SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: j Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gl4„ za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja ,v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 67. V Ljubljani, v petek 28. marca 1894. Letnilc XXII. Poljski glas,*) (Izv. dopis.) V Angliji imajo navado politični voditelji vzlasti pri banketih proglašati svoja načela; občinstvo ima take govore za jako važne, ker je v njih izraženo geslo kake stranke, in nekaka politična veroizpovedba. V Avstriji nimamo te navade, vender slučajni govori političnih mož osvetljujejo položaj. V Levovem je za časa zborovanja deželnega zbora priredil se banket na čast novih ministrov-domačinov v veličastni dvorani deželnega odbora. Tedaj je minister Madejski napil deželnemu maršalu in namestniku, kakor je bilo brati v „Czasuu z dne 28. jan. Tako napitnico smatramo lahko kot politično izjavo in vsak izraz v njih ima za nas pomen in važnost. Minister je tedaj govoril tako-le: „Ce bi si imel postaviti vprašanje, kedo je ustvaril koalicijo, bi bil nato samo en odgovor: ustvaril jo je radi-kalizem. Ta se je vrinil naenkrat ali^počasi v vse oaVieike javnega življenja, v verski, narodni, politični in društveni in postal je v družbi mogočen kot jedno skupno načelo. Zato so se druga skupno ogrožena načela združila pod geslom zatajevanje z namenom, do se odvrne njim vsem preteča nevarnost. Koaliciji je geslo zatajevanje in to je čednost, ki se ne doseže tako lahko, ker zahteva go-spodstvo nad samim seboj in krepkost volje." *) Ta dopis, ki ga neizpremenjenega podajemo svojim bralcem, nam je veselo poroštvo, da so tudi mej Poljaki odločni krščanski možje, ki delajo na to, da se vse javno življenje postavi na verski temelj. Op. ur. Tedaj trdi minister za bogočastje, da se je ra-dikalizem vrinil 1) v poljano verskega življenja, 2) da se je verski radikalizem združil z narodnim, političnim, socijalnim i. t. d. radikalizmom in je postal družbi nevaren, 3) da so se druga ogrožena načela združila proti njim pod geslom zatajevanja. Minister Madejski nam je odkril važno skrivnost. Grof Hohenwart ni spomnil v svojih govorih nikdar verskega radikalizma, da bi iz svojega kluba ne odpodil še tistih Slovanov, ki so pri njem ostali, in članov bivšega Lichtensteinovega kluba; Ple ner ni črhnil o verskem radikalizmu, da bi privabil k sebi konservativce s frazo: „Mi se moramo drug druzega navaditi" t. j. počasi naj se zatre razloček mej liberalci in konservativci. G. poslanec Klun je izrazil željo, naj bi vlada podpirala cerkev z vsemi silami, ker le cerkev more rešiti človeštvo brezbožnega socijalizma ; minister prosvete pa trdi, da se je koalicija zato združila, da bi se bojevala proti verskemu radikalizmu! Kedaj in kje in kako pa se je pokazal v javnem življenju ta verski radikalizem ? Konkordat, ki ga je sklenila Avstrija z Rimom je oslabil jožefinska načela. Ko se Cehi niso vdeleževali sej v drž. zboru 1868—1875, tedaj se je posrečilo liberalcem uničiti konkordat in urediti šolske in cerkvene zakone v liberalnem duhu. Taaffe je 1. 1879 vrgel liberalee in je imel urejeno koalicijo, ki je bila v toliki večini, da se je lahko vsprejel vsak zakon. Toda že I. 1888 je bila koalicija na desnici tako oslabljena, da so ji zvonili k pogrebu. Zakaj, nam kaže govor bivšega ministra Zaleskega. On je dejal: .Vsaka stranka na desnici je imela zahteve, katerih uresničenje je bilo v tistih razmerah jako težavno, ako ne narav- nost nemožno. Vlada ni mogla podpirati teh zahtev in sozavezniki tudi niso bili ž njimi zadovoljni. Poglejmo, kakšne stvari so zahtevali Taaffejevi klubi. Poljsko kolo je zahtevalo vravnavo rek v Galiciji. To ni nič tako silovitega, zakaj država mora to storiti, ako hoče pobirati davke. Cehi so zahtevali državno pravo, toda ne prehudo, saj so leta 1890 skušali se pogoditi z Nemci. Toda Gavč jih je razdražil, ker jim je zaprl nekaj gimnazij in še marsikaj druzega zanje škodljivega ukrenil. Slovenci so bili jako skromni v svojih zahtevah; nekaj slovenskih ljudskih šol in slovenske paraleike na gimnazijah, ki jih z večine obiskavajo Slovenci, pa bi bili zadovoljni. Samo Katoliški centrum Lichtensteinov je imel zahteve, katerih vlada Taaf-fejeva »ni mogla podpirati", ker jih ni hotela. In to je prav za prav tisti verski radikalizem, o katerem je omenjal Madejski. Vprašanje ostaje, je-li je grof Taaffe dobro zadel, da nikogar ni zadovoljil in da je liberalcem pripravil pot do vlade? Tu je prava njegova krivda, da ni imel politične razsodnosti, ali pa da je bil preveč Nemec in liberalnih načel, da ni hotel niti Slovanom, niti cerkvi ustopiti. Zato je moral pasti, ker se ni brigal za privržence, ki so ga verno podpirali. Taaffe je stvoril konservativni kabinet v na-sprotstvu z liberalnim. Logično bi bil moral postaviti konservativna načela proti liberalnim. Mej tem je pa celih 14 let deloval na to, da bi ohranil, kar so liberalci ustanovili in vsprejeli. Nobene spremembe liberalnih zakonov ni dopustil tako da se zdi, kakor bi bil hotel po malem se zbližati z levico in ž njo stopiti v zvezo. O njem LISTEK Polidor pl. Montagnana. (Životopisna črtica.) (Konec.) Dne 20. oktobra 1582 pisal je nadvojvoda Karol iz Gradca „an den Ersamen geistlichen An-diichtig Vnnsern getreuen lieben Polidoro de Montagnana Brobsten zu Ruedolffsvverdt, Patriarchischeu Comissari in Steyer vnnd Crain, Erzbriester in San-thall, Pfarrer zu Tfiffer und Gurkhfeldt, Vnsern Rath" ter ga pooblastil, naj z Žigo Gaissrukh-om, zastavo-imcem graščine Slovenjigradec preišče in razsodi prepir, katerega Jurij Leitgeb, cerkveni ključar pri sv. Ivanu v slovenjegraški dolini, ima s tamošnjimi farani.*) V prihodnjem letu (1583) dne 26. oktobra je Polidor dobil almucijo.*) To častno odlikovanje je nekatere zavidljivce hudo speklo, zato so ga pri nadvojvodi Karolu tožili različnih pregreh. Pa preiskava, katero je isti nadvojvoda z odlokom z dne 7. marca 1584 zoper njega vpeljal,*) dokazala je njegovo nedolžnost. Okoli 1. 1587 je kot naddijakon blagoslovil in l) J. Orožen, Das Dekanat Tilffer, 132. *) J. Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, 221. Almncija (Almucia Feraturae) je bila krznena vrhnja halja, katera se je v znak posebne časti delila zaslužnim cerkvcnim dostojanstvenikom. •) hvestja, II., 77. vložil temeljni kamen za cerkev D. Marije v Brezju v hočki župniji/) Ker je 1. 1576 velik požar uničil cerkev in proštijo v Novem Mestu, sklenil je prošt Polidor 1. 1591 s kanoniki posebno pogodbo. Prepustili so mu namreč v popravo cerkve in zgradbo pogorelega pohištva svoje dohodke in tako mu je bilo mogoče, porušeno cerkev z nova sezidati.6) L. 1593 je spremljal novega oglejskega patri-jarha Frančiška Barbaro pri vizitaciji na Kranjskem, ki je 1. 1594 tudi v Novo Mesto prišel ter dne 22. aprila t. 1. Polidorja v njegovih službah, zlasti pa kot naddijakona potrdil.') Toda vsled starosti je Polidor postal nesposoben za imenitno službo naddijakona. Da bi mu delo nekoliko olajšali, bil je dne 24. sept. 1596 kranjski naddijakonat odpravljen, a v savinjski dolini ostal je še naddijakon blizu do smrti.7) L. 1596 je nameraval odstopiti krško faro svojemu vnuku Polidorju pl. Montagnana mlajšemu, a ker to nekaterim ni ugajalo, vzel ga je za kanonika v Novo Mesto.9) Dne 12. maja 1599 mu je nadvojvoda Ferdinand iz Gradca pisal, da Krištot Skofič, župnik na Planini namerava beneficija sv. Katarine in naše ljube Gospe v Rogatcu, katerih prvega Polidor po- ') J. Orožen, Daa Bisthum u. die DiOzeie Larant, I., 295. ') Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, 210. «) Izvestja, II., 77. in 78. T) IiTestja, II., 77 in 78. •) Izvestja, U., 77. in 78. seda, izročiti za revne dijake jezuitom v Ljubljani, zato naj naznani svoje mnenje. Brez dvoma je v to privolil, saj je bil že poprej v tisti namen dva celjska beneficija, sv. Antona in sv. Andraša rešil in jezu-vitom v Ljubljani daroval.9) L. 1600 ga je v Novem mestu obiskal sloveči ljubljanski škof Tomaž Hren, ko je z deželnim glavarjem Jurijem Lenkovičem zaradi protireformacije tje prišel.10) Dne 17. junija 1600 ga je Herbard Turjaški prosil, naj potrdi Jurija Ztlssin-a, ki je bil za župnika v Toplicah pri Novem Mestu prezentiran.11) Kakor prejšnja, ogrenili so mu tudi zadnja leta njegovega življenja nekateri zavidljivci, zlasti njegov naslednik v Krškem, Marko Khun. Ta je takoj po nastopu župnije pisal dne 23. junija 1601 v Videm, da je skoraj 40 let bil v krški fari za župnika človek, ki je gojil luteranstvo. Oskrboval je faro po vikarjih. ki so mu odštevali na leto po 200 tolarjev za penzijo. Ko je on faro od nadvojvode dobil ter jo 24. maja t. 1. nastopil, našel jo je zelo zapuščeno. Ker je ondi še mnogo krivovercev, prosi dovoljeaja, da bi smel odvezovati od krivoverstva.1') Taka in enaka natolcevanja so v borbi za resnico in pravico osivelega Polidorja zelo bolela, a daljnih bridkostij rešila ga je 6mrt. Umrl je dne 2. oktobra 1604, zapustivši s svojo oporoko z dne ') J. Orožen, Das Dekanat Tiiffer, 130 in 131. ") I. Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, 221. ") I. Orožen, Das Dekanat TUffer, 131. '») Iivestje, II., 62. veljal dovtip Hist. pol. Bliitter: „Alles, was besteht auf der Erde — Ist wertb, dass es erhalten werde". — Zato so izgubljali vanj zaupanje konservativni poslanci. Najbolj jih je zbodlo, ko je 1. 1885 pri volitvah razposlal Taaffe vladnim organom okolnik, naj ne podpirajo pregorko kandidatov konservativnih. Zato število konservativcev ni narastlo, dasi je imela vlada volitve v rokah. L. 1888 so predlagali katoličani v zbornici versko šolo. In to je tisti verski radikalizem, o katerem je govoril Madejski; to je tista zahteva, katere vlada ni mogla izpolniti, kot je trdil Za-leski. Knez Lichtenstein je hotel podati svoj predlog začetkom 1. 1888. Toda Taaffe ga je prosil, naj počaka do jeseni. Listopada 1. 1888 je imel biti katoliški shod, toda Taaffe je prosil, naj se odloži. Katoličani so ustopali, da bi ne delali sitnostij vladi. Tisti verski radikalizem je bil tedaj jako uljuden. O tem je vedel Taaffe in zato niti odgovarjal ni na interpelacijo glede Vereščaginovih slik. Na škofovsko izjavo o verski šoli, Gavč, ni prav ničesar odgovoril. Predlog Lichtensteinov je razburil liberalcem kri, toda oni so si bili v zvesti, da zmagajo, dokler je bil naučni minister Gavč, so lahko mirno spa-vali. — Verski radikalizem tedaj ni pokopal prejšnjega kabineta, marveč Taaffe sam, kateri ni hotel izpolniti nikakih želja svojih prijateljev. Sicer pa verska šola ni tako strašna, da bi je ne mogla dovoliti vlada, kakor pravi Zaleski, saj celo protestantska vlada na Pruskem načelno priznava katoličanom versko šolo in sicer poleg ljudskih šol tudi gimnazije. Taaffejev kabinet je vedno koketoval z liberalci, vedno jim je ustopal zato, ker so bili Nemci in po vlastni krivdi je šel vedno nizdol. Zadnja operacija volilne preosnove se mu tudi ni posrečila. Padel je in — nobeden ne žaluje za njim. Poglejmo nazaj, da pridemo naprej! (Konec.) Vedite g. S—c, da duhovnik je le služabnik božji, ki čuva vse, kar mu je Bog izročil v oskrbovanje, kateremu ni treba robovati nikoli, ker Bog studi vsako robstvo. Duhovnik je v okviru božjih zapovedij najsvobodnejši človek. To celo Stritar pri-poznava, ko poje: »Duhovski stan prelep je stan,— Kaj hočeš lepšega na sveti? — Vse posvetne skrbi na stran, — Za narod z narodom živeti!" Vam pa menda uprav zaradi tega ni všeč, da ga tako grdite in prezirate. Zdi se, da vam. celo koroški Einspie-lerji niso po godu, ker naštevši nekatere svetne narodnjake štajerske, dostavljate: »Dobrotljiva osoda daj še takih na Koroškem!" Bog jih daj, a le mož Einspielerjevega duha in kova! Kako eksaltirano se glasi: „Mi iz srednjega stanu smo prišli v familije in nas dekleta niso 5. maja 1604 kapiteljnu v Novem Mestu svojo knjiž nico v Celju, vso svojo posodo in vse perilo.13) Dve lastni hiši v Laškem je že pred svojo smrtjo prodal. Njegovo truplo počiva najbrž v Novem Mestu, dasi je prva leta gojil željo biti pokopan v Laškem. Tam si je že za svojega življenja dal nagrobnik napraviti. V kapeli sv. Antona tik altarja na levi strani je vzidana plošča z napisom: »Rev. Exim. et nobil. vir D. PoIydorus de Mon-tagnana, S. Sediš Aplae ac cap. Proton, et Com. Palat. piisssime mor. Rom. Imp. D. Ferdin. I. et Se-reniss. Priu. D. Carol. Arch. Austri a Sacr. Consil. cop. nec non Ampl. Patria. Per Styr. et Carniol. supr. Geners. Com. et Archid. Pastor Ecclesiar. Tyber et Gurgfeld hic in Dno. Salvatore iinmutat. expectat, qui obiit in Chro Die — Meuse — Au. D. M. I) —."") Polidor pl. Montagnana je po vsem tem, kar smo v tej črtici o njem objavili, bil mož trdne volje, čistega in jeklenega značaja in zelo velj.iveu. Po-samna sumničenja, ki so v takratni strasino razburjeni dobi, polni osebnega natolcevanja iu obrekovanja, kakor druge, tudi njega zadela, mu niso mogla pomanjšati ali celo uničiti časti in s^ave; — njegovo ime ostane vedno slavno v domovini. Pri Sv. Marku niže Ptuja. Matej Slekovec, __župnik. ") 1. Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta, 221. ") I. Orožen, Das Dekant Tiifler, 46. mrzela, mi smo smeli ljubiti. In vi, ali veste, kaj je familija, kaj je človek s familijo?" — G. S—c! Ako kdo kaj je familija, kaj in kakošno je fa-milijarno življenje, gotovo duhovnik, ker njemu kot namestniku božjemu so znane vse skrivnosti človeškega srca. On mora učiti in soditi v tej važni zadevi dan na dan ljudi vsake vrste, vsakegu stanu. Vidi se vam, da so vam pojmi o duhovskem poslovanju in delokrogu — španjske vasi! Tudi o tem govori Stritar: »Duhovni mož, naroda sin! — Skrb za-nj je tebi izročena; — Težav njegovih, bolečin — Neznana tebi ni nobena!" Odgovarjati nimamo več kaj! Na kratko posnamemo še razvoj te naše borbe. — Izzvali ste nas vi, ko ste nakopičili sklad oprhlih čifutskih fraz pred naš prag, hoteč razdvojiti domače duhovenstvo. Mi smo te smeti hitro pometli, odgovorivši vam točno na vse bistvene točke vašega panegirika. Odzvali ste se nam i vi čez precej časa, a kako? Izrazili ste svoje začudenje in nevoljo, da se vam upa kdo odgovarjati, ter meni nič tebi nič vso isto nesnago zvozili nazaj in še marsikaj novega, vas vrednega pridejali. Odgovarjali ste, a odgovorili nič! Skrili ste se za hrbet svoje familije, svojega sinčka, za srednji stan in sploh za posvetnjaštvo. Ali je to možato, da druge za-se pošiljate na bojišče? Ako ste mož, glejmo si iz oči v oči! Pišoč prve svoje članke niti mislili nismo na vašo hišo, na vašo familijo. Pisali smo vam kot »izkušenemu" politiku,kot naprednemu narodnjaku, kot korifeji, ki ima, ali vsaj hoče imeti, v liberalnem taboru važno,odločilno besedo. Pobijali smo nazore in trditve, katere ste tam oblastno razvili, ker hočemo, da zmaga resnica in pravica, čeprav koga v oči bode! Predno zvršimo ta spis, moramo še konstato-vati vaše nepošteno zavijanje citatov iz »Slovenca". Kje smo pisali, da »svojih otrdk ne vzgajate v pravi veri", »da niste vredni, da se v vaša društva zahaja", »da srednji stan nima nič dobrega v sebi, ki doslej ni še ničesar storil za narodno probujenje in napredovanje; ničesar še ni storil, kar bi se moglo imenovati kulturno delo. Vse, kar so doslej v narodnem oziru storili posvetnjaki, meščani, ni piškavega oreha vredno." Vse, kar smo v tem oziru zapisali, meri le na vas, kot politika, ki s svojimi nepremišljenimi frazami svoji lastni stranki slabo spričevalo dajete, ki trdite o njej take reči, da vam noben razsoden človek ne more verovati. Dokazati smo vam s tem hoteli, da niste sposobni za politika. — Kje smo mi zapisali »posvetno blato" ? Rabili smo ta izraz v pomenu »renegatsko blato". Torej se po vaših mislih pojma »posvetnjaštvo" in „renegatstvo" krijeta?! Ta je pa res od sile pretrda! Glejte, kake se znebite! Vam. nasproti moramo naposled še »zamrzenemu posvetnjaštvu" čast reševati! Zato vas prosimo, ako bote še kdaj kaj citirali iz naših člankov, citirajte doslovno in pošteno, ne pa tako per-fidno, kakor doslej. Gospod S—c konča svojo filipiko proti nam z besedami: »Je že tako, toda žalibog, da je do tega prišlo; in taki ljudje, ki sami ne znajo dobrega čevlja napraviti, hočejo druge učiti politike in praktičnega življenja! — Zdaj pa mirna Bosna; odgovarjal v tej pravdi ne bom več, — poslati mi morate spretnejšega nasprotnika; grem raje na kmetijo v Gradiše teleta in žrebeta gledat, kakor ruvati se s takimi mladiči!" Mi le dostavljamo temu sklepu: „Finis caronat opus." Recite, kar hočete, a slabo spričevalo je vse-kako, da vas „mladiči" vženo s političnega polja — pred teleta in žrebeta! Želite si spretnejšega nasprotnika? Ko dosedanjemu pošteno odgovorite in ga pobijete, pošljemo vam druzega, katerega si bote lahko sami izvolili. Za sedaj vam je pa še ta preveč! Priznamo radi, da čevljev res ne znamo delati; a si tudi čevljarskih pravic ne prilastujemo. Vi pa, kakor se kaže, znate čevlje vsaj zakrpati, ko nas v tem kritikujete; a vtikate se tudi po nepotrebnem v politiko, katera vam pa le preglavico dela. Zato vam damo dobrohoten nastčt: »Le čevlje naj sodi kopitar!" In mi bomo radi nosili k vam čevlje zakrpat, ako jih ne bote tako skazili, kakor svoje politične članke. Pogodimo se torej prijateljski! Vi, g. S—c, pustite nam naše študije, katerih smo bojda po- trebni; mi pa prepuščamo vam z veseljem — vaša teleta in žrebeta!... In: mirna Bosna! Ako bote vkljub odpovedi vsejedno kaj odgovorili, vedite: »Wir bitten: kein Kom8dienwitz Denn da hilft kein Colophoniumblitz 1 Auf Possen liisst sich Niemand ein, _DieAntwortmuss stichhaltig sein!« Iz Rima, 17. marca. Se sedaj ni policija zasačila zlobneža, ki je dne 8. t. m. vrgel bombo pred parlamentno palačo. Zaprli so nekega prodajalca prižigalic, ki trdi, da sta mu dva neznanca potisnila v roke lesen zabojček ter hitro zbežala. Ko je začutil dim, vrgel je stvar na tla, kjer se je razletela. Poročal sem po tukajšnjih listih, da je bila bomba osveta, ker zbornica ni glasovala za loterijo v korist razstave, ki naj bi se odprla prihodnje leto. Ali verojetno je, da so anarhisti izvršili to zločinstvo, ker je zbornica privolila kazensko preiskavo proti poslancu De Felice-ju, ki je prebivalstvo sicilijansko hujskal k vstaji. Bodi vzrok ta ali oni, gotovo je, da je hudodelec skušal posnemati Francoza Vaillanta, ki je vrgel bombo med poslance v zbornici. Nov dokaz, da se anarhizem ne zatr^ z ječo in navadnimi frazami, s katerimi liberalizem „obsoja" taka hudodelstva, temveč da je treba to zlo zatreti in zadušiti v kali, izruvati s korenino. A kratkovidneži ne poznajo ni nočejo poznati pravega vira vedno rastočega brezbo-štva, bogotajstva, splošne posurovelosti. Ta vir so liberalni nauki o državi brez Boga, ki so podlaga moderni omiki v šolah in v politiki. Človek, ki ne pozna Boga, ne veruje v večno kazen, tudi ne pozna svetne oblasti in rabi vsa sredstva, da jo odstrani. Ih če višji krogi ne poznajo mej božjega in nravnega zakona, če ti krogi ne ločijo med mojim in tvojim, ni li naravno, da nižji slojevi ljudstva zgubljajo vero v Boga iu zaupanje do onih, ki mu odločujejo »osodo življenja!" Anarhizem je izrodek, naravna posledica liberalnih naukov ter je postal kužna bolezen sedanjega časa, ki se širi od mesta do mesta, od dežele do dežele, ker topovi ne uničijo idej. V političnih krogih ostro grajajo počasno delovanje v odsekih parlamenta ter očitajo Crispiju, da z namenom zavlačuje važne predloge, ker hoče s tem dokazati nesposobnost zbornice v sedanji sestavi ter jo razpustiti ali pa poslati poslance čez novo leto domov. Vidno je, da se Crispi peča z mislijo diktature. Toda kot diktator utegne imeti nesrečo, četudi ga njegovi listi proslavljajo kot odrešenika mlade Itali e. Zanimiv je rimski dopis, ki ga je objavil neki francoski list in ga sedaj objavljajo mnogi časniki. Glasi se: »Italijanska kraljica Margareta je že dva ali tri mesece v velikem strahu. Vedno jo muči misel, da bode v kratkem revolucija pregnala savoj-sko dinastijo ter celo končala kraljevo rodovino. Vzrok temu se jej zdi, ker pojema udanost do kralja in se maščuje krivica in sila proti sv. stolu." Skozi Porto Pio (koder so sovražne čete 1. 1870. vdrle v Rim) prihaja vse zlo," tiko večkrat toži kraljica. Vsled tega se kraljica mnogo trudi, da bi spravila kraljevsko hišo z Vatikanom, kralja s papežem. Za svojo osebo bi rada Rim prepustila papežu; ker pa je to nemogoče, želi si sprave. Crispi prigovarja kralju, naj stvari naredi konec, toda kraljica se ne da potolažiti. Ker njo farno izmed kraljevske družine občinstvo v obče čisa in spoštuje, ne vesta si kralj in Crispi pomagati. Odkar so nedavno kraljico na izprehodu delavci razžalili, je še nemirnejša ter vedno prigovarja kralju, naj odvrne nesrečo s tem, da se spravi s papežem." — Tako rimski dopisnik. Koliko je na tem resnice, ne vem, a gotovo pa je, da je pokojna nemška cesarica Avgusta pravila nekemu članu gospodske zboruice, da jo prosi italijanska kraljica, naj bi nemški cesar posredoval med papežem iu italijauskim kraljem. Tudi je gotovo, da kralj želi sprave, kajti potem bi katoliki stopili v javnost in rešili prestol. B ez take sprave z Vatikanom se italijanska monarhija ne bode obdržala. Politični pregled. V Ljubljani, 23. marca. Ulični napisi. Zastrau uličnih napisov začenjajo se mi ve pravde v Pragi. Nemški odvetnik dr. Waldcjrt je za ii"kega nemškega hipnega posestnika vložil tožbo proti mestni občini zaradi motenja posesti, ker se .je nabila na njegovo poslopje tabla s češkim uličnim napisom. Baron Aehrenthal se je obrnil do mestnega sveta, da naj odpravi češki napis z njegove palače. Mestni svčt je izročil zastopstvo občine v tej stvari mladočeškemu odvetniku Crnohorskemu. Ne ve se še, kako stvar izteče. Vsekako pa bi bilo čudno, ako obvelja načelo praških Nemcev. Stvar se ue tiče le čeških napisov, ampak napisov sploh. Potem bi lahko vsak hišni posestnik prepovedal, da se ne sme nabiti ulični napis na hišo njegovo in tako bi napisi marsikje nemogoči postali, če bi morda hišni posestniki tudi le iz nagajivosti nasprotovali občini. Kossuthova knjižnica. Poslednja seja oger-skega državnega zbora je bila jako burna. Jedenkrat je že v tem zasedanju neki nemažarski poslanec očital Mažarjem, da pri vsej svoji prevzetnosti Ludovika Kossutha pust<5 v največji bedi živeti. Ta ogerski revolucijonar je bil zadnji čas prisiljen, prodati celo svojo knjižnico. Obrnil se je bil do poslanca Hermanna, da naj gleda, daOgri kupijo njegovo knjižnico za narodni muzej. Hermanu in Eot-vos sta res nabrala precejšnjo svoto pri raznih strankah za nakup te knjižnice in priredil se je potem poseben banket, da se je proslavljala srečna rešitev te stari. K temu banketu je prišlo mnogo članov obeh kossuthovskih frakcij in se je mnogo govorilo. Časopisi so pa kmalu na to objavili seznam darovateljev in v njem sta omenjena le dva daro-vatelja Polouyijeve stranke. To je pa bilo preveč poniževalno za poslednjo stranko in je zahtevala v državnem zboru, da se v ustanovnem pismu omeni, da nabira ni bila javna in zatorej mnogi Kossuthovi spoštovatelji za-njo niso vedeli. Sklenilo se pa v zboru o tem ni nič, dasi se je mnogo govorilo. Pred sklepanjem je večina poslancev odšla iz zbornice, ker ni kazalo o tej stvari razpravljati, ko je Kossuth umiral. Bolgarske šole v Makedoniji. Veliki vezir je predložil sultanu obširno spomenico o bolgarskih šolah v Makedoniji. Sultan se je pa baje izrekel, da naj se odpro vse šole, katere so se bile zatvorile. Turška vlada pogaja se sedaj z bolgarskim eksarhom in je upati, da se v kratkem doseže ugoden vspeh. Rusija in Nemčija. Bismarckovo hambur-ško glasilo odgovarjajoč nekemu drugemu nemškemu listu pojasnjuje, da ni resnica, da bi na berolinskem kongresu bila Nemčija kaj nasprotovala Rusiji. Rusi so se bili o vsem poprej dogovorili z Angleži. Nemčija je pridobila le Avstrijo, da se je kongresa udeležila. Bismarck je v Berolinu podpiral vse ruske zahteve. Da je pa Rusija odstopila od sanštefanske mirovne pogodbe, temu je le to krivo, ker je bila po vojski tako oslabljena, da je sama spoznala, da jej ne kaže se spuščati v vojsko z Anglijo in morda tudi še z Avstrijo. Nemčija pa seveda ni mogla za Rusijo več zahtevati, nego so zahtevali ruski pooblaščenci sami. Ministerska kriza v Belgiji. Ministerstvo Beernaertevo je v Belgiji dalo svojo ostavko, ker je v načelu se večina zbornice izrekla proti proporcionalnemu sistemu. Misli se, da bode kralj sedanjemu ministru notranjih stvarij, Burletu, naročil, da naj sestavi novo ministerstvo in .takoj predloži zbornici nov volilni red. Omeniti je pa, da je celo upanje, da naposled zbornica še odobri proporcionalni volilni sistem, ker je mnogo liberalcev glasovalo le zaradi tega proti takemu volilnemu redu, da vrže sedanjo vlado. Brazilija. Dvema portugalskima ladijama, na kateri so ubežali vodje brazilijauske vstaje, dobila sta dovoljenje, da odplujeti iz riodejaneirskega zaliva, s pobojem, da ostanejo beguni na ladi.jah, dokler se ne dogovorita brazilijauska in portugalska vlada, kaj je ž njimi storiti. Po našem mnenju sedaj vodjam vstaje ne preti nobena nevarnost več, da so le iz zaliva. Portugalci jih gotovo ne bodo izročili in tudi brazilijauska vlada tega ne bode z vso od ločnostjo zahtevala, ker sicer bi ladjama izhoda iz zaliva ne bi bila dovolila. Brazilijauska vlada bode zadovoljua, da se le Gama iu tovariši ne izkrcajo kje v Braziliji iu ne poskusijo organizovati nove vstaje, kar bi bilo povse mogoče, ker častniki na vladnih ladijah niso povsem zanesljivi. Govori se, da so ob zadnjih bojih nekateri skušali na ladijah pokvariti stroje, da bi ne mogli bojevati se z nasprotniki. Le mornarji sami so preprečili njih namene. Dnevne novice. V L j u bij an i, 23. marca. (Oflcij Velikega tedna) izvajajo v stolnici gg. bogoslovci pod vodstvom č. gosp. P. Hugolina tudi letos s posebno natančnostjo. Opazili smo do 50 psa-listov, kojih glasovi se mogočno razlegajo po cerkvi, kader menjevaje jeduoglasno pojejo psalme. Jako lepo prednašali so včeraj lamentacije. Prvo in tretjo v Jiarmonizovanera koralu, drugo pa v jednoglasni koralni melodiji. Tudi responsorije za lamentacijami odpeli so letos čveteroglasno. »Miserere" bil je včeraj od g. A. Foersterja. Autifone in intonacije psal-mov izvajajo se strogo po Pustet-ovi novi izdaji ve-likotedenskega oficija. — Pobožnega ljudstva se je že včeraj — osobito proti koncu oficija — obilo zbralo v stolnici. Danes jih bode seveda še mnogo več. Mogočni glasi pretresliivega pravega cerkvenega petja vsakomur mogočno na srce iu dušo vplivajo. (Častnim kanonikom) je imenovan preč. gosp. Janez Wolf, župnik pri Sv. Ignaciju v Gorici. To imenovanje je napravilo veselje čč. duhovščini, ki g. župnika posebuo ceni. Ravno tako je zasluženo odlikovanje preč. g. Antona Zernitz-a dekana v Kr-minu z isto častjo. (Starčki) katerim so milostljivi prevzvišeni knezoškof ljubljanski včeraj noge umivali, so bili po starosti: Jančar Gašpar iz Javorja 88 let, Pečnik Anton iz Ribnice 84 leta, Tonija Janez iz Iga 83 let, Verhovec Matevž iz Dobrove 80 let, Velkavrh Matevž iz Horjula 77 let, Skerlj France iz Ljubljane 72 let, Karfol Valentin iz Viča 71 let, Kopač Janez iz Preske 71 let, Merzlikar Gregor iz Polhovegagradca 71 let, Urbinc Jurij iz Lipoglava 70 let, Slabič Matevž iz Doba 69 let, Snoj Stanislaj iz Ljubljane 63 let. Skupaj so biti stari: 899 let. (Imenovanje.) 0. k. okrajni komisar v Radovljici, Franc Zbašnik imenovan je deželnim tajnikom pri deželnem odboru kraujskem; konceptni praktikant Otokar Cernstein prideljeu je na njegovo mesto imenovanemu okrajnemu glavarstvu. (Slovensko gledišče.) V ponedeljek, dne 26. t. m. predstavlja se„Prodana nevesta", v sredo 28. t. m. »S t a r i ženin" kot benefica tenorista Beneša in dne 31. t. m. zopet »Prodana nevesta". (Velikodušen dar.) Iz Gorice: Blagorodni gosp. Matija Jonko, veleposestnik v Bovcu, je podaril „Slovenskemu Alojzijevišču" v Gorici 200 kron in pristopil h društvu kot ustanovnik. Bog povrni blagemu dobrotniku in rodoljubu tisočkrat! Kdor sprejme enega teh malih, Jezusa sprejme. („Ja, Bauer, das ist etvvas anderes.) Velik krik je, ker je okrajni šolski svet imenoval č. gosp. dekana J. Skuhalo krajnim šolskim nadzornikom ljutomerske nemške šole. Zaradi tega je bilo veliko vpitje v nemško - narodnih in nemško - liberalnih listov. Okr. šolski svet v Mariboru jfe pa za nadzor slovenskih šol imenoval skoro samo nemške kr. šolske nadzornike. Nad tem se pa nikdo ne izpodtika. (Požar) navstal je danes dopoldne okolu 10 ure v podstrešju trgovca in izdelovalca žganja Lorenca Zdešarja na Glincah pri Ljubljani. Gasili sta pri-četiom požara gasilni društvi z Viča in tobačne tovarne, ker pa nista mogli udušiti ognja, odrinilo je ljubljansko gasilno društvo z parno brizgalnico na Glince, da omeji pretečo nevarnost razširjenja požara. (Nova krasna svečnika.) Stolna cerkev v Mariboru je dobila nova jako lepa sanktus-svečnika, ker sedanja se nista vjemala s slogom cerkve. Nova svečnika, ki se ob vstajenju Veliko soboto postavita na vsako stran oltarja, sta narejena v čisti gotiki. Bogato sta pozlačena, Na jednem so trije arhangelji Mihael, Gabrijel iu Rafael, na drugem pa simboli angeljskih korov: kneževine, gospodske iu vlasti. Dolenji del svečnikov krasi jako lepo izdelan knezo-šk< fi]ski grb. Stojali sta pri vsakem trije labudje. Svečnika sta delo gg. Katha in Zorattija v Mariboru iu staneia 365 gid. (Postrežljiv poštar.) Naš dopisnik nam piše glede na popra«ek, objavljen pod tem naslovom v našem listu, nastopno: Ostanem pri tem, kar sem priobčil v. štev. 54. »S ovenčevi". Nisem pa objavil oiimiilenih uedostatkov, da bi komu škodoval, ampak da t-e v prihodnje redno postreže. Z Vašim popraviš i m v št 57. ui se nič dokazalo, kar je pa meni mogoče, upam pa, da ne bo treba. („11 Ponolo") bode naslov novemu italijanskemu dmvniku, ki prične izhajati v Trstu s 1. aprilom t. 1. v itaiilanskem jeziku. Ustanovi ga konser a-tivna stranka, da tako prepreči vsaj nekoliko moralno propad, v katero pogrezajo čitatelji liberalnih italijanskih časopisov, posebno pa tržaškega „11 Piccolo", ki se je že tako vgnjezdil, da je ni hiše v Trstu, v kateri se ne Čita. Izdajatelji obljubljajo, vrejevati list vkatoliškem duhu za resnico in pravico (di spirito cattolico e franco p e r 1 a ve-r i t ii e p e r la g i u s t i z i a.) Takšen list je bil že zdavna potreben v Trstu, zaradi tega se ga veselimo v imenu naše katoliške stvari ter upamo, da bode kot tak pravičen tudi nam Slovencem ! (Nevarno boleha) č. g. Janez Makarovič, kapelan pri sv. Roku v Gorici. Znancem in prijateljem se priporoča v molitev. (Tiskovne pravde.) S Koroškega : Naša častna ultranemška gospoda je začela med sabo prati umazano svoje perilo, iu tega se ji je nakopičilo dosti. Zadnjič obsojeni vreduik Ottitsch v Beljaku je tožil radi žaljenja časti J. Golda in dr. Aichelberga v Beljaku, vrednik Graf pa dr. N. Gassnerja in Mayer-hoferja. Pravde se vrše te dui. (Odlikovanje.) Vojaški živinozdravnik g. Ferdo Ml akar dragonskega polka knez Windisch-Griitz št. 4. bil je odlikovan s zlatim zaslužnim križcem. (Tat na ljubljanskem pokopališču.) Policija prijela je včeraj dopoludue okoli 9. ure Matevža Razpergarja, pobalina kakih 18 let, ker je zmikal denar iz nabiralnice pri velikem križu na tukajšnjem pokopališču. 2e dalj časa opazovan je bil omenjeni tatič pri »sprehajanju" okoli velikega križa; a ko sta se pri predzanjem pobiranju iz nabiralnice dobila le dva krajcarja, vzbudil je še večjo pozornost nase, dokler mu ni bilo včeraj ustavljeno »rokodelstvo". Razperger bil je popreje pomorščak, a je po preteku štirih mesecev utekel ter se »posvetil" sedanjemu lažjemu poklicu. Sedaj ima priliko premišljevati v ječi nevarnosti svojega tatinstva. — Sploh opozarjamo policijo, naj vendar enkrat izžene z pokopališča one nadležne berače in beračice, ki posedajo po grobeh, nadlegujeio mimo idoče ter niso pokopališču samemu ne v korist, ne v kras. (Povišanje.) Cesar je imenoval polkovnika pehotnega kranjsko-primorskega poika baron Waldstiitten št. 97. — g. Rajmunda Gerbo, poveljnikom temu polku; — prejšnji poveljnik in polkovnik g. Ig. Riegg postal je velitelj 96. pehotne brigade. (Druga številka cerkvenega lista) za lavan-tinsko škofijo za leto 1894 je ravnokar izšla. V njem so navodila knezoškofijstva za vpeljavo »občnega pobožnega društva krščanske rodbiue v čast sv. rodbini nazaretskega." (Umivanje nog.) Starci, katerim je mariborski mil. knezoškof umival včeraj noge, so sledeči. Franc Tarkuš, 88 let, Mat. Tanzenberger, 88 let, Simon Mlinarič, 74 let, Anton Rosenbertr, 83 let, Fran Matuškovič, 83 let, Miha Rajsp, 84 let, J. \V*ieser, 79 let, Tomaž Volker, 89 let, Henrik Demšar, 67 I., Edvard Proy, 74 let, Jožef Hahn, 84 let, J. Zoher, 83 let. (Prvo ljubljansko uradniško konzumno društvo) je imelo dne 11. t. m svoj občni zbor Zbor je otvoril s primernim govorom g. markiz L. Gozani. Lani je pristopilo 43 društvenikov. Dosedaj je vplačanih za 8881 gld. 75 kr. deležev. Izstopilo je lani 20 udov, umrli so 3. Društvo ima v svoji zalogi špecerijsko blago, premog, sukno in vino. Tajnik g. Tomažič je govoril o prometu omenjenega društva. Gospod dr. Kotnik, načelnik nadzorstva, poroča, da je pri društvu vse v redu. Gospod markiz Gozani je pojasnil, da je minolo leto društvo .imelo 1016 gld. 15 kr. dobička, ki se razdeli tako-le: 530 gld. za remuneracije, 423 gld. 48 kr, za pet-odstotno divideudo, 62 gld. 72 kr. se pa dene v rezervni zaklad. Dohodkov je bilo 38.686 gld. 59 kr., troškov za 1880 gld. 96 kr. manj. Gledč na izvoljene člane v razne odseke je omeniti samo, da je namesto g. J. Hubada voljen g. Bregar. (Mestni svet tržaški) je imel v torek svojo javno sejo, pri kateri se je pred vsem župan spomnil s toplimi besedami — ako so iz srca izšle — proslave 501etnega vladanja našega presvitlega cesarja ter je predložil, naj se mestno delegacijo pooblasti, da stori pravočasno kak predlog, s katerim bi se na dostojen način proslavilo to SOletnico. Ta predlog je obveljal soglasno. 2a tem se je razpravljalo o dopisu c. kr. namestništva, v katerem je isto zahtevalo od magistrata, da naj ustanovi v okoli-čanskih šolah učiteljsko - voditeliska mesta za vsak oddelek posebej, t. j. za italijanski ia slovenski. Da ta predlog ni ugajal mestnim očetom, je umevno, kajti so mu ugovarjali naj odločnejše, mej tem pa so naši zagovarjali pravično stvar z vso svojo skrbnostjo, ali žalibog brezvspešno, ker lahonska liberalna večina ne pozna Slovencev v Trstu, oni so zanjo inferiorno pleme. (Nemški „Sehulverein") ima letos svoj občni zbor v Olomucu. Lansko leto je bilo za „Schulvereinw ponekod ugodnejše, ker se je baje nabralo blizu 50.000 gld. več. Vzlic koaličnemu ministerstvu — pravi dotično poročilo — ne sme pešati delovanje „Schulverein"-ovo. Za ohranjanje nemške države ne more ni nemško ministerstvo, ni koalicijska vlada storiti prida, v to morajo delavni biti Nemci v Avstriji sami. — Zopet nov dokai, da je nemško šolsko društvo eminentno politično društvo v ponemčenje nenemške dece. (Iz Celovca), dne 21. marca: Zadnja leta or-ganizovali so se naši nasprotniki večkrat, da ugo-nobe enkrat za vselej koroške Slovence. Omenjam le velikega nemškega nparteitsg-a" in mnogih drugih takih „tag-ov". Pa ni se jim posrečilo, i koroški Slovenec še diha ter se giblje. — Nov napor storili so nasprotniki minolo nedeljo dne 18. t. m. Pri „Sandwirthu" v Celovcu so praznovali osnovni shod novega društva »Deutscher Volksverein fiir Karnten", ki je naperjeno v prvi vrsti seve zo^et zoper — Slovence! Tisto zborovanje je vodil deželni uradnik Obilčnik alias „Obiltschniggu. Novo društvo se bo vnemalo za Steinwendrovo politiko in pridno žrlo Slovence, — ako se bodo dali! Pokazalo se je to že na prvem shodu. Udrihali so nekoliko (prav z rokavicami) po liberalcih in njih celovškem društvu „Deutscher Verein", dali brco socijalnim demokratom, potem pa lotili se Slovencev in tudi nemške duhovščine. Obiral nas je zlasti neki nov meteor na nemško-nacijonalnem nebu dr. Art. Lemiš iz Šentvida, ki je v duhovitosti svoji obžaloval, — naj navedem besede po nemški! — „das aus ,windischen Karaten' vielfach Slovenen geworden 8eien". Res take bedarije še nismo doživeli in „učeni" vročekrvni doktor si na to lahko vzame patent. Pa prav za prav tudi tega ni treba, saj mu takih — bedarij nihče ne bo ponarejal! Da se je pa ono zlodejstvo zgodilo, provzročilo je je seve le „das Treiben einiger Hetzcapliine". In na ta način so se „pomirovali" duhove! — Društvu je pristopilo doslej 84 članov, za načelnika je „pro forma" izvoljen L. Heilinger v Celovcu, prvo besedo ima dr. J. Kraiuz (Kranjec), v odboru so poleg teh dveh še : J. A. Kern, dr. J. Lemisch, P. Maschek, M. Obiltschuigg, R. Walter, H. Pinteritsch v Velikovcu, dr. Schmolzer, kakor je videti na prvi mah vsi čistokrvni ,.ur"-germani, ka-li! ?_—m—. Telegrami. Budimpešta, 22. marca. V konferenci liberalne stranke je naznanil ministerski predsednik, da bode jutri stavil predsednik zbornice poslancev take predloge, da se pije-teta do Kossutka tako izrazi, da dalje iti ne bode moč. Predsednik bode predlagal, da se v zapisniku ovekovečijo zasluge Kossuthove za pripravo zakonov 1848. leta, izreče zahvala narodova, brzojavno izreče sočutje povodom smrti Kossuthove, pošlje deputacija k pogrebu, položi venec na krsto in da državni zbor ne bode imel nobene seje, dokler se ne končajo pogrebne slavnosti. Ko bi se pa stavile daljše zahteve, da se morda zakonito inartikulujejo Kossuthove zasluge in troške pogreba plača država, se pa ne more prezreti, da Kossuth do zadnjega ni priznal zakonitosti sedanjim razmeram na Ogerskem in torej dotični zakon ni mogoč. Ministerski predsednik prosi stranko, naj nikar ne pritrdi dalje segajočirn željam. Liberalna stranka je pritrdila ministerskega predsednika nasvetu. BudimpeSta, 22. marca. Današnji predstavi v narodnem in opernem gledišču preprečili so dijaki z demonstracijo. Budimpešta, 23. marca. V zbornici poslancev je stavil predsednik zbornice znane predloge. Državni poslanec Justh predlaga, da se Kossuth pokoplje na državne stroške, ustavijo predstave narodnega in opernega gledališča, in izreče zahvala Italiji in mestu Turinu za Kossuthu skazano gostoljubje, zasluge Kossuthove pa zakonito ovekovečijo. Hermann je predlagal podoben predlog. Ap-ponyi naglaša, da zbornica se mora pri izražanju pijetete tako omejevati, da sodelovanje drugih zakonodavnih faktorjev ne bode potrebno, predlaga, da se priredi pogreb na stroške zbornice poslancev, postavi spomenik, venec položi na krsto Kossuthovo. Wekerle je izjavil, da je dolžnost, da se neminljive zasluge Kossuthove s čuvstvom neizbrisljive hvaležnosti ohranijo potomcem. Wekerle se izjavi za predloge predsednikove. Justhov predlog odkloni se pri glasovanju po imenih z 229 proti 93 glasovi, ravno tako tudi Hermannov predlog. Apponyijev predlog se je odklonil s 199 proti 142 glasovi in tako se, kakor se kaže, vsprejmo predsednikovi predlogi. Budimpešta, 23. marca. Časopisi poročajo o včerajšnjih demonstracijah, da so pred „Orpheumom" demonstranti, ki so hoteli ustaviti predstavo, kamnali policijo. Pri drugih zabavnih prostorih so pobili okna, povsod pa predstave zabranili. Izgredniki pomnoženi z množico ljudstva so s silo obesili črne zastave na gledališča in zasebne hiše. Bilo je več pretepov mej demonstranti in policijo. Nad 20 jih je baje ranjenih. Več so jih zaprli. Budimpešta, 23. marca. V Aleksan-derski ulici, kjer je zbornica poslancev, zbralo se je veliko ljudij, največ dijakov. Policija je zaprečila, da ljudje ne morejo dreti naprej. Bilo je že več manjših pretepov s policijo. Več oseb so zaprli, mej njimi dva časnikarja. Grenoble, 22. marca. Mej pridigo razletela se je v vasi Jallieu pri cerkvenem vhodu s smodnikom napolnjena bomba. Ljudje so v strahu bežali iz cerkve. V gnječi se je poškodovalo 20 oseb, 3 hudo. Premovana želodčna tinktura lckarja Piccolija v Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, Škodljivi prebavljajočim organom__584 8 10-8 Umrli so: 21. marca. Angela Dobravee, kovačeva hči, 2 leti, Stre-liške ulice 11, jetika. 22. marca. Lorenc Snoj, delavčev sin, 3'/» leta, Streliške ulice 11, croup. V bolnišnici: 21. marca. Makso Silpop, knjigovodjev sin, 4 mesece, plučnlea. — Marija Handler, delavka, 62 let, oedema cerebri. Tuj ci. 21. marca. ' Pri Slonu: Grofinja Marija Kinsky iz Rosenhof-a. — Grofinja Elizabeta Kinsky iz Krasne. — Hang grof Wilczek in Mlakar, profesor, z Dunaja. — Ascher iz Waraždina. — Bett iz Trsta. — Mahorčič iz Sežane. — Globočnik iz Vel. j Lašič. — Tomšič iz Kranja. — Košar, župnik, iz Dobrove a cd Q Cas Stanje Veter Vreme > a p opazovanja zrtkomer* t mm toplomera po Celziju ■3 3 s »S 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. 737-9 737-1 739-5 0-6 12-6 6-6 si. svzh. zm. vzh. si. vzh. jasno oblačno 0-00 pri Javorniku. — dr. Schiflrer iz Ribnice. — Avg. Kurzthaler iz Wels-a. Pri Maliiu-. Arnoldo, Neumann, Wallovich iz Gradca. — Janig, Schmidgruber z Dunaja. — Wein iz Kraljevega Gradca. — Vecht iz Pulja. — Pišecky, Avg. pl. Stauber h Prage. — Bežan s soprogo iz Senožeč. — Križan iz Maribora. — Rikli iz Bleda. — Oton Fischer iz Ljubljane. Pri Juintetn kolodvoru: Avg. pl. Fladung iz Posto-jine. — Terbuhovič iz Bistrice. — Steinmann iz Nove Vasi. Pri bavarskem dvoru: Jelene s Koroškega. — Fajdiga iz Kamnika. — Putre iz Kočevja. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 6'6\ za 2-5' nad noraalom Zahvala. 174 (1) Za časa bolezni in povodom smrti moje nepozabne soproge sem prejel dokaze dobrodejnega sočutja z vseh strani. V svojem imenu in v imenu sorodnikov izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so si na katerikoli način prizadevali nas tolažiti. Zlasti zahvaljujem vse, ki so spremili predrago rajnico na poslednjem potu ; društva, katera so se korporativno ali po poslanstvih udeležila veličastnega pogreba; prijatelje in znance, ki so darovali mnoge krasne vence ali zato spominjali se narodnih društev; moška pevska zbora, katera sta pela za slovo pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. V Ljubljani, 22. dan marca 1894. Ivan Murnik. ^T Palice za šatanje od 6 kr. do gld. 7 50 Komad. % fcC s pisalno opravo, s šivalno opravo, s keglji, z domino, z roulletno igro, s kompasom, prazne, 163 4-3 vse iz lesa, fino poslikane priporoča Fr. Stampfel v Ljubljani na Kongresnem trgu (Tonhalle) (Kočevski domač obrt). Palica za setanje ed 5 kr. do gld. 7 50 komadi* Piruhe Pirv&he Piruhe Piruhe a Tovarniško zalogo šivalnih strojev in 50850-22 za vozarenje ima v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Ceniki zastonj in franko. Dunajska borza. Dni 22. mar olja. Papirna renta 5%, 16* davka . . . , 98 gld. 20 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 98 . 05 . Zlata renta 4%, davka prosta.....119 „ 50 „ 1% avstrijska kronin* renta, 200 kron . , 97 . 85 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . 1021 „ — . Kreditne akcije, 160 gld..............368 , 25 . London, 10 fnntov stri..............124 „ 60 „ Rapoleondor (20 fr.)................9 „ 88'/,. Cesarski cekini....................5 „ 84 „ Nemških mark 100 ..........60 „ 921/,* Dn6 22. marolja. Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . <% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 98 , 60 4% kranjsko deželno posojilo . . . . 97 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld.......198 . — 8t. Genois srečke. 40 gld.......70 . — 118 irld. 05 95 „ 15 149 . — 158 , 75 196 . 50 kr. srečke dunajske parobrodne družbe . . 143 gld. — kr. Avstr. rudečeg* križa srečke, 10 gld. . . 18 » 60 » Rudolfove srečke, JO gld..............23 , 76 . Salmove srečke, 40 gld........74 , — » Waldsteinove srečke, 20 gld......49 . — . Ljubljanske srečke ......... 23 , 25 . Akcije »ngio-avstrijske banke, 200 gld. , . 153 , 50 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. it. v. 2947 . 50 . Akcije južne železnioe, 200 gld. ir. . . . 107 . 50 , Papirnih rubeljev 100 ............134 . 37 „ Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmatjjšeza dobitku. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C V B" VsHzeil« it. 10 Dunaj, liriihilfiritrisii 74 B. JSJT Pojasnila TSJt v vseh fcsptrfarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijtkih vrednotnih papirjev in VMtni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Of naloženih glavnic. "Of lid&jatelj : Dr.