeva (march) pa je bila štirinajsta.
VRSTNI RED:	,,
1. Lauda (ferrari), ki je prevozil 40 krogov za skupnih 318,400 km v 1.45T6”78, s poprečno hitrostjo 181,468 km na uro.
3. Depailler (tyrrell) po 21”47
3.	Pryce (shado\v-ford) 36”16
4.	Stuck (march-ford) 1’28”17
5.	Scheckter (tyrrell) 1’56”46
LESTVICA ZA SP 1. Lauda 9; 2. Depailler 6; 3. Pryce 4; 4. Stuck 3; 5. Scheckter 2; 6. Mass 1.
tičen. Lazio je namreč doslej zbral le devet točk in je eden od kandidatov za izpad.
V Rimu pa sta se spoprijela Roma in Inter. Srečanje se je končalo pri neodločenem izidu. V tej tekmi pa si je napadalec Rome Spadoni hudo poškodoval koleno, tako da so ga morali nemudoma odpeljati v bolnišnico.
Iz borbe za državni naslov kaže, da je povsem izločen tudi Napoli, ki se je moral zadovoljiti v Perugii z neodločenim izidom. Neapeljčani so po prvem polčasu že vodili z 2:0 in vse je kazalo, da bodo Vi-niciovi varovanci odnesli celoten izkupiček. V drugem delu igre pa so domačini presenetili zaradi požrtvovalnosti in zagrizenosti ter dosegli dva gola, s čimer so tudi osvojili predragoceno in zasluženo točko.
Fiorentina je doma s 3:0 odpravila Cagliari, ki je tako spet na zadnjem mestu lestvice. Sardinski nogometaši so doslej zbrali borih šest točk, pa čeprav je Riva i-gral v reprezentančni formi. Cagliari, ki je bil pred leti celo državni prvak, je letos med drugim tudi zamenjal trenerja Suareza. Moštvo je v zadnjih kolih pokazalo napredek, osvojilo je celo dve točki na račun Coma, a več ni zmoglo, tako da je trenutno na dnu lestvice. Možnosti za obstanek v skupini najboljših pa so že minimalne.
«Toto»: preko 2 milijardi
Edinstven rekord tudi pri stavi «Totocalcio». Italijani so v tem kolu zaigrali preko 2 milijardi lir. To pa je tudi značilen pokazatelj, da italijanski državljan, ki ga trenutno tare huda ekonomska kriza, išče svojo ekonomsko rešitev v športni sreči, ali bolje v «Totocalciu».
22 golov
. V 14. kolu so dosegli še en razveseljiv rekord. Doseženih je bilo namreč kar 22 zadetkov. To pa je za italijanski nogomet res posebnost, saj so italijanska moštva znana zaradi obrambnih sistemov igre.
V Turinu je padlo šest golov, v Perugii štiri, v Firencah in v Milanu po tri.
Preporod italijanskih napadalcev?
času 10'T6, ki je najboljši svetovni dosežek «indoor». Tekačica na 400 m Doris Maletzki pa je na tej progi dosegla odličen čas 51”9. Najboljši rezultat za pokrite prostore je dosegla tudi Angela Voigt - Schrnai-feld s skokom v daljavo 6,76 m.
V Filadelfiji je poljski skakalec s palico Slusarski izboljšal ev-rooski rekord s skokom 5,46 m.
V TEŽKI KATEGORIJI
Po hudem boju Foreman Ic zmagal
PHILADELPHIA, 26. - V tem kraju sta se v težki kategoriji spoprijela ameriška boksarja George Foreman in Ron Lyle. Po hudem in izredno izenačenem boju je v petem krogu s k.o. zmagal Foreman, potem ko je bil bivši svetovni prvak večkrat v hudih težavah.
Lyle je namreč presenetil zaradi težkih udarcev in vse je kazalo, da bo prišlo do velikega presenečenja. Nakar je Foreman le vzei pobudo v svoje roke in v petem krogu zrušil nasprotnika.
Kičanovič, eden najboljših jugoslovanskih košarkarjev, bo danes v Bologni v vrstah Partizana igral pokalno tekmo s Sinudynejem
............................................................
1. ITALIJANSKA LIGA'
KOŠARKA
* * *
Borussia zanesljivo vodi
V 19. kolu 1. nemške nogometne lige je vodeča Borussia doma pred 36.000 gledalci premagala Kaiser-lautern s 3:0 in je tako povečala svojo prednost na lestvici. Borussia ima trenutno 29 točk, drugi na lestvici je Hamburger, ki jih ima 24. Bayern, ki je v tem kolu z 2:0 premagal Karlsruhe, je na osmem mestu z 20 točkami.
ATLETIKA
Atleti in atletinje se dokaj prizadevno pripravljajo za letošnje evropsko prvenstvo v dvoranah.
Iz Vzhodnega Berlina prihajajo skoraj vsak dan novice odličnih dosežkov. Sprinter Ray je pretekel 100 metrov dolgo progo v odličnem
.....................,,|mi'i"l"»iiiiiiiiiiiiiiimiliiuiHiimninniiiiHMiHiil|II,m,n,,,,,,,,,,■„„n,ll|,|l|
SVETOVNO PRVENSTVO!
SPODRSLJAJ PRVAKA MOBILGIRGI PREMOČAN
V bolonjskem derbiju zmaga Sinudyneja
CIKLOKROS
ALBERT ZWEIFEL PRVAK ITALIJANI RAZOČARALI
Med amaterji je bil najboljši Klaus Thaler (ZRN)
CHAZY D’AZERGUE, 26. — Svetovna prvaka v ciklokrosu za poklicne kolesarje in amaterje sta Zweifel in Thaler.
Med poklicnimi kolesarji je Švicar Zweifel zmagal dokaj premočno, saj je njegov rojak Frischknecht privo zil skozi cilj kot drugi točno z minuto in pol zaostanka. Vsi ostali pa so končali nekaj več kot 25 km dolgo preizkušnjo s še večjimi zaostanki.
Italijani, ki se na dokaj težavni progi niso znašli, so bili izredno sla-

A LIGA
IZIDI 14. KOLA
Bologna - Ascoli	1:1
Como - Cesena	0:0
Fiorentina - Cagliari	3:0
Milan - Lazio	3:0
Perugia - Napoli	2:2
Roma - Inter	1:1
Juventus - Sampdoria	2:0
Torino - Verona	4:2
LESTVICA
Juventus 24: Torino 22; Cesena in Napoli 18; Milan 17; Inter in Bologna 16; Perugia 14; Fiorentina 13; Roma 12; Verona in Ascoli 11; Sampdoria 10; Lazio 9; Como 7; Cagliari 6.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Ascoli - Roma; Cagliari - Milan; Cesena - Torino: Inter - Bologna; Juventus - Perugia; Lazio - Como; Napoli - Sampdoria; Verona -Fiorentina.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE
10 zadetkov: Pulici (Torino)
9 zadetkov: Savoldi (Napoli)
8 zadetkov: Oraziani (Torino)
6 zadetkov: Chinagha (Lazio), Riva (Cagliari), Boninsegna (Inter) in Bettega (Juventus).
B LIGA
IZIDI 17. KOLA
Avellino	-	Ternana	0:0
Brescia	-	Catania	2:2
Varese - Catanzaro	2:1
Vicenza	-	Foggia	1:1
Novara	-	Genoa	1:1
Palermo - Atalanta	0:0
Pescara - Modena	2:1
Piacenza - Taranto	1:1
Spai - Reggiana	2:1
Sambenedettese - Brindisi 2:0
LESTVICA
Catanzaro 22; Varese 21; Genoa, Pescara in Novara 20; Modena, Foggia in Brescia 19: Spai 18: Atalanta in Sambenedettese 17; Taranto in Ternana 16; Piacenza 15; Reggiana, Catania, Vicenza in Palermo 14; Avellino 13: Brindisi 12.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Brindisi - Atalanta; Catania - A-vellino; Foggia - Catanzaro; Genoa-Brescia; Piacenza - Novara; Reggiana Pescara: Sp il - Vicenza; Taranto - Sambenedettese: Ternana - Palermo; Varese - Modena.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 19. KOLA
Alessandria - Padova Belluno - S. Angelo Lod. Bolzano - Pro Vercelli
2:0
1:1
1:1
Clodiasottomar. - Cremonese 0:0 Mantova - Seregno	rq
Monza - Venezia	rq
Pro Patria - Trento	R0
Treviso - Juniorcasale	R0
Udinese - Albese	ro
Lecco - Vigevano	2 0
LESTVICA
Monza 32; Udinese 25; Lecco, Treviso in Cremonese 23; Pro Patria in Bolzano 20; Juniorcasale, Venezia, S. Angelo Lod. in Seregno 19; Alessandria in elodiasottomarina 18;
' Mantova, Pro Vercelli in Padova 17; Trento in Albese 13; Vigevano 11; Belluno 8.
PRIHODNJE KOLO (L 2.)
Seregno - Albese; S. Angelo Lod. - Alessandria; elodiasottomarina -Belluno; Lecco - Bolzano; Trento -Monza: Cremonese - Padova; Tre viso • Pro Vercelli; Mantova - Pro Patria; Junior Casale - Venezia; U-dinese - Vigevano.
D LIGA
C SKUPINA IZIDI 18. KOLA
Portogruaro - Audace	1:1
Ponziana - Chievo	2:1
Pordenone - Dolo	1:0
Legnago - Lignano	1:0
Mestrina - Bassano	1:0
Monfalcone - Pro Gorizia	0:0
Montebelluna - Sampietrese	2:0
Conegliano - San Donà	0:0
Adriese - Triestina	0:0
LESTVICA
Triestina 28: Dolo, Mestrina, Montebelluna in Adriese 23; Audace 21; San Donà 20; Conegliano 19; Lignano 18; Pordenone in Sampietrese 17; Ponziana, Chievo in Monfalcone 16; Pro Gorizia 13; Legnago 12; Portogruaro 11; Bassano 8.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
San Dona - Adriese; Dolo - Bassano; Sampietrese - Conegliano; Chievo Legnago; Triestina - Mon falcone; Lignano Montebelluna; Audace Ponziana; Mestrina - Pordenone; Pro Gorizia - Portogruaro.
bi. Najboljše se je plasiral Pecchie-lan kot dvanajsti, Panizza pa je bil petnajsti.
Nekoliko boljši so bili Italijani med amaterji, toda še zdaleč ne ta*o dobri, da bi lahko ogrožali zmago zahodnemu Nemcu Thalerju. Novi svetovni prvak je naletel na naj-hujšega tekmeca pri Belgijcu Ver-meiru. Tretji pa je bil tudi kolesar ZRN Teichreber. Najboljši Italijan je bil to pot Vagneur kot peti. POKLICNI KOLESARJI Vrstni red
1.	Zweifel (Švi.), ki je prevozil 25,475 km v 1.7’30”
2.	Frischknecht (Švi.) po 1'30”
3.	Wilheilm (Fr.) 2'23”
4.	Guimard (Fr.) 3T1”
5.	De Block (Bel.) 3’50”
AMATERJI Vrstni red
L Thaler (ZRN), ki je prevozi! 22,650 km v 1.7T’
2.	Vermeire (Bel.) 50” zaostanka
3.	Teichreber (ZRN) r28” .
4.	Cervinek (ČSSR) 1’30”
5.	Vagneur (It.) 2T2”.
NOGOMET
ITALIJANSKA B LIGA
Catanzaro poražen
V 17. kolu druge italijanske nogometne lige je prišlo do velikeg« presenečenja. Vodeči Catanzaro je namreč doma izgubil pomembno srečanje z Varesejem. ki se je tako nevarno približal Catanzaru. Obe e-kipi namreč sedaj loči le bora točka Borba za 3. mesto pa se obeta kot izredno napeta. Genoa, Novara in Pescara imajo trenutno 20 točk. s točko manj pa «o Foggia, Mode .a I in Brescia.
. Tri ekipe bodo v prihodnji sezoni ! igrale v skupini najboljših. Kot vi j dimo, je kandidatov veliko, pravega favorita pa trenutno ni.
■ Najboljši strelec v tej ligi je no ' gometaš Genoe Borci (10 zadetkov'i
Državni prvak Forst iz Cantuja je nepričakovano izgubil v Benetkah proti Canonu. Junak tega srečanja je bil Američan Canona Stahl, ki je dosegel kar 39 točk. Ta spodrsljaj bi lahko Taurisanove varovance drago stal, kajti kaže, da je Mobil-girgi v izredni formi in res malo verjetno je, da bi košarkarji iz Va-reseja doživeli v tem sklepnem prvenstvu take spodrsljaje.
Že v drugem kolu je torej italijansko košarkarsko prvenstvo doživelo veliko pres.eneqgnje, ki je prišlo kot nalašč Momlgirgiju, ki je v Vidmu — z Meneghinom v ospredju — premagal Snaidero. Videmčani so ,v tern srečanju -odpovedali- na vsej črti. Že po prvem polčasu je bilo jasno, da so gostje za razred boljši od domačinov.
Bolonjski derbi se je po predvidevanju zaključil z zasluženo zmago Sinudineya, ki je premagal Ni-količevo četo s 27 točkami razlike.
Preseneča pa visok poraz rimske IBP v Milanu, saj je Mobilquat-tro igral brez Američana Jure. Tokrat pa je zamenjal Juro Beppe Gergati, ki je dosegel kar 36 točk in tako pokopal upe Rimljanov, ki so še vedno brez točk.
IZIDI 2. KOLA
Canon - Forst	101:97
Mobilquattro - IBP Rim 104:90 Sinudyne - Alco	88:71
Snaidero - Mobilgirgi	57:92
LESTVICA
Mobilgirgi Varese in Sinudyne Bologna 4; Forst Cantù, Canon Benetke, Mobilquattro Milan in Alco Bologna 2; IBP Rim in Snaidero Videm 0.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.)
Alco - Forst; Mobilgirgi - Canon; IBP Rim - Snaidero; Mobilquattro -Sinudyne.
NAJBOLJŠI STRELCI
Morse (Mobilgirgi) 64; Stahl (Canon) 56: Marzorati (Forst) 50; G. Gergati (Mobilquattro) 49; Recalcati (Forst) 47; Zanatta (Mobilgirgi) in Giroldi (Mobilquattro) 44; Léonard (Alco) 43: Sorenson (IBP) 41; Della Flori (Forst) 38: Mene-ghin (Mobilgirgi) 36; Serafini (Sinudyne) 35; itd.
Geas vodi
V 1. ženski italijanski košarkarski ligi je še vedno zanesljivo na prvem mestu Geas pred Stando in Pa-gnossinom.
IZIDI 13. KOLA
Tazza d’Oro - Plia Castelli 52:48; GBC Sesto - Stantìa 48:66; Pejo -Cer. Forlivesi 52:56; Fiat - Geas 61:76; Cerdomus - Pagnossin 67 proti 60; Cus Cagliari - Cademartori 52:56.
______g-zIvmrH ; o» 'f.m .rt! 1, .	. v ,
KOŠARKA
Danes v Bologni Sinudyne-Partizan
V	drugem kolu povratnega dela evropskega tekmovanja za pokal R. Koraqa bo osrednje srečanje v Bologni, kjer bosta igrala Sinudyne in Partizan, ki je v prvem srečanju premagal Bolonjčane s 17 točkami razlike.
PARI DANAŠNJEGA KOLA Skupina A: Badalona - Monceau (86 proti 87); Brina Rieti - Le Mans (94:108).
Skupina B: Berck - Jugoplastika ij Splita (69:90); Boul d’Or Liege -Mobilquattro Milan (90:87). Skupina C; Sinudyne Bologna - Partizan Beograd (82:99); Akademik Varna - Leverkusen (63:90). Skupina D: Maccabi Tej Aviv - An-tibes (76:101); Chinamartini Turin - Barcelona (75:74).
V	oklepaju izidi prvih tekem.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
Bologna - Ascoli	X
Como - Cesena	X
Fiorentina - Cagliari	1
Milan - Lazio	1
Perugia - Napoli	X
Roma - Inter	X
Sampdoria - Juventus	2
Torino - Verona	1
Avellino - Ternana	X
L.R. Vicenza - Foggia	X
Novara - Genoa	X
Pistoiese - Parma	1
Salernitana - Bari	X
KVOTE	
13 - 568.400 lir	
12 — 27.000 lir	
:						
ifTffT	e J m
1. - L Belle1	X
2. Boncellino
2.	— 1. Genaik d.Nerbon
2. Regador
3.	- 1. Billing
2. Dialogo
4.	— 1. Guerlain
2. Mequo
5.	— 1. Celerina
2. Harem
6 — 1. Alza Marea 2. Chestnut Jack
KVOTE
12 - 3 124 252 lir tl- 126 600 lir 10 -	14.200 lir
x
2
2
2
1
2
x
2
x
1
16. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige je «prineslo» veliko presenečenje.
Pred tem kolom je kazalo, da se bo na vrhu lestvice sestavila dvojica Partizan • Jugoplastika. Partizan je moral namreč na težko gostovanje v čačak in še povrh brez Dalipagiča, ki se je poškodoval v pokalni tekmi s Sinudynejem.
Jugoplastika je gostovala v Beogradu in igrala je s popolno postavo, tako da je bilo pričaka vati, da bo zanesljivo odnesla obe točki. Zgodilo pa se je prav obratno. Partizan se je sicer moral izredno potruditi, da je tesno premagal Borac, Jugoplastika pa je v Beogradu doživela nepričakovan poraz, potem ko je po prvem polčasu ze vodila s sedemnajstimi točkami prednosti.
Malokdo je v Beogradu, po prvem polčasu, upal na podvig Beka. Podcenjevanje Spličanov -	—
pa je privedlo do velikega preobrata in Jugoplastika je morala -ako poražena zapustiti igrišče.
S tem porazom Jugoplastike pa je Partizan povečal svojo prednost na lestvici na štiri točke. Ta prednost pa daje Beograjčanom se večje možnosti za končno slavje. Sicer pa je prerano, da bi govorih o Mncnem zmagovalcu, saj čaka obe ekipi še težka pot. Jugoplastika pa lahko računa na dejstvo, da bo derbi prvenstva s s Partizanom v Splitu.
Olimpija je gostovala v Beogradu in po predvidevanju izgubila srečanje s Crveno zvezdo. Ljubljančani seveda niso računali na ta par točk. Računajo pa na pike ki jih bodo osvojili na domačem terenu. Zmage pred domačim občinstvom pa bodo verjetno prinesle
!^mVnaSo$ih ’ ^ ]e tUdi P°trebn0- da °im^a ostane v
V izredno važnem srečanju je Zadar z minimalno razliko premagal Radmcki FOB in tako osvojil predragoceni točki za obstanek v ligi.
Zagrebški derbi se je zaključil z zmago Lokomotive, ki se je iako pomaknila na «zlato zredim lestvice». Poraz pa bo za Indù-stromontažo morda pomenil nazadovanje v nižjo ligo.
Bosna je osvojila točki v Skopju in tako dokazala, da uvršča vec košarkarskv.i talentov. Istočasno pa je Rabotnički tudi dokazal, da v tem prvenstvu igra s sp'ementjivo formo. Lečičevo moštvo vsejrečrtiaSn° mwra v vrhunskem sl°yu- večkrat pa odpove na
Na vrhu prvenstvene lestvice torej ni velikih sprememb, na dnu lestvice pa se je stanje delno razčistilo. Največja kandidata za .izpad pa sta Industromohtaža in Borac. Sarajevski željezničar je trenutno napravil lep podvig, saj je doma v dramatični tekmi s tocko_ razlike premagal Metalac. Ze naslednje kolo bo lahko še v večji meri «razčistilo» položaj na lestvici.
Beko bo doma igral proti Zadru; v Zagrebu bo Lokomotiva oaiocaia o usodi željezničar ja. Ljubljanska Olimpija pa bo sprejeta v goste Rabotnički. To srečanje bo za Ljubljančane izredno vazno, saj bo pokazalo realno vrednost obeh ekip in njuni perspek-tivi v nadaljnjem delu prvenstva.
Partizan bo igral mestni derbi z Radničkim. Slednji je ena oa dveh ekip, ki sta doslej v prvem delu prvenstva premagali Kiča novica in tovariše.	■
IZIDI 16. KOLA
V	Beogradu: CRVENA ZVEZDA - OLIMPIJA
V	Zagrebu: INDUSTROMONTAŽA - LOKOMOTIVA
V	čačku:, BORAC - PARTIZAN
V	Sarajevu: ŽELJEZNIČAR - METALAC
V	Beogradu: BEKO — JUGOPLASTIKA
V	Zadru: ZADAR - RADNIČKI FOB
V	Skopju: RABOTNIČKI - BOSNA
LESTVICA
Partizan Beograd 28; Jugoplastika Split 24; Bosna Sarajevo 20-Radmcki FOB Beograd in Beko Beograd 18; Metalac Valjevo Crvena zvezda Beograd. Lokomotiva Zagreb in željezničar Sarajevo 16; Rabotnički Skopje 14; Olimpija Ljubljana in Zadar 12-Borac čačak in Indnstromontaža Zagreb 10.
PRIHODNJE KOLO (31. 1.)
Beko - Zadar; Jugoplastika — Crvena zvezda- Olimpija - Ra-ootmcki; Bosna - Induslromontaža; Lokomotiva - željezničar-Metalac — Borac; Partizan — Radnički FOB.
MIRKO NOVOSEL
105:94
78:96
84:87
80:79
93:89
76:74
78:86
NOGOMET	!
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Tildi S. Andrea .na Padričah ob točki znaša na levtviri b Am #IM^iPtadost že255 minyt ni prejela gola
fi?	mwllS	|jy¥entina je tokrat kljufe zmagi razočarala ■ Nepričakovan poraz Krasa - Burja je motila
r.’: !; i i rI	.... , .
Zaostanek Primorja za Isonzom
Zarja in Vesna sta to nedeljo ostali praznih rok
Primorje — De Macori 1:0
PRIMORJE: Kapun (58. min. što-ka), G. Husu, Cimolino, Bezin, Bla-žina, Tomizza, Barnaba, Guštin (46.
se je tako končal brez gola.
V nadaljevanju je kazalo, da bo domačinom trda predla, saj je sedaj burja pihala v hrbet Tržača-
ffiin. Catania), Marassi, Vascotto in nom. Taktična poteza trenerja Pri-Kustja.	j morja Verginelle, ki je nadomestil
, DE MACORI: Campion, Vergan, ! mladega Guština z izkušenim Cata-Ribezzo, F. Di Stasio, Družina, Zuc- nio, je bila nadvse uspešna. G. Bu-
ca, Urcioli, G. Di Stasio, Favento, Pozecco, D. Ambrosio.
STRELEC: v 83. min. Rustja.
Kot teden dni prej proti Flami-niu je bil tudi v nedeljo proti De Macoriju odločilen gol Rustje, ki je padel nekaj minut pred koncem srečanja. S to zmago se je Primorje povzpelo na drugo mesto lestvice in ker je vodeči Isonzo klonil, Prose-čani sedaj zaostajajo za njim le za dve točki.
V tekmi z De Macori jem Primorje W povsem zadovoljilo, posebno ne v prvem polčasu, ko je burja pihala v hrbet Prosečanom. «Rdeče-rumeni» so posebno odpovedali v napadu, saj niso nikoli resneje zaposlili Campiona. Na srečo niti gostje niso pokazali mnogo več in so se omejili le na obrambno igro. Upoštevajoč dejstvo, da so igrali proti kurji, je to povsem razumljivo. Pomanjkljivi pa so morda bili domačini, ki bi morali poskušati srečo
su pa je iz lepega položaja neverjetno zgrešil. To je dalo pogum pri-morjanom, da se niso umaknili v svoj kazenski prostor, kajti to bi jih lahko* drago stalo in tako so večkrat zaposlili nasprotno obrambo. Gostje so sprožili nekaj redkih protinapadov in nič več. Izgledalo je, da se bosta morali enajsterici sprijazniti z belim izidom, ko je Catania z močnim strelom zaposlil Campiona. Ta žoge ni zadržal, prihitel je Rustja in potisnil žogo v mrežo ter s tem zagotovil Primorju dve dragoceni točki.
B. R.
Libertas — Zrrja	2:1
LIBERTAS: Ulcigrai, Mottica, Kozlovič, Dogri, Delise, Jurincic, Russo, Križman, Debernardi, Codelli, Cocetti.
ZARJA: Puzzer, Gotti, S. Križ-mančič, Samese, Metlika, V. Križ-mančič, Grgič, Bon, Žagar, Poro
s streli od daleč, saj vemo, da bur- _________
ja mnogokrat žogi spremeni smer pat, Grahonja. ali pa ji da večjo hitrost. Polčasi SODNIK: Bisacce iz Trsta.
ODBOJKA
V MOŠKI D LIGI
Zaslužen uspeh Krasa v gosteh
V ženski C ligi je tokrat Bor zmagal, Breg pa ne • Prve točke za Slogo v 1. ŽD
GLEDALCEV: približno 150.
STRELCI: v 3. min. p.p. Križman, v 30. min. p.p. Cocetti, v 30. min. d.p. Metlika.
Ali je Zarja v hudi krizi, ali je to trenutna nerazpoloženost njenih igralcev? To j'e vprašanje, ki si ga bazoviški navijači (in celo igralci sami) postavljajo, kajti tudi proti tržaškemu Libertasu je . bazoVisko
Torriana — Kras	1:3
(16:14, 3:15, 4:15, 13:15)
TORRIANA: Boscarol, Catane, Pa-nuzzo. Zanella, Vittori, Leban, Ces-selon, Rossi, Tomat, Cobelli, Pussig.
KRAS: Budin, B. in L. Milič, Živec, Guštin, Drasič, Grilanc in Marušič.
. SODNIKI: Schiavon (PD), Treu « Bernot (GO).	' c «v - ,
. Krasova šesterka se vrača s svojega prvega gostovanja moške odbojkarske D lige s celotnim izkupičkom. V Gradišču je zasluženo Premagala zelo solidno Tornano, ki Je predstavljam težko oviro.
Krašovci so tokrat v celoti zado-v°ljili, saj so skoraj skozi vso tek-1110 predvajali igro na visoki ravni ln so se izkazali kot homogena ekipa. Odločilen je bil doprinos Grilca, ki je «kraljeval» predvsem ?b mreži in nasprotnikov napad se Je le redkokdaj izognil njegovemu visokemu bloku. Domačini so ojači-u obrambo in vedno «čakali» v bloku Kraševega dvometraša, to pa je budilo možnost ostalim tolkačem, da ®° ob šibkejšem bloku večkrat za-?eli v črno. Še posebno se je tokrat Ukazal Igor Guštin, ki je bil s svo-1° stanovitnostjo in s prodornim tolčenjem (v res odličnem slogu) mor-?a najboljši mož na igrišču. Ekipa v kot celota zaigrala solidno in je .zala, da prihaja v dobro formo r una vse adute, da nudi navijali izvrstne odbojkarske predstave, rrvi set so krasovci pričeli ne-ngenizirano, kar je pridno izkori-. . nasprotnik, ki je z dobrimi kom-Macijami nizal točko za točko do Jfnja 14:6. Tedaj pa so «belo-rdeči» ismh zobe in z navdušujočo seri-jo neustavljivih napadov celo izena-ili na 14:14. Toda preveč napak pri ■ pranju (ne pomnimo, da bi kdaj-Kms zapravil toliko servisov) Je goste Dokopalo.
Po uvodni hladni prhi so si kra-ovci opomogli, saj so v drugem in etjerr^ ^ setu povsem zagospodarili aignšču. Zbegani domačini so bili Pod težo prodorne Krasove ofenzive Povsem brez moči.
Četrti set je bil veliko bolj izenačen in tehnično najboljši, ko je Tor-nana skušala z zadnjimi močmi odločiti srečanje v svojo korist. Tek-n® iJe postala spektakularna in je .bulla številnemu obinstvu pravi u-zitek, Kras pa je po vodstvu 14:1i
izkoristil komaj svojo šesto match-°go in zasluženo odnesel z gostovanja obe točki.
Sodnik je s svojimi odločitvami eekrat sprožil ostre proteste in kon-lestacijo domačih navijačev. S tem v zvezi naj pripomnimo, da je res Precej širokosrčno «pustil igrati» m ni žvižgal marsikatere napake pri Podajanju, vendar je uporabljal isto {nero za obe ekipi. Praktično ni o-skodoval nikogar, saj je bil Kras objektivno boljša ekipa na igrišču.
- bs -
ŽENSKA C LIGA
Bor _ Primavera N. V. 3:0 (15:2, 15:8, 15:4)
BOR: Bolčina, Pernarčič, Kalan, Mesesnel, Furlanič, Švagelj, Jazbec, Batič, Fičur, Kus, Jevnikar.
PRIMAVERA: Covolo, Fontana, Oiona, Girotte, Martinello, Paiola, Pomello, Scaratto, Tedesco in Ver-dolin.
V drugem kolu ženske C lige so •e borovke oddolžile za medel nastop, ki so ga prejšnji teden pokapale v Pordenonu. S prepričljivim Izidom so odpravile Primavero iz dovente Vicentine. Ta ekipa spada
letos med slabše v tem prvenstvu in sobotni poraz je bil tudi njen drugi zaporedni. Odbojkarice, ki to ekipo sestavljajo, so posamezno še kar dobre, povsem pa jim manjka skupinska igra. Pomanjkljiv je predvsem sprejem, saj so borovke v soboto zmagale predvsem z dobrimi servisi, pravih akcij v polju pa je bilo manj. Poleg tega so «plave» pokazali tudrdčkaj bbljšf šbrčjefti kot v prejšnjem kolu.
O tekmi sami ni veliko povedati. Borovke so že od vsega začetka vzele vajeti igre v svoje roke in njihova zmaga ni bila niti za trenutek v dvomu. Kljub zmagi pa čaka borovke v tem prvenstvu še težka pot, čeprav bo v višjo ligo napredovalo kar sedem ekip. Prvenstvo je še dolgo in bo, kot izgleda, zelo izenačeno. Svojo igro bodo morale borovke še izpopolniti, predvsem pa bodo morale na domačih tekmah zbrati čimveč točk.
INKA
V** Pordenon — Brej 3:0 (15:12, 15:3, 15:4)
VB: Alberghetti, M. in D. Bion-don, Bersache, Barzotto, Marson, Barbarici, Babuin, Cociancich, Ca-milotti, Silvestrin.
BREG: Klabjan, Lovrečič, Mene-ghetti, Olemk, Pavletič, Sancin, Santi, Trenta.
SODNIKI: Intersimone, Canerello, Cornacchia.
Brežanke so se tokrat vrnile iz Pordenona praznih rok, vendar pa bi bil lahko izid te tekme tudi drugačen. čeprav se je ekipa VB letos precej ojačila z nekaterimi prvoligaškimi igralkami, namreč ni nepremagljiva. «Dosegljiva» je tudi za Breg, seveda, če bi ta nastopil z vsemi svojimi igralkami. «Plave» pa so dopotovale v Pordenon okrnjene, saj so manjkale kar tri igralke (med njimi tudi Križmančičeva), odsoten pa je bil tudi trener, če bi teh odsotnosti ne bilo, bi se Breg v soboto zelo verjetno vrnil iz Pordenona z obema točkama v žepu.
Da je imela slovenska šesterka v tej tekmi veliko priložnost smo videli posebno v prvem setu, ko je Breg vodil skoraj ves čas in je šele tik pred koncem dopustil, da so domačinke odločile niz v svojo korist. Prav v odločilnih trenutkih pa se je najbolj poznala ravno trenerjeva odsotnost.
Tudi v drugem delu tekme so Brežanke zaigrale živahno in borbeno, ko pa so tudi tega izgubile so se demoralizirale, močno so popustile in postale so lahek plen domačih odbojkaric.
PAT
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Sloga — Torriana 3:2 (15:17, 15:6, 15:12, 11:^5, 15:3)
Vodeči Isonzo je v zadnjem kolu zimskega dela prvenstva 2. AL klonil Rosandri in tako je za njim zdaj z dvema točka ma zaostanka Primorje, ki je doma premagalo De Macori.
Klonila je tudi Zarja in sicer Libertasu, ki je s tem podvigom prehitel Bazovce ter Sagrado, ta pa je podlegel Au-risini. Tržaški Libertas si je tako priboril tretje mesto medtem ko imamo na četrtem mestu kar pet ekip s 17 točkami (Sagrado, Zarja, Viilesse, Ro-sandra, Edile Adriatica).
Kriška Vesna je doma doživela drugi zaporedni poraz na račun kvotirane ekipe Edile A-driatice in je Križane dohitela Costalunga, ki je po predvidevanju premagala S. Anno. Ta je tako ostala skupaj s. Campanellami (poraz proti Vil-lesseju na repu lestvice). Fogliano in Flaminio sta remizirala. .
Če hočemo letošnji zimski del prvenstva primerjati z lanskim, ugotovimo, da so se naše enajsterice kljub neuspešnemu zaključku letos boljše, odrezd- ] le kot, lani. Na lestvici' je po prvem delu prvenstva vodil Stock z 21 točkami. Zarja je bila na sedmem mestu s 16 točkami. Primorje na 11 in še Vesna na 12 mestu s 13 točkami. Prihodnjo nedeljo se bodo tekme pričele pol ure kasneje (ob 15. uri).
IZIDI 15. KOLA Primorje -	De Macori	1:0
Aurisina -	Sagrado	1:0
Costalunga - S. Anna 2:1 Vesna - Edile Adriatica 1:2 Viilesse - Campanelle 1:0 Rosandra - Isonzo	1:0
Fogliano -	Flaminio	1.1
Libertas -	Zarja	2:1
LÈSBICA
Isonzo 21,...Primorje 19, L'.-bertas 18, Sagralo, Zarja, E-dile Adnajtiga1Kyplesse in Rosandra 17, Costalunga in Vesna 15, De Macori 13, Flaminio, Fogliano in Aurisina 12, Campanelle in S. Anna 8.
PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Costalunga - De Macori Edile Adriatica - Primorje Sagrado - Libertas Rosandra - Viliesse Aurisina - Fogliano Vesna - Flaminio S. Anna - Campanelle Isonzo - Zarja
B. R.
čarala. Zato je bil primoran v nadaljevanju dati igralcem zopet stare vloge. Šele nato je kriška ekipa uredila svoje vrste in mnogokrat o-grožala nasprotnega vratarja, a brez uspeha.
Tekma se je začela z enakovredno in zanimivo igro a po nekaj zapravljenih priložnostih so se izkušeni tržaški igralci nekoliko prebudili ter v nekaj minutah kar dvakrat pretresli Košutovo mrežo. Pripomniti pa moramo, da sta bila oba zadetka dosežena zelo po sreči. Prvi je bi! namreč skoraj avtogol domačega branilca, drogi pa je bil sad nesporazuma med vratarjem in kriško obrambo. Po teh dogodkih «plavi» niso znali odločno odgovoriti in prvi del igre se je končal z gosti v napadu.
Drugi polčas pa je bil praktično samogovor Vesne, ki je pritisnila Tržačane v njihov kazenski prostor in je stalno ogrožala njihovega vratarja. Gol je padel šele sredi polčasa po zaslugi odličnega strela iz daljave krilca Carmelija. Vse je kazalo, da bo domačinom uspelo remizirati. Kljub stalnemu pritisku in čestim gnečam pred Toppanovimi vrati pa je morala kriška Vesna prvič v tej sezoni oditi poražena z lastnega igrišča.
Sandor
potek mnogih tekem - Primorec je odločil derbi z Unionom prepričljivo v svojo korist
Gaja — S. Andrea 3:1 (1:0)
GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Rismondo, Grgič, Savarin, Branko Grgič, Iztok Grgič, Zuzich, Boicich, Kaxc, 12. D. Kalc, 13. Brce.
S. ANDREA:	Giugòvaz, Conti,
Giadrossi, Martinuzzi, Lulio, Longo, Pistan, Reparati, Stoini, Rosati, L. Pistan, 12. Divo.
STRELCA: v 41. min. p.p., v 27. in v 30. min. d.p., Boicich (G) in v 43. min. d.p., Martinuzzi (11-me-trovka) (SA)
SODNIK: Pinto iz Trsta
KOTI: 6:4 za Ga jo
GLEDALCEV okoli 150.
Tudi solidni S. Andrea je moral poražen s padriškega igrišča. Protagonist srečanja, ki je prineslo Gaji dve dragoceni točki, je bil tokrat napadalec Boicich, ki je sam da! vse tri zadetke. Domačini so morda v nedeljo odigrali svojo najboljšo tekmo lega prvenstva, čeprav so stopili na igrišče brez Križ-mančiča, ki je letos «steber» obrambe. Res je da se ta odsotnost ni poznala, v napad pa Se je vrnil spet Kalc, ki je vnesel v igro živahnejši ritem. Gaja je pokazala odličen nogomet zlasti po odmoru in je s tem popolnoma onemogočila odpor gostov, ki so se predstavili z najboljšo obrambo prvenstva saj so prejeli (skupaj z Gajo) samo pet golov.
O gostih lahko rečemo, da niso bili kos domačinom, saj niso nikoli resno ogrožali vratarja Kanteja, so pa popolnoma razočarali in so j "išli do gola samo po zaslugi 11-metrov-ke, potem ko so imeli že tri .zadetke v lastni mreži in to v zadnji minuti igre. Res katastrofalen poraz za ekipo, ki zaseda drugo mesto lestvice.
Tekmo so začeli Tržačani z vetrom v svojo korist, a tega niso izkoristili, kajti obramba domačinov je vse napade solidno bi anila; nasprotno, so si domačini z branilcem Milkovičem ustvarili res h po priložnost za gol, toda gostje so žogo na gol-črti odbili. Proti koncu polčasa pa so domačini povedli. Lep prodor B. Grgiča v kazenski prostor, predložek v sredino Bc.kpcbu, ki preseneti odličnega vratarja Giu-govaza.
Po odmoru pa so gajevci dobesedno oblegali vratarja Giugovaza, ki je imel polne roke dela in je moral po odličnih akcijah Grgič-Boicich - Kalc še dvakrat pobrati žogo iz mreže. Po rezultatu 3:0 so se domačini dobesedno igrali z gosti in v zadnji minuli ;e otrat ščak ustavil žogo v kazenskem prostoru kar z roko: 11-metrovka je bila za Tržačane najzrelejša priložnost cele tekme.
D. G.
niiinfiiiiiiiiiniiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiMMjiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittmiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^imiiiimiiiiniiiiiiiii
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVO
KOŠARKA
NOGOMET
Skli; reprezentantov
RIM, 26. — Italijanska nogometna zveza je sklicala na skupne priprave naslednje kandidate za državno reprezentanco:
Antognoni (Fiorentina), Bectega (Juventus), Capello ( Juventus j, Castellini (Torino), Causio (Juventus), Oraziani (Torino), La Palma (Napoli), Rocca (Roma), Roggi (Fiorentina), Savoldi (Napoli), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus), Zaccarelli (Torino), Zoff (Juventus),
moštvo izgubilo točke in to je drugi poraz v tem prvenstvu. Gotovo pa je, da ima Zarja zvrhano moro smole in to posebno kar se tiče sodnikov, ki že nekaj tekem zapo redoma pripomorejo nasprotnikom, da si krivično pridobivajo točke. To se je zgodilo tudi na tej tekmi, ko je sodnik nepravilno dosodil dva gola nasprotniku: prvega ko je bila žoga že izven igrišča, vendar jo je igralec Libertasa spet «pote gnil» na igrišče ter podal prostemu soigralcu, ki je brez težav potisnil usnje v mrežo, drugi gol pa je padel iz čistega in neoporečnega off-sida. Zaman so bili vsi protesti domačih igralcev. In kot bi oilc u-ročeno: ni dveh brez tretjega. Sodnik je namreč spregledal pri rezultatu 2:1 še Metlikov drugi zadetek, ko je bila žoga že na oni strani vrat, vendar je Libertasov branilec vseeno odbil žogo v polje, čeprav je bila ta že čez črto. Kot lahko ugotovimo so prav te tekme tiste, ki negativno vplivajo na moralo igralcev in vodstva, ki ima že veliko preglavic pri sestavi moštva, kajti že več nedelj je odsoten zveza Ridussi (zaradi poškodb), v nedeljo pa je manjkal tudi Darko Marc (zaradi influence). Kar se tiče igre ni vse v redu, vendar je moštvo v nedeljo reagiralo in pokazalo veliko mero požrtvovalnosti: po prejetih golih je začelo silovito napadati ter je zmanjšalo rezultat na 2:1. V nadaljevanju, kot smo že o-menili, je bil prav sodnik tisti, ki je v veliki meri pripomogel, da ni bazoviško moštvo osvojilo vsaj ene točke.
Borova peterka je tokrat odigrala eno izmed svojih najboljših tekem
Med mladinci zadnje sekunde usodne za Polet - Samo Bom je (od slovenskih peterk) zmagal med kadeti
Vesna — Edile Adriatica 1:2
(0:2)
VESNA: Košuta, Tence, Sulčič, Kelemenič, Verzier, Screm, Visintin, Carmeli, Dagri, Bcrtolotti, Botti (13. Ceglia, 14. Alessio).
E. ADRIATICA: Toppan, Lach, Pentassuglia, Ferrara, Zacchigna, Godas, Russian, Vascotto, Camassa, Orto, Smrekar (12. Pilat, 13. Protti).
STRELCI: Camassa in Smrekar (Edile Adriatica), CarmeU (Vesna).
KOTI: 7:3 za Vesno.
GLEDALCEV: 200.
Vesna je kljub medli igri v prvem delu tekme nezasluženo izgubila proti ekipi Edile Adriatica in si je tako precej poslabšala polo-
Bor — Arte GO 83:63 (38:27)
BOR: Kapič 8, Oblak, Fabjan 22, Sirk (k) 10, Lisjak 4, Francia 4, Guštin 27, Kraus 5, Corbatti in Per-tot 3.
ARTE: Contorno (k) 10, Colla, MarteManì, 1 Fattoretto 14, Visintin' 16, Močilnik 4, Marega 4, Pian 5, Cej 8/ Meden 2.
SODNIK! Tommasi in Bellini, oba fe Trsta.
PON: v 12. min. Kapič, v 14. min. Corbatti (oba v 2. polčasu).
PM: Bor 11:20, Arte 15:34.
Borovci so tokrat odigrali eno svojih najboljših tekem in to tudi priča sam rezultat, kajti Arte iz Gorice je bil Boru vedno nevaren tekmec in tudi v letošnjem prvenstvu je tretji na lestvici.
Končo so v needljo «plavi» stopili na igrišče prepričani v svojo zmago, verjetno zato, ker je bil poraz (v petek) z Italo pekoč. V uvodnih minutah igre sta obe ekipi branili v coni. Vendar tokrat za «plave» cona ni bila problem, saj je Fabjan imel odličen dan in samo v prvi polovici prvega polčasa je, dosegel (iz velike razdalje) dvanajst točk. Tako so si varovanci trenerja Marija takoj ob začetku priborih precejšnjo število točk in to prednost obdržali do konca.
Samo enkrat so se «rumeni» približali «plavim», in sicer v drugem polčasu, ko so spremenili obrambo ter začeli braniti «mož moža». Takrat smo videli borovce nekoliko zmedene in pokazali so, da proti tej obrambi niso navajeni igrati. Vendar so ostali na igrišču mirni in s prodori Guština zmagali. Drugi, ki je bil v tej zmagi odločilen je bil Francia, ker se je dobro znašel prav takrat, ko so ostali nekoliko popu stili.
EKR -
MLADINCI
Polet — SARA 52:56 (26:29)
POLET: Danev 20, Škabar 4, Kahn 1, Taučer 12, Sosič V., Vitez M. 11, Vitez B. 2, Tavčar 2.
SABA: Mechi 2, Checchi 16, Sva-ra 9, Pittini 12, Spalletti 4, Pisetta, Pindozzi, Parigi 13, Bottan.
PM: Polet 4:6, SABA 4:8.
PON: nihče.
SODNIK: Piculin.
Kljub odsotnosti Poletovega najboljšega strelca Edija Sosiča, bi «o-ranžni» lahko poskrbeli za prijetno presenečenje, če se ne bi v njihovih vrstah pojavila dokajšnja mera športne smole. Openci so bili namreč stalno za petami gostom, predvsem po zaslugi Taučerja in odličnega Daneva, ki je bil s točnimi meti od daleč nerešljiv problem za nasprotnikovo cono.
Takoj na začetku prvega polčasa so gostje povedh ž 8:2, saj so po-letovci močno občutili odsotnost Sosiča. Naposled so si le opomogli in dobro igro dohiteli nasprotnika, kateremu je pa vedno uspelo ostati v vodstvu. Domačini so tako morali zasledovati goste vso tekmo, minuto in pol pred konceth pa je Danev z metom od daleč izenačil. Gostje so nato zgubili žogo in poletov-cem se je nudila priložnost, da bi prišli v vodstvo, ki bi lahko prineslo zmago, toda Tavčar je za las zgrešil odlični met in nasprotniki so nato v protinapadu dosegli zmagoviti koš.
. .	. -	.	Škoda, saj bi lahko Openci tokrat
zaj na lestvici, ki pa še ni zaskrb- prekinili serijo porazov kljub temu ljujoč. Trener Košuta je tokrat po- , da ni igral Sosič. Potrebno bi bilo sla! na igrišče precej nenavadno po- j samo nekaj več športne sreče, stavo, ki je v prvem polčasu razo-1	Lota
Bor — Juventus 97:49 (54:2°)
BOR: Perko 8, Sancin 14, Sestan 3, Lukša 6, Vatovec 8, Žerjal 8, Ra-žem 20, Košuta 8, Klobas 24,-
JUVENTUS: Škrinjar, Bertoh 8, Maranzana, Buttiro 5, Trevisan 2, Barrii ?,,(,Bpnetta 2, Covi,.^ocelli-pizza 4, Crevatin 10.
SODNIKA: Policastro in Deboni.
PM: Bor 5:11, Juventus 7:16.
PON: Bonetta.
«Plavi» so v predzadnjem kolu brez težav odpravili šibko ekipo Ju-ventusa. Čeprav se v začetku niso prav dobro izkazali so naši fantje vseeno pregazih nasprotnika. V začetku so bili Borovi igralci zelo raztreseni in nepazljivi, tako da je bilo stanje na igrišču precej izenačeno. Ko pa so se naši mladinci predramili je bila usoda domačinov že zapečatena. «Plavi» so igrah od 7. min. dalje zelo sproščeno in učinkovito, tako da je bila razlika v koših že ob koncu prvega polčasa zelo visoka.
V drugem polčasu je Bor nadaljeval z enakim ritmom in šele ob koncu je nekoliko popustil. Vsekakor pa je bila domača ekipa prešibka, da bi nudila kak odpor razigranim borovcem.
Naj omenimo še slabo sojenje o-beh sodnikov, ki sta večkrat oškodovala «plave». S to zmago so si borovci že pred koncem skoraj zagotovili vstop v finalni del, kajti neposreden tekmec Italsider, ki je zaostajal za Borom za točko, je bil poražen v dvoboju z Interjem 1904.
Peter
K/ 'ETI
Bor — Italsider 61:86 (31:45)
tej zmagi (na tujem) proti nevarnemu Flaminiu v boju za drugo mesto. Ekipi sta stopili na igrišče v precej okrenjenih postavah. Objektivno povedano pa so bili dosti bolj okrnjeni tržaški igralci, ki so bili le v šestih in so igrali brez svojih dveh najboljšiiM|ta!3bV!!,Pri; Korito • vekih pa sta manjkala le Klavdij Starc in Bukavec. Glavna junaka srečanja sta ^ m mka. Zaradi burje je bila nemogoča vsaka daljša podaja, da o metih od daleč sploh ne govorimo. Sodnika pa sta žvižgala na vse pre-tege, tako je bila nemogoča vsaka obramba. Tekma je postala tehnično zelo slaba.
V drugem delu je bila igra malo boljša, popolnoma odpovedal pa je sodnik Policastro. S svojimi poiegi je pri gledalcih zbujal negodovanje.
I, S.
Dom — Arte B 61:60 [IZ V)
DOM: B Tomažič, M. čubej (kV 16, F. Terčič 8, A. Figelj. L Semolič 12, M Dornik 3, F. Fait, V. Kont 20, U. Dornik 2.
ARTE B: G. Maggi (k) 22. S. Favretto 11, G. Boem 13. R. Cuzzit 2, M. Pais 10, A Sclaussero, M. Blasco 2, E. Baiocchi.
PROTI METI: Dom 8:18 Arte 8:32 SKUPNE OSEBNE NAPAKE: Arte B 22. Dom 26.
PET OSEBNIH NAPAK: M. Pais v 9. min. d.p., M. Domik v 16. min d.p., F. Terčič v 17. min d.p., M. Čubej v 19. min. d.p. in G. Maggi v 20. min d.p.
SODNIK: Licinio iz Gorice.
V nedeljo sta se v okviru prven-
BOR: Marassi 6, Volk 1, Mazzuc- stva. <<kadetov» srečali peterki Drča (k) 20, Furlan R. 1, Parovel 4, ma in Arte B. Srečanje je bilo zelo Udovič 14, Pegan 1 Trevisan 2 zanimivo, saj je odločalo kdo bo o-
Furlan B. 8, Race 4.
ITALSIDER: Crecich 9, Gimona 28, Pastori 15, Oselladore 16, Maso-lin 7, Bortolotti, Patriarca, Rebula.
PM: Bor 3:6, Italsider 10:16.
PON: Volk.
SODNIKA: Piculin in Celhni.
Proti močni ekipi Italsidra je Bor v soboto visoko izgubil, že v prvih minutah se je pokazala premoč gostov. Borovci pa so se vseeno trdovratno upirali nasprotniku. V prvem delu tekme se je s točnimi meti iz velike razdalje najbolj izkazal A. Mazzucca.
V	začetku 2. polčasa so «plavi» z -.r.1. '!se svoje moči in se nevarno približali nasprotniku. Takoj zatem pa so domačini izgubili nekaj žog m tako se je vodstvo Italsidra takoj povečalo. Končni rezultat pa je bil vseeno prestroga kazen za borovce ki so se požrtvovalno borih.
V	tej tekmi so Štokljevi varovanci dokazah, da se morajo na treningih bolj potruditi, kajti obramba še vedno šepa. Razen tega pa bo prihodnji Borov nasprotnik Pallacanestro Trieste, ki se bori za vstop v finale.
Udo
Flaminio — Kontavel 55:58 (25:28)
KONTOVEL: Ban 7, Čuk 19, A-leks Nabergoj 4, Ivo Nabergoj 2, Ivo Starc 16, Derini 4, Ukmar 6.
FLÀMINIO: Tamai 13, Sanlin 4, Stebel 14, Giberna 8, Franco 16, Mandanici.
SODNIKA: Zucchi in Policastro.
PROSTI METI: Flaminio 7.12 in Konto vel 6:14.	,
PET OSEBNIH NAPAK: Santin, Giberna, Ivo Nabergoj, Ban m Mandanici.
Kontovelci so še naprej ostali po
stal na drugem mestu lestvice. Do movci so kljub zmagi razočarali, j-grali so precej zmedeno in malo je manjkalo, pa bi jim nervoza odvzela par dragocenih točk.
Domove: so takoj na začetku srečanja povedli z rezultatom 10:4. Vodstvo naših fantov se jè večalo tja do štirinajstih točk prednosti. Začeli so z bolj umirjeno igro, toda gostje so zaigrali oster presing, ki je naše fante presenetil. Tako je Arte B zmanjšal Domovo prednost na samih' šest točk.	'	'
V drugem polčasu so se domovci zopet oddaljili in to s petnajstimi točkami. Naši fantje so pokazali svojo premoč na igrišču tja do de sete minute. Nato pa so gostje vzeli vajeti srečanja v svoje roke in s hitrimi protinapadi ter točnimi meti začeli polniti koš. Z igrišča so morah trije naši ključni igralci (zaradi petih osebnih napak) Sledil je dramatičen konec, v katerem so naši igralci imeli več sreče v metanju na koš kakor pa Arte B. Dom je po tej tekmi na drugem mestu lestvice, za Patriarco.
Prihodnjo tekmo bodo domovci odigrali v soboto in sicer na lastnem igrišču proti ekipi Arte A, ki sodi med favorite za končno zrna S°-_ Tekma bo zelo zanimiva, kajti nasi fantje bodo dah vse od sebe, da bi odnesli drugi par točk.
Naši najboljši strelci: L. Semolič 53, V. Kont 45, M. čubej 25, F. Terčič 17, M. Dornik 15, I. Prinčič 4, F. Fait 3, A. Bresciani 3, U. Domik 2.
M. Č.
DEČKI
Bor - SABA	39:29
Ferroviario - Polet	53:18
Ricreatori - Breg	107:22
ša, Trampuž, Husu H., M. Milič, Ukmar (Kante), M. Čemjava, Grmek, Rebula.
SAMPVITO : Galiussi, Ceglar, Ca-fagna, Grassi, Kerin, Race, Caussi, Zorzut, Riosa, Bon, Palomba. STRELEC: v 85. min. Palomba. SODNIK: Ussia.
V	nedeljo je Kras nepričakovano podlegel enajsterici Sampvito in obtičal na zadnjem mestu lestvice.
V	prvem polčasu so «rdeče-beh» igrah z burjo v hrbet, a kljub temu niso zatresli nasprotnikove mreže. Nizali so napad za napadom, toda streli Černjave, Grmeka, Ukmarja in Miliča so bili netočni ali pa so postali lahek plen vratarja gostov. Najbliže golu so bili v 4. min., ko je branilec s same gol-črte odbil Ukmarjev strel iz kota in v 44. min., ko je M. Milič iz neposredne bližine z glavo streljal za las čez prečko. Tudi gostje so izvedli nekaj nevarnih protinapadov in precej zaposlili vratarja Puriča, ki je bil vedno na mestu.
V	drugem polčasu je Kante zamenjal poškodovanega Ukmarja, kar se je precej poznalo na sredini i-grišča. Gostje so izkoristih tudi prednost burje in potisnili krasovce na njihovo polovico igrišča. V 85. miri. šo dosegli tudi zmagoviti gol, za katerega je precej kriv tudi vratar.
15 minut pred koncem srečanja je Sodnik ‘izključil KrasoVega branilca Trampuža (zaradi grobe igre). Malo prej je isti igralec dobil tudi rumeni karton.
Tudi trener Softič je bil zaradi poraza zelo razočaran, saj je menil, da bi proti ekipi, kot je Sampvito, z malo več iznajdljivosti napadalcev lahko brez težav odnesli obe točki.
R. B.
Mladost — Staranzano 1:0 (':0)
MLADOST: M. Ferletič, Gellini, Lepre, Dužman, Marizza, K. Ferfo-Ija, Zampa, A. Ferletič, Pahor, G. Ferfolja.
STARANZANO: Uhani, L. Brog-gian, Feccio, E. Broggian, Longo, Rossi, Doria, Varocchi, Saccai, A. Gergoiet, Bedin (F. Gergolet). SODNIK: Beltrame iz Gorice.
. STRELEC: v 21. min. d.p. A. Fer-ictic. - ,
JZ nedeljško zfriago si je doberdob-Miadost izbojevala peti zapo-._ koristni izid, tako da si je v njifi pètih téKmah’nabrala kar 8 točk. Zanimivo je tudi, da ni kra-ška obramba že 255 minut prejela •gola.
Doberdobci so si zmago nad Sta-ranzanom povsem zaslužili, saj so jjoka&li lepšo igro. Srečanje se je pričelo brez kakih večjih napadalnih akcij. Ekipi sta namreč i-grali pretežno na sredini igrišča, kjer sta se za domačine izkazala Zampa in Pahor, ki sta dobro podajala soigralcem. Staranzano bi lahko v tem delu igre prešel v vodstvo. Strel gostujočega napadalca pa je odlično ubranil vratar Ferletič.
Drugi polčas se je pričel v izraziti premoči Doberdobcev, katerim so se ponudile številne priložnosti za gol. Naj pri tem omenimo tri zaporedne priložnosti, ki so se ponudile veznemu igralcu Zampi. Ob takem Obleganju so domačini v 21. minuti prišli do gola, ko je Aldo Ferletič neubranljivo poslal žogo v mrežo. Po tem golu so Kraševci še vedno imeli pobudo v svojih rokah, medtem ko je Staranzano izkoristil le redke protinapade, ki jih je do-berdobska obramba vedno odbijala. Mladost bi lahko ob koncu še povečala vodstvo. Sreča v tej tekmi pa ji ni bila naklonjena.
c '	F. G.
Falco — Juventina 0:4 (0:0)
JUVENTINA: Plesničar, M. Ta-baj ..(Zin), Mikluš, E. Tabaj, Nanut, Lorehzon. Mučič, Russo, Montico, "Marvin, Gomišček.
Gole za Juventino so dali: Lo-
Kras — Samnvito 0:1	(0:0) , renzon, M. Tabaj, Montico in Gomi-
KRAS: Purič, Husu L, Štoka, Ver- šček.
Čeprav je Juventina visoko zmagala proti zadnjemu na lestvici, moramo reči, da je bila igra slaba, poleg tega so domačini že od začetka igrali samo v osmih.
Juventinci so stopih na igrišče prepričani, da bodo domačine v e-nem mahu premagali, še posebno ko so videli, da jih je na igrišču samo osem. Vendar pa ni bilo tako. štandrežci so namreč igrali zelo slabo in nepovezano: ko so po prvih minutah videli, da še ni gola, se jih je polastila še živčnost in si lahko predstavljamo, kakšna je bila slika na igrišču. Nič niso pomagali nasveti trenerja Borghese ja. Gostje so še vedno igrah povsem neorganizirano, tako da je okrnjena Falcova ekipa z lahkoto odbijala njihove napade.
V	drugem delu srečanja so Štandrežci uvideli, da je treba takoj spremeniti način igre. Zaigrali so bolj umirjeno, kar je seveda rodilo sadove, ko je Lorenzon prvič zatresel nasprotnikovo mrežo. Po tem zadetku je za juventince postalo vse lažje.
Sovodnj’e — Romana 0:3 (0:1)
SOVODNJE: Provvidenti, Trivellato, Pozzo, Gruden, Ferfolja, Petejan, Butkovič, Kovic, S. Florenin, B. Marson, P. Florenin.
ROMANA: Diami, Sligovich, Pini, Luchetto, Sgorbissa, Bettini, Cossi, Zaghis, Visintin, Sartor, Querci.
STRELCA: v 41. min. d.p. Quercia, v 26. in 42. min. Visintin.
Sovodnje so doživele pekoč poraz na lastnih tleh proti ekipi Romane iz Trž:ča. Domačini so igrali tokrat zelo slabo in sploh se ni dala primerjati nedeljska igra s srečanjem, ki so ga Marsonovi varovanci imeli pred dvema nedeljama z Juventino, ko so pokazali, da so enakovredni Štandrežcem.
V	začetku sta obe ekipi igrah pretežno na sredini igrišča, kjer so bili vezni igralci Romane boljši od domačinov. Med zadnjimi se je tokrat izkazal le Petejan, ki pa ni imel zadostnega sodelovanja s soigralci. Opažih smo tudi, da je naoadalna črta precej šepala in poznala se je odsotnost Claudia Marsona, ki je s svojim načinom igre večkrat spravljal v težave nasprotne branilce. V drugi polovici polčasa so gostje izvedli nekaj napadalnih akcij. V tem delu srečanja moramo pohvaliti vratarja Provvidentija, ki je izvedel nekaj dobrih posebov. Grajati pa moramo obrambo, ki je dovolila preveč prostosti—.nasprotnim napadalcem. Romana je do gola prišla v 41. minuti, ko je Quercia z glavo potisnil žogo v mrežo.
Že v začetku drugega polčasa so Sovodenjci ostreje priVsnili in igra se je 'premaknila na polovico igrišča gostov. Neučinkovitost sovodenjske napadalne vrste pa je preprečila, da bi domačini prišli vsaj do remija. Romana se ni v tem času samo branila, marveč je izvedla nekaj protinapadov, ki so sc v začetku drugega polčasa vedno izjalovili. Ko je vse kazalo, da bodo Sovodenjci le prišli do gola, je Visintin dobil žoso na sredini igrišča in v hitrem protinapadu prišel do kazenskega prostora domačinov, kjer je z nizkim strelom drugič premagal Prowiden-tija. Sovodenjci niso niti po drugem golu vrgli puške v koruzo in so še naprej napadali. Njihova igra pa je bila nepovezana. S tako zmešnjavo so se seveda okoristili gostje, ki so brez težav odbijali sovodenjske napade. Tri minute pred koncem je Romana s srednjim napadalcem dosegla svoj tretji gol.
P. R.
Union — Primorec 0:3 (0:2) Breg — Domio 1:1 (1:0)
MLADINKI NOGOMET
MLADINCI
Edera - Vesna	2:2
NARAŠČAJNIKI
Kras - San Marco	0:2
Muggesana - Breg	0:0
Union - Fortitudo	0:1

SMUČANJE
V KRANJSKI GORI
Morerod (Švica) dvakrat zmagala
Italijanka Giordani zapravila visoko uvrstitev
KRANJSKA GORA, 26. — 17-let-na Švicarka Morerod je na tekmovanju za «Zlato hsico» v Kranjski gori, veljaven za svetovni pokal, zmagala tako v nedeljo v veleslalomu, kot danes v slalomu in je tako postavila eno glavnih hipotek na olimpijsko zmago v obeh disciphnah. Kranjskogorsko tekmovanje je bilo namreč poslednje pred innsbruškimi olimpijskimi igrami.
Izredno smolo je imela danes Italijanka Giordani, ki je bila po prvi vožnji prva, v drugi pa je zavozila s proge in vsi njeni upi so bili tako pokopani.
LESTVICA VELESLALOMA:
1.	Morerod (švi.)	1’24”83
2.	Mittermaier (ZRN)	r26”05
3.	Zurbriggen (švi.)	1’27’'77
4.	Serrai (Fr.)	1’27”81
5.	Rouvier (Fr.)	1’28”05
LESTVICA SLALOMA:	
Morerod (Švi.)	101”25
Mittermaier (ZRN)	102''27
Sackl (Av.)	102 "37
Zechmeister (ZRN)	103"17
Serrai (Fr.)	103"90
Debernard (Fr.)	104 "02
Wenzel (Liech.)	104"08
Behr (ZRN)	104”47
Kaserer (Av.)	105"26
Coutet (Fr.)	105''87
LESTVICA ZA	
SVETOVNI POKAL:	
Mittermaier (ZRN)	229
Morerod (Švi.)	170
Zurbriggen (švi.)	153
Debernard (Fr.)	130
Totschnig (Av.)	119
Kaserer (Av.)	105
Serrat (Fr.)	104
Nelson (ZDA)	87
Wenzel (Liech.)	69
Uredništvo, uprava, ogiasni oddelek,
TRST, U!. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/H nad, telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 iir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
27. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	hda‘a !n *'ska ^ ZTT • Trs»
Z občnih zborov naših društev in organizacij
Solidarnost s španskimi antifašisti
Černigojeva razstava v občinski galeriji
mm
V tržaški občinski galeriji razstavlja te dni nestor slovenskih likovnih umetnikov prof. Avgust Černigoj, ki je dal na ogled svoja starejša in novejša dela, vedno zvest svojemu abstraktnemu konstruktivizmu in načelu, da je «treba ubiti slikarstvo v tradicionalnem pomenu besede, da lahko rešimo človeka». Na
sliki: odprtje razstavb
Odbor za solidarnost s španskim ljudstvom, Združenje antifašističnih prostovoljcev v španski vojni in Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju so prejšnji ponedeljek priredili v Avditoriju manifestacijo solidarnosti s španskimi antifašisti v boju za svobodo in za demokracijo ter za amnestijo španskih političnih jetnikov.
Po uvodnih posegih sen. Vittoria Vidalija in odbornika zgoni-ške občine dr. Miloša Budina, sta spregovorila španska antifašista pater Ignacij in Santiago Al-varez. Pater Ignacij je uvodoma omenil svečanost v Rižarni, ki nas poučuje o pomenu protifašističnega boja, nato pa na kratko orisal zgodovino državljanske vojne in negativno vlogo cerkve. Le-ta je delovala proti revolucionarnemu gibanju, da bi ohranila zadnjo klerikalno monarhijo.
Santiago Alvarez, ki je bil leta 1945 kot politični komisar obsojen na smrt, je v španščini prikazal boj španskega človeka separatistični boj Baskov, Galici-jev in Kataloncev, razmere po zaključku državljanske vojne ter mogočni boj ljudstva za svobodo.
Na slikah: zgoraj nastop partizanskega zbora in spodaj pater Ignacij.
Z občnih zborov naših društev in organizacij: zgoraj levo občni zbor slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, desno občni zbor Zavarovalnice goveje živine v prostorih PD Lipa v Bazovici; v sredi občni zbor trebenskega pogrebnega društva in spodaj z občnega zbora kriškega prosvetnega društva Vesna
Prvo letošnje predavanje v Slovenskem klubu
Slovenski klub je prvi letošnji torkov večer posvetil 100-letnici Cankarjevega rojstva. O velikem pisatelju je govoril prof. dr. France Bernik iz Ljubljane, ki je orisal predvsem njegova avtobiografska dela in v tem okviru razčlenil odnos med Cankarjem in materjo, glavni značilnosti katerega sta občutek krivde in samoobtoževanje. Cankar se je namreč odtujil družini in krščanstvu ter se odločil za nov svetovni nazor, hkrati pa je mati ostala v njegovem spominu kot otrok svojih otrok. S svojo smrtjo je približala tinu krščansko čutenje, ne pa nazora, ki je bil v njem že izoblikovan. Dr. Bernik je zaključil svoje zanimivo predavanje z analizo romana Moje življenje in povesti Grešnik Lenart. Na sliki: predavatelj med predsednikom kluba Turino in pesnikom Miroslavom Košuto
Kongres dolinske komunistične sekcije
V soboto je bil v prostorih ricmanjskega prosvetnega društva Slavec kongres dolinske občinske komunistične sekcije, na katerem so razpravljali o vrsti žgočih občinskih in strankarskih problemov. Po živahni razpravi, med katero so razčlenili nakazano problematiko ter dali vrsto koristnih napotkov za prihodnje delo, so izvolili nove vodilne organe sekcije. V imenu tržaške avtonomne federacije KPI je kongres
pozdravil tajnik Giorgio Rossetti
Odličja partizanom in partizankam z Goriškega
Slovenske in italijanske žene z Goriškega in bivši partizani so se polnoštevilno odzvali vabilu pokrajinskega odbora VZPI—ANPI in županstva v Gradišču ter prisostvovali svečanosti, ki je bila v nedeljo zjutraj v mestnem gledališču v Gradišču. Ob tej priliki so župan Trevisan in zastopniki partizanskega združenja podarili svojcem padlih iz Gradišča in svojcem padlih žena iz vse Goriške spominske kolajne in diplome. Priznanja so dobile tudi slovenske partizanske zdravnice dr. Franja, dr. Pavla in dr. Mara , r..za -Svoje-nesebično delo v koristi partizanskih ranjencev in. bolnikov v. času najhujše nacistične.okupacije
Domača umetnika v «Torkli»
V petek sta v dolinski «Torkli» odprla svojo razstavo domača slikarja samouka Danilo Križmančič in Oskar Kocjančič. Odprtje se je s polnoštevilno udeležbo, nastopom domačega pevskega zbora in recitacijo narečnih pesmi Atilija Kralja spremenilo v kaj prijetno intimno kulturno prireditev. Na slikah: zgoraj odprtje razstave in spodaj nastop pevskega zbora