List 5. Tečaj LU i I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskai ■ ' « ' • i. t ■ prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 2. februvarija 1894. - Sl S»! Politiški oddelek. {I»^11 ■i 1 konservativci so se bali, da bi potem, ko pridejo de lavski zastopniki v večjem številu v zbornico, ko so to likanj naglašalo krščansko socijalno politiko morali preiti od besed k dejanju. Slovenski uradniki pod koalicijskim ministerstvom. Tukaj naj omenimo, da je na Dunaji začel ob Novem letu izhajati list, kateri zmatra za svojo nalogo krščansko socijalno politiko. In že v začetku je pa ta Tisti slovenski poslanci, ki mislijo, da moramo Slo- list imel težave s stavci, ker gospodje, ki tako radi go venci podpirati vsako vlado ako jo podpirajo nemški Vore o krščanskem socijalizmu, niso tako marali plačevati konservativci, so se na vso moč trudili, da bi svetu do- delav nego ,jih plačujejo liberalni židovski listi Ta kazali, da bode Windischgràtzo lada prijazneja nam dogodek precej omajal zaupanje v propovedovalce kr Slovencem, nego je bila Taaffejeva. Posebno gospod kan. ščanskega socijalizma Klun je pri občnem zboru „Katoliškega politične dru Slovenski poslanci so storili veliko pako î da niso štva z vso svojo tj o dokazoval, da pod Win- kakor jeden mož se postavili po rabu grofu Hohenwartu, ko dischgràtzovo vlado nastopijo za Slovence časi, ko bode je začel pogajati se z levičarji in razbili konservativnega jim cedilo mleko in med Drug pa zopet nam pravijo, kluba Tedaj bile razmere take, da bi s tem bili one da naj še počakamo, da bodemo videli novo ministerstvo mogočili sedanje politične razmere. Potem bi ne bilo no pri delu. benega izhoda zamotanega položaj nego vsprejeti Seveda trezno misleči politiki tega niso mogli ver- Taaffejevo volilno reformo, seveda nespremenjeno ker vlada, ki se opira na zjedinjeno levico, nam Slo- tako se bi bila mogla skleniti z navadno večino. jeti, vencem prijazna dischgrátz tirati ker Po vo biti ne more Naj začne knez Win- lilni reformi bi v Avstriji bile nastopile vse drugačne po drugačno Ipolitiko, kakor jo želi zjedi» litične razmere. Zjedinjena levica bi bila kar zginila in njena levica, tedaj bode ostal brez podpore v državnem zboru. Da bi se levica bila kaj premenila, tega si še misliti ne moremo. njo bi bilo nemško prvenstvo zgubilo vsako podlago V zbornico bi zares prišli bolj demokratični elementi kar Mi vemo, da zagovorniki sedanje vlade poreko da bi nam Slovencem gotovo ne bilo v kvar, ker naš narod je gotovo demokratičen zjedinjena levica že zaradi tega misli drugače postopati ker so jo zmodrile skušnje pod Taaffejevo vlado, ko dolgo let morala jesti grenek kruh opozicije. Mi mislimo da tega celo tisti ne verjamejo, ki trdijo kaj tacega. Le i î Napaka, ki so jo slovenski poslanci storili, se pa sedaj ne da popraviti. Koalicija se je utrdila in je sedaj že tako močna, da se ji na podporo naših slovenskih poslancev več ne pride î tako tudi ne nemške kon sedaj postala potreben faktor, brez nje ministerstvo Windischgràtzovo ne more vladati niti jeden dan vica je j pa tudi nobeno drugo ki bi hotelo hoditi jednaka pota servativce. Lahko bode izhajala čisto brez njih. Jedino zjedinjena levica in pa Poljaki so za vlado neizogibno potrebni faktor, na katere se mora ozirati. Pomoči češkega Sedaj se faktično brez levičarjev nova večina več sestaviti ne da. Poslednja prilika je še bila moč levice zlo- ko je Taaife predložil volilno reformo m MBM^MM to reformo bi se bila dala dobiti Večina za veleposestva je pa tudi gotova, ker to plemstvo jo bode podpiralo že iz samega strahu pred socijalnimi demokrati. Vlada pa tudi dobro pozna svoj položaj in se tudi da so le nemški kon- ravna potem. To smo videli pri imenovanjih dveh urad servativ njim sorodni elementi pokazali malo po nikov na Kranjskem Krškem se je imenoval za vodjo žrtovalnosti in niso v svoji skrbi za nemštvo in pa iz okrajnega glavarstva mož, ki zna imeti vse druge spo strahú pred delavci vsega spridili Seveda nemški sobnosti, ali v slovenskem jeziku se sporazumeti ne bode mogel. Za prvega sodnijskega zdravnika v Ljubljani, je pa imenovan dr. Schuster, ki tudi slovenščine ne zna. To Politični pregled. je pa še začetek kratkem bodemo imeli zaznamo prvi vrsti naloga j Koroški deželni zbor. V koroškem deželnem zboru so bile burne razprave o preloženji humbreške ceste in pa o postrežnicah v novi deželni bolnici. Nova humbreška cesta je slabša, nego je bila prejšnja, ali vendar je celovški deželni da se začno nastavljati nemški urad- glavar pritiskal na občine, da so donašale, da se je postavil vati še več tacih slučajev. Zjedinjena levica hoče, da se nemštvu po možnosti dobi prejšnje pozicije in to v spomenik koroškemu deželnemu predsedniku, ima baje sebnih zaslug za preloženje te ceste. To stvar je v deželnem zboru spravil v razgovor slovenski poslanec g. Einspieler. Po-popolnoma pa stvari ni mogel pojasniti, ker mu je deželni glavar odtegnil besedo in ker so Nemci silno kričali, ko niki. Lahko si pa mislimo, kako se bode postopalo še na Koroškem in Štajarskem, ako se že na Kranjskem tako ravna. teh dveh slučajih se vlada niti na to ne more sklicevati, da ni imela slovenščine sposobnih uradnikov, poslanec čital pismo kotmirskega župana v tej stvari. Samo dobre volje ni imela. Ko bode pa šlo za službe na Štajarskem in Koroškem, bode pa še včasih težavo dobiti slovenščine sposobnih uradnikov in bode vlada tem ložje opravičevala imenovanje nemških. po- le novo bolnico pa hočejo koroški liberalci vpeljati protestantske dijakonice iz Nemčije. Posl. Einspieler in pa škof Kahn sta temu ugovarjala in zahtevala, da se vpeljejo usmiljene sestre. Stvar se je izročila posebnemu odseku v pretres, kateri se bode najbrž izrekel za protestantske dijakonise, ker sedaj v vso gotovostjo lahko rečemo, da se bližamo ča- Celovci to kaj velja, kar prihaja iz Berolina. Zlasti je pa V ■ m m a . — —» _ . . _ _ som ko slovenski uradnik zaveden svoje narodnosti ne bode imel upanja priti na kako boljše mesto. Odločevalo bode politično mišljenje. Neki slovenski list misli, da bi se dalo s tem od-pomoči, da bi s takimi uradniki morali čevati. potem slovenski obse pa kmalu sami prepričali, da niso sposobni za svoje mesto, pa tudi tisti, ki so jih imeno- , bi se prepričali. Mi smo popolnoma za to, da proti to zanimivo, da se za protestantske dijakonise baje posebno poganja soproga deželnega predsednika. Najvišje sodišče za dežele češke krone. V odseku za • ^ i • razpravo o Vašatyjem predlogu o osnovi posebnega sodišča za dežele češke krone so se izjavili veleposestniki in pa Nemci, da se ne udeleže posvetovanj. S tem je posvetovanje tega odseka onemogočeno. O Nemcih je čisto naravno, da se ne udeleže posvetovanj. Tudi o veleposestnikih se ne čudimo, dokler vali z Nemci vlečejo za jedno vrv. Pričakovali pa bili. da bodo gospodje naravnost povedali, zakaj ne glasujejo in ne bodo se ga iskali nobenih olepševalnih izgovorov. V svoji izjavi trdijo, da tem- tujcem z vso odločnostjo branimo svoj jezik in povsod poslužujemo, ali vendar ne verujemo, da bi to že se češko državno pravo ne more obnavljati kar kosoma, pomagalo. Skušnje prejšnjih liberalnih vlad nam ka žejo kako trdo kožo imajo ti nemški uradniki. In tudi vsi prebivalci z vso odloč- ne moremo zahtevati da več se mora stvar najedenkrat izvršiti in zatorej ne morejo osnovo najvišjega sodišča izločevati iz druzih državnopravnih vprašanj. Grospodje naj bi vendar naravnost povedali,, da jim na češkem državnem pravu ni nič ležeče, ko vendar sedaj že nostjo proti njim branili narodove pravice, ker marsikdo vsakdo ve, pri čem da je. Motijo se daleč, če mislijo, da bodo se boji uradniku zameriti da morda sebi s tem kaj se nadalje koga slepili. Za Slovane pa ni nobene škode, če se ne škodoval. Taki dogodki so v tesni zvezi z vso notranjo politiko in se bodo tedaj korenito odpravili, ko ta politika nastopi drugi pot. Sedaj tudi mi nimamo nobenih nad. da » i ne osnuje omenjeno sodišče, ker bi se potem le Čehi bolj odločili od južnih Slovanov. Moravski konservativni veleposestniki so se tudi odločili od narodne stranke in menda mislijo tudi z liberalci res tisti hoditi po derni in strni. Te dni so objavili neko izjavo, v kateri poslanci, ki so pristopili koaliciji za Slovence kaj dosegli pravijo, da s Starocehi ne morejo več hoditi, ker so se zbli- na Dunaji. Vse bode ostalo pri obljubah. Mogoče je, da žali s Mladočehi Posebno pa v tej izjavi naglašajo, da so se obnovi gimnazija v Kranji, ali najbrž bode imela precej nemški značaj, ako se obnovi pod sedanjo vlado. To bi politična, ne pa narodna stranka. poslednjim so pa ho- teli povedati, da naj Čehi nikar ne pričakujejo od njih, da jih podpirali. Veleposestvo na Češkem in Moravském se je pa potem ne bila nobena narodna pridobitev več. Seveda toraj do malega izneverilo češkemu narodu. To je gotovo ve- tudi tiste ljudske šole se nam bodo dale bode že videlo. pri katerih se da smo zanje na potu do upravnega sodišča, kjer se odreči ne bodo mogle. Drugih pridobitev nimamo pričakovati. Naši poslanci so na Dunaji postali peto kolo na vozu, nanje se ne bode nikdo več oziral. likega političnega pomena in češki politiki morali po pre- menjenih razmerah uravnati svojo politiko. Sedaj morajo sploh svojo politiko postaviti bolj na demokratično podlago in iskati oporo sploh le pri demokratičnih v prvi vrsti seveda slovanskih strankah. To pa zahteva, da popuste svojo državnopravno po- biti smemo zgu Seveda poguma Slovenci zaradi tega ne Tek časa bode tudi naredil konec sedanji koaliciji. Naj se še tako upirajo gospodje pravičnejšemu volilnemu Saj vi- litiko in se oprimejo le narodne jednakopravnosti in pa demokratičnih načel. Pred vsem naj bi Čehi delali na to, da se najdejo tla za osnovo velike slovanske demokratične stranke v Avstriji. redu ali naposled bodo pa le odjenjati morali Ogersko Vladi s svojo politiko ne gre nič kaj po sreči. Iz vladne stranke je izstopilo zopet nekaj članov listo dimo v Belgiji. Kako so se upirali razširjenju volilne pra- pivši osnovali so svoj klub, kateremu je predsednik bivši pred* vice ali tek časa je bil močnejši nego moč parlamen- sedûik zborni^ poslancev Pechy tarnih strank in ne bode dolgo, ko se zavali kamen na grob nekaterih strank, ki so nedavno bile še tako mogočne. stvarij, Hud udarec je zadel vladno stranko pri občnem zboru budimpeštanske narodne kazine. To druStvo se je vedno prisvajalo nekako vodstvo v Tako se tudi v Avstriji ne bode dal zavreti tek ogerski politiki. Najglavnejo besedo v njem imajo bogati plemenitaši Pri dopolnilni volitvi v odbor sta Koloman Tisza naj se nemški konservativci in liberalci še tako Pa minister Fejervary voljena le z dvema glasovoma večine trudijo in tedaj tudi naš narod dobi pravice svoje Propalo je več članov vladne stranke, mej njimi ministra Lu-dovik Tisza in Bethlen. Voljenih je devet največjih nasprotnikov vladne cerkvene politike, mej drugim tudi sklicevatelj katoliš po stolpih in kupolah na omenjenih misijonskih poslopjih kega hoda grof Zichy Liberalna stranka je zaradi tacega Na strehi ie tudi bil napravljen vrt in pa kavarna izida mocno razdražena in se ze gov da mi liberalci izstopiti narodne kazine. Vladi se stališče že maje, posebno Kalifornija je še nedavno imela lepe gozde i po ka ker v višjih krogih z njeno politiko nikakor niso zadovolj Nemčija novica, da sta se nemški cesar in bi v • terih so rasla nenavadno debela drevesa. Pri glavnem vhodu v razstavino poslopje leži kos tacega velikanskega dižavni kancelar knez drevesa in zraven je pa bil nabasan kalifornski medved. političnem polji zanima svet najbolj Bismarck pobotala. Kakor znano, živela sta ta dva v nespo razumljen j vprašanjih Nasproto sta si drug drugem v političnih Znotraj je bila osvetljena dvorana, ki je z zgornjo Posebno Bismarck je kaj rad javno grajal upravo galerijo dajala bila 100.000 štirjaških čevljev pro nemškega cesarstva Cesar je zadnji čas sprevidel, da je naj- stora za razstavo. Pod kupolo bil je deloma oddeljen bolj da se z Bismarckom sporazume Volj k temu spora prostor Stene in stebri so bili ozaljšani z zastavami, pal ziim ljenju tekom minolega leta pokazal že nekaterikrati. mami, travami in raznovrstnimi praprotmi, ki vse kažejo » Zadnje dni storil je pa v to svrho prav odločilen korak je namreč Bismarck okrevel od influence, poslal mu svojem adjutantu steklenico starega ljenji in mu čestital Ko po ozdrav- ga povabil v Berolin. Bismarck se je zahvalil in ob da ima Kalifornija že vroče podnebje. Pod kupolo je lepo šumljal vodomet okrog stare datelnove palme s koreninami bili izkopali, pripeljali in katero so ljubil priti v Berolin Te dni je Bismarck res prišel v Be rolin, so ga najlepše sprejeli Glede sporazumlj Bismarckovega vega so razna mnenia, eni pravijo da da bo to vplivalo na politiko, to je, da se bode cesar zana prej ravnal po nasvetih Bismarckovih, drugi zopet trdij bode cesar tudi zanaprej sam vladal po svoji volji. Bolj go tovo je, da je cesar za to iskal prijateljstva in posadili semkaj. Okrog tega prostora razvrščeni so pavilijoni posamičnih okrajev. Tu so bili razstavljeni razni žlahtni plodovi te de-pomaranče, limone, jabolke, hruške, velikanske dinje se bo mogel o raznih stiskah Bismarkom se obetajo Nemčiji . da nanj sredi obrniti za svet; sicer bo pa zadevo razjasnila bodočnost Srbija aprednjakov Simičevo ministerstvo je sestavljeno iz zmernih liberalcev. Radikalni klub je prepovedal vsaka- novo mini- teremu radikalcu vstop v ministerstvo sterstvo predstavilo skupšči Ko se radikalci, da ne pod pirajo nove vlade Radikalni listi pišejo strogo proti nezako- zemlje, na kateri se je našlo to zlato žele, in zelje, pa tudi sloveči Posebno zanimiva je bila razstava rudnin je bil postavljen kip onega W. Marshalla, kateri je našel pri grajenji neke žage prvo kepico zlata v Kaliforniji katera je potem obrnila pozornost sveta na to deželo. To se je zgodilo dne 19. januvarja 1848. Najditelj prvega zlata v Kaliforniji in pa tudi lastnik sta umrla v rev- 1 nitemu postopanju krone, posebno, ker se je poklical Milan v Beligrad, ko se je bil zavezal z besedo, da ne pride več na Srbsko vlada skupščine zpustila, pač pa odložila ščini, deželi ali veliko druzih jih je pa potem obogatelo v tej tem oddelku je razstavljena tudi ploščinasta zasedanje do 1. novembra. Do tega časa misli namreč doseči ponev sporazumlj Zatožbo proti bivšim liberalnim ministrom nova vlada zaustavila. Okrožne in okrajne preiekte na- V kakeršnih so sprva izpirali zlato v Kaliforniji. Potem so razstavljene razne novejše priprave za izpiranje A A f " zlata. Tu naj omenimo da se je v Kaliforniji dosedaj domestila je vlada s častniki in poskrbela sploh za sako od vrnitev nemirov. pridobilo že za 1400 milijonov dolarjev zlata liMMMi Obrtnija. j^Si Toda ne le zlata, temveč tudi druge rudnine je poslala Kalifornija na razstavo. Tako je razstavljeno živo ki se tu dobiva v večjih množinah. Boraksu se srebro dobiva poleg v Kaliforniji še v Novi Nevadi Čikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) Čitatelji so gotovo že večkrat čuli o Kaliforniji 9 tisti deželi v Ameriki, kjer poleg Avstralije izkopljejo največ zlata na svetu. Pa tudi sicer je Kalifornija blagoslovljena dežela. Naravno je, da ta dežela ni hotela na razstavi zaostati za drugimi deželami. Poleg države Illinois je bila palača te države izmej palač posamičnih ameriških držav največja. Tu razstavljeni predmeti so bili kaj lepo in razvidno vrejeni. Že poslopje samo je jako znamenito. Zidava je v Tudi kalifornski baker, demanti in turmalini v lepih svetlorudečih kristalih so bili videti v tem oddelku. Razstava je pa tudi pokazala Kalifornijo kot izvrstno vinorodno deželo. Razstavljena so bila vina, ka-keršne morajo ugajati tudi najbolj razvajenemu grlu, tudi kalifornski konjak je na jako dobrem imenu. Poleg tega pa Kalifornija tudi pokazala svoje izvrstno olje Vroče podnebje posebno oljki ugaja (Dalj sledi.) v onem španjskomavriškem slogu katerem so bile zidane Obrtnijske raznoterosti ď v Obrtna šola v Malboretu na Koroškem Kanalski dolini je prebivalstvo prišlo v veliko bedo, ker so propale ta- železne fužine. Da se pomore prebivalstvu, se je ondu mošnje prve misijonske hiše očetov frančiškanov v Kaliforniji. _ Konci minolega stoletja so misijonarji frančiškanskega osnovala obrtna šola, da se tako vvedo druge obrti iz- pa ni le šola, ampak tudi hkratu produktivna zadruga reda prišli v te kraje širit sv. vero in ž njo pa tudi izobraženost. Prvi tak misijon se je v Kaliforniji bil osnoval leta 1769. in v začetku tega stoletja je že bilo 18 Ta šola obeta __________ __y dobička, 'tako da se bodo Kanalci lahko preživeli. Sola že prvo leto imela 480 gld. prometa. Poleg strugarstva se mnogo je tacih misijonov. Po letu 1845. so pa ti misijoni propali bodo na tej šoli oziroma pridruženi zadrugi delale tudi razne stvari iz alabastra in druzega kamenja v tej dolini. Napravil vsled premenjenih političnih razmer. Razstavino poslopje se je tudi že stroj za obdelovanje kamenja imelo več stolpov in kupol, ki so bile točno narejene baster samo v Galiciji rabi za stavbeni obrt in ima Avstriji se ala obrt upati precej uspeha. Nadalje se bode vpeljalo rožno strugarstvo jala predložene gospodarske načrte ter ki je sedaj v navadi le na Dunaji in v nekaterih .čeških mestih. Ta obrt bode vspeval, ker je na razpolago dovolj surovin. Polagoma se vpeljejo še druge obrti. Nekateri izdelki te šole so varovala do paše opravičene kmete v tem, da se ne bodo poljubno v po gozdovanje zagrajali najboljši pašniški prostori, m prav bili Rusko po duhu tudi § 9. gozdnega zakona, ki veli da se mora prometno ministerstvo je naročilo v inozemstvu tako oskrbovati gozd, da se tudi opravičencem varuje razstavljeni o Božiči v Celovci in imeli mnogo občudovalcev. 250 lokomotiv in več tisoč železniških voz. Večina je naročena v Avstriji, drugo pa v Belgiji. njih pravica, prenehati morajo potem ti veliki nedostatki Glede 10 « i""............................M.............................................................................. j» % i »lira j Kmetijstvo, f ilÊÊmiXÊÊ 11 pa naj deželna vlada vpliva na to i da se v varstvo odločeni deli gozda né le zaznamujejo ampak tudi dobro zagradé. Vsaj je ondot polno lesa, kateri se bi škode more porabiti za napravo trdne ograje m Gorenjski pašniki v deželnem zboru. Govor g. Povšeta. drznem se gojiti nado, da bodo tudi gozdni lastniki v lastnem interesu udali se takim naredbam. da se (Dalje.) vendar že Ne bom nadaljeval teh žalostnih odnošajev hočem prestopiti pozitivno razpravo te zadeve tedaj je storiti, da se ti slabi odnošaji odpravijo? t apel gre na visoko c. kr. vlado, katera naj skrbi za to ter Kaj Moj kmetov povrne mir in zadovoljnost ter poleže nevolja dobro voljo od obeh stranij se morejo take zagradbe prav lahko izvršiti, jeden dá les, dr pri delu pomaga Tafco bo mogoče dele, ki so odmenjeni î bo osobito § 9. gozdnega zakona da se in če se bo tudi na 8 10. skrbno oziralo tudi izvrševal, ® i » « , bo se to paš-niško vprašanje dokaj zboljšalo. In tu želim, da bi se za pogozdovanje, obvarovati živine, da ne bi se moralo t J • • t •' , toliko žrtvovati za pastirje ker, kakor doslej, moralo bi se takorekoč živali pasti na vrvi. naša slavna : kr. deželna vlada ravnala po odredbi Nj Sicer navajam da prevzvišenosti kmetijskega ministra našega, ki je dne 11 marca 1890. odposlal dekret br. 3767 na c. kr. lastnik 10., veli, da morata gozdni do paše opravičeni skupno skrbeti za to, da se vlado za Štaj deželno sko v Gradci, v katerem doslovno zauka- s ■ zagrajene gozdne dele Paragraf se zuje namestništvu t obrani živini vhod v - «î . ; 4 . : . doslovno glasi v tretjem odstavku: „Gozdni lastnik in do paše opravičeni imajo pašno živino z nastavljanjem pas- » m • » mi je na tem ležeče, da se gozdni za tirjev ali na dru o primerni način od za pogozdovanje kon točno izvršuje, tako pa tudi želim in pričakujem se , da w « pri izvrševanji zakona skrbno ozira na gospodarske izločenih delov odvračati. Tudi naj ampak skupno pasejo." posamezno » (Dalj sledi.) razmere in potrebe kmetijstva u y Slavna naša c. kr. deželna vlada naj strogo zaukaže Kmetijske raznoterosti. in skrbi za to. da se bo 9. gozdnega zakona v polni Pridelovanje zdravniških rastlin. Ogersko poljedelsko meri izvrševal in tako tolmačil, kakor ga je treba, da se pravici služi. Omenjeni paragraf pa slove : „Gozdi, ki so obremenjeni s služnostmi, morajo se primerno oskrbovati. Način in velikost gozdnega užitka v takih gozdih se določi na podlagi gospodarskega načrta, ki se ima sestaviti ali na zahtevo opravičencev, ali lastnika. Ta načrt more določiti na zahtevo prvega ali drugega tudi okrajno gla ministerstvo priporoča onim krajem, kj trtna uš, rastlin. da začeli se baviti s nograde uničila pridelovanjem zdravniških Kmetijske zbornice. Prasko ministerstvo predloži zbornici poslancev predlogo o osnovi posebnih kmetijskih zbornic Take kmetijske zbornice zastopale bi interese kmetijstva bile našim trgovinskim zbornicam in bi zanje volili dobne tudi najmanjši kmetovalci Cena barometer po Lonec napolni z vlažno prstjo varstvo, in sicer po zaslišanji obeh strank in na podlagi vani° vtakni jelov strž. Če bode vreme lepo se luskine odpro pred grdim se pa zapro Če namočiš steklo v oknih z raz načrta, katerega izdelajo nepristranski zvedenci. Za slučaj, ^^ ■ _ ^^ _ ' « I jL: .4 da se obe stranki zaradi gospodarskega načrta ne moreta j t zjediniti, odloči c. kr. oblast na podlagi izpovedbe stro- * * kovnjakov o načrtu, kakor to veli ' ministerská naredba gelatine in 100 delov vode, bodo ob lepem vremenu rumene stoplino iz jednega dela klorovega kobalta, 10 delov gelatine in 100 delov vode, bodo modre pred lepim vremenom, če jih namažeš z razstoplino enega dela klorovega bakra, 10 delov br. 9870 z dne 17. septembra 1858." C. kr. deželna vlada naj torej zaukaže okrajnim oblastvom, da poučujejo opravičence, kmete, in naj vpliva sploh na to, da se po § 9. gospodarstveni načrt redno in i vedno napravlja, ter naj nadzoruje izdelovanje teh načrtov. yjiir 1 11 if " Zf MP '«y,] Mb IM r % • • h J [Ajj < .'■.Sř: Tl - i fl^jHuV i/ HBCM B, • I -m iKfl BH ^ Kfifi In prav zaradi tega, ker teh načrtov doslej ni bilo, so nastale te obilne pritožbe. Za trdno se nadejam, če se ., da se bo to pe- in če jih namažeš z razstoplj iz dela klorovega kobalta 20 delov gelatine, 200 delov vode, 1 del nikiovega okisa bodo pa zelene. Pred oblačnim vremenom so pa v vseh treh slučajih brez barve. » Poučni zabavni 5 SP bo resno skrbelo za točno izvršbo reče vprašanje srečno obrnilo na bolje. Kratkočasno berilo za predpust. Po meso (Narodski običaj iz Železnikov.) tem se bode preprečilo nagajanje pri izvrševanji paše, ker odločeni bodo jasno in stalno vsi oni prostori, ki se bodo pogozdili, in kje se mora pasti, inče bo slav- volji naslednje vrstice onim ženam na c. kr. oblast po intenciji kmetijskega ministra preso- večkrat Stavim kaj, da če ne drugim, vsaj gotovo bodo po ki so od svojih mož tepene. Zoper tako grdo ravnanje imajo že lezniški žebljarski kovači neko originalno narôdno-ljudsko Služboval je pred davnimi leti v Železnikih ovadbo sodbo obsojenje in hkrati tudi se Nemec poslužil izraza „Volksjustitz". Ako se namreč raznese glas, da je kaki mož kovaškega obrta otepel svojo ženo, — zlasti na mlade, imajo v tej zadevi hudo po tem je zdajci tudi sodba čezenj izrečena, da šitev, za kar moder in bogoljuben gospod kot duh. pomočnik. odtod zelo daleč doli na Dolenjsko za župnika zelo Prišel piko, pojdejo k njemu „po meso. « To se pa zgodi vselej za čas dela v delavnici (vigencu). Navadno se domenijo iz več sosednih delavnic za to proceduro, ki se zvr-šuje najraje zjutraj, ko se dobro naredi dan. (Kovati namreč pričnejo že pred polnočjo.) „Po meso" gre na- vadno med silnim šundrom, smehom, zbijanjem šal itd i do malega vse, staro in mlado djal kar leze in gre Najprej gre „bobnar Naveže si navadno z vrvico ob vrat narobe pozveznjeni škaf najraje z dvem „nagležnim' orodje, v na katerega udriha „takt (dobr katero se vtikajo žeblji da ped dolgo železno jim naredi glava.) Za njim nese kedo mesarski stol, (kakoršnega se poslužujejo mesarji, ko devljejo iz kože drobnico ali pa pre-šiče.) Tudi mesarico kje staknejo in je ne sme manjkati. Navadno jo nosi kaki z belem predpasnikom přepásáni šaljivec čez ramo. Ostali imajo s saboj razno posodje „za meso": na pr. koše, škafe, niške, pehare, „truge" (lesene posode, kamor mečljejo zgotovljene žeblje), sklede, piskre, sploh kar kedo doseže. Še klobuki, slamniki ali kape so v to dobri. Ko se ta hrumeča truma prižene v dotično delav- nico, obsuje obsojenega „mesarja u in kar vse križem kriči eden spred drugega vanj-ga, na pr. n Slišimo da si pobijal", razsekano" ali že dejano iz kože", » ali je že „dajmo pomagati ? » meni ga odsekaj toliko in toliko ali pri glavini, pri zaušniku pr ebrih pi pleču pri bržolah" (pri tem najraje cikajo na to ali bila žena tepena po glavi, hrbtu ali drugem delu ži vota.) Težo zahtevajo vse križem eni novi vagi eni velike kosove v stari, drugi v kaj zelo malega, eni s priklado drugi bi drugi přiklade, nekateri zahtevaj je ti drugi ampe, tretji „drobek itd vse v en hip tišči in kriči v ubogega „mesarja". Vprašal sem nekega kovača: „Kako pa je, kadar greste kam „po meso?" odgovoril mi je : „Oh, gosp. ! takrat je cel pekel na dnevu a Na mogoče vprašanje: „Kaj pa rečeta „mesai ali pa njegova otepena „zakonska polovica", to je žena vsemu „?" naj povem, da če je mogoče, iz delavnice Spo minjal se je pa tudi tam baje še mnogokrat Železnikarje^ in njihovih narodskih običajev, a nobenega ni toliko odo bravai, kot tega: kako hodijo ondi kovači „po meso!" L. Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) f i » T a (Dalje.) II. 't' Trgovina z lesom in obdelovanje lesa na najrazličnejše načine je poleg poljedelstva najvažnejši narodnogospodarski strok v Zjedinjenih državah. Več sto milijonov dolarjev kapitala je v tacih podjetjih in na milijone ljudij ima pri njih zaslužka. Ogromna množina lesa bodi si že v deskah, brunih ali tramovih, bodi si v različnih lesnih izdelkih, posebno strojih in hišni opravi izvozi se v Anglijo, Nemčijo, Francijo in v dežele srednje in južne Amerike. Se več pa lesa porabi se doma, ker prebivalstvo silno narašča in se po tem tudi potrebe naglo množe, posebno, če še pomislimo na silno bogastvo prebivalcev. Prijezerske države Michigan, Wisconsin in Minessota so do zadnjega bile središče lesne industrije v Ameriki, bela in pa podobna norveška smreka sta bili glavni les za njej lesno industrijo. Na krajném severo-vzhodu v državah Maine Vermont m New-Hampshire zamenj a va smreki druga vrsta smreke gemlok, na krajném zapadu v državah Washington, Oregon in Kaliforniji pa rabijo rudeče drevo (redvood) in jelko (fir). Raznovrstne vrste hrasta rastó po vseh državah skrajnega severa do skrajnega juga; v srednjih državah Illinois, Ohio in Kentuky se ne rabi le za izdelke, temveč tudi za gra- jenje poslopij. V Gorah zapadne Virginije, severne Ka-roline, Kentuky-ja in Tenesse-ja rasto oreh, višnja, J H %J Hj • topoli, kostanj, in jesen, vse te drage trde vrste vo- • j* P zijo se slednje leto v ogromnih množinah v Evropo. Sedaj imam žago in tovarno za obdelovanje lesa v gorah severne Karoline — žagamo, sušimo in obdelujemo oreh, višnjo, topol, jesen, kostanj in javor in druge vrste, za katere niti slovanskega imena ne vem. Naposled prav na jugu, v vzhodnem delu Severne „vpihneta", preden se razlije šaljiva povodenj čez nju; Karoline, v Južni Karolini, Georgiji, Floridi, Alabami, ako ju pa vhitajo, pa ni druzega pomocka, da osra-motena molčita, al: se branita z jezikom, kolikor vesta in Lujisijani, Mississippiju m vzhodnem delu Texasa znata; včasih vračujeta celo s šalo; mogoče pa je tudi, da se ženi celo hladi s tem srce, zlasti ce je mož rasto rumene smreke z dolgimi iglami (yelow long leaf fine), cipresa, rudeča sedra (redcedar) in gumijevo dre- _ vo. Že davno je rumena smreka znana na svetovnem proti njej preveč „surov". Da bi se kedaj kedo spustil z trgovišči po svojih odličnih svojstvih za stavbe in že nad petdeset let jo vvažajo v Evropo in severne dr* zad- nagajivci v boj, ni znano. Ko so se šaljivci, ali bolje rečeno : mučilni duhovi žave iz pristanišč Mehikanskega zaliva, pa še _ (Nemec pravi: „Plagegeister") že vsega naveličali, slednjič njih deset let se je ta trgovina razvila v velikanski z enakim šundrom in vrišem odidejo, kakor so prišli, in meri in mnogi lesni obrtniki prenesli so svoje zavode s tem je ljudska sodba za en pot skončana, dokler zopet s severa ne jug in tukaj se energično lotili žaganja, novi slučaj ne zahteva nove in enake sentence. Delavci so tu ceneji in zaradi toplega podnebja mo- ) rejo delati vse leto. Poleg tega je izvažanje na glavna trgovišča na Angleškem in v Srednji Ameriki ceno in razmerno hitro. Rumena smreka, zlasti pa cedra rasteta v takih množinah in dosežeta tako dolgost, da se misli da se ne dasta ugonobiti. Sicer se je pa Lenarčič z ozirom na korist tega namakanja: Deželnemu odboru sena laga, da načrt deželnega kulturnega inženirj ravno to gorotilo o beli smreki, na severu, če tudi sedaj že spoznavajo, da bode te vrste jedva zadosti za prihodnjih dvajset let, če se tudi njena poraba nič Riharda Poseka za~ namakanje travnikov šolskega posestva na Grmu predloži visoki c. kr. vladi s prošnjo, da blagovoli ista privoliti za napravo primerno podporo. Proti temu predlogu je poslanec predlaga, da deželni odbor celo stvar še pre- ar in dr. i skuj Odsekov predlog zagovarjata poslanec Hrib Vošnjak. Poslanec Klun je mnenja, da se razun predloga finančnega odseka vsprejme lahko tudi predlog posl. Lenarčiča ne pomnoži. Gotovo je to da parna žaga v rokah Predlog finančnega odseka z dodatnim predlogom poslanca Lenarčiča se nato vsprejme Grosp. A. Koblarju se za ure- energičnega podjetnika razmeroma jako hitro iztreb- jevanje arhiva in knjižnice v Rudolfinumu dcvoli za 1893 lja les leta 1885., ko sem bil dobil mnogo naročil, in še 100 gld., za 1. 1894 pa 200 gld. nagrade Glede opu smo morali delati noč in dan dvakrat menjajoč delavce, sem uničil vsak teden 160 akrov gozda to je štirjaško miljo vsak mesec. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. stitve okrajne ceste iz Radomlj čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin poroča vimenu upravnega odseka posl. Kersnik in predlaga: Iz Radomlj a čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin držeča okrajna cesta z na njej se nahajaj očim mostom čez Bistrico ostane kot taka, kakor doslej, tudi še zanaprej v neposrednji oskrbi kamniškega okrajnega cestnega odbora. Predlog se vsprejme Odsek za predlo cr o posl Suklj Kaj se da iz človeka vse narediti, če se ga ke- tovarišev o preosnovi direktnih davkov voli predsednikom posl v Washingtonu. Iz mično razkroji, kaže prirodoznanski muzej človeka 154 funtov težkega napravili so in v steklenicah spra- Kluna in namestnikom barona Apfaltrer dm • • seji dne 26. januvarija utemelj poslanec vili sledeče reči : v veliki steklenici je 96 funtov vode, ka- Hribar svoj in tovarišev samostalni predlog o dodatnih na- teri veliki količini se bode morda kdo čudil, v drugi stekleni redbah glede nedeljskega posvečevanja. Predlog izroči se uprav pušici je funte kemično čiste beljakovine, nadalje je deset nemu odseku v poročanj funtov težka ploča lima, v jedni steklenici je 34 1/2 funta očiščene tolšče in iz kosti so naredili 8 y2 fosfornokislega Posl Š u kije utemeljuje svoj in dovolitve prispevka v po- apna in funt oglenčevo kislega apna. Sladorja, škroba, fiurkalcija in tovarišev samostalni predlog glede kritje stroškov prouzročenih po napravi osnovnega projekta neralnega proračuna za gradbo kuhinjske soli dobili so po 1 funt iz mrliča. Drugje v tem poudarj belokranjske železnice. Govornik važnost te železnice za Dolenjsko. Predlog se izroči muzeji so pa razstavljene kemične sestavine, iz katerih je človek, deloma v resnici, deloma le v številkah. V človeku je 97 funtov kisleca, 15 funtov vodenca, 3 1/2 funta dušca in kubičen finančnemu odseku Dovolile so se nastopne podp Društvu ; kraj čevelj za varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaji 50 gld. ; nemu šolskemu svetu pri sv. Ani za zgradbo šolskega poslopj oglja, nadalje 120 gramov klora, 90 gramov flora, 500 gra- 600 gld ; županstv Moravčah za napravo vodovoda pri mov fosforja, 90 gramov žvepla, 60 natrijeve in kalijeve ko- vine, 3 grame železa in funt kalcijeve kovine. Križu 900 gld. ; občini ribniški za napravo bolnice in hiral nice 300 gld. , prv Umrl je angleški botnik in potovalec Rihard Sprce v 200 gld. ; Prošnj pavski sadjarski zadrugi na biapu i Peč- Castle Hawardu (Malton) v 67 letu Edizon. Amerikanskega izumitelja Edizona slednje leto stane laboratorij 200.000 dolarjev. Dobil je že patente za prihodnjem zasedanj 400 iznajdeb. Premoženja ima že nad 3 milijone dolarjev. Živi poroča o prošnji letoviškega društva na Ivana Kebra, Jožefe Rožun, Jerneja me delavnice so se izročile dežel nika in paznikov dež. prisiljene nemu odboru, da jih reši primerno ali pa dež zbora Posl poroča o njih v baron Schwegel Bledu j da bi dežela jako zmerno, le kadi močno. V javnost se ne sili. Sedaj je podpirala zgradbo letoviškega poslopj na obe ušesi že gluh, ali duh njegov je bister. On je vedno nenavadno marljiv. Bledu. Društvo izpo sodilo bi si pri kranjski hranilnici 35.000 gld. proti 4 */a <>/0 obrestim in prosi, da bi dežela prevzela garancijo za to po posojilo Posl Hribar je proti predlogu finančnega odseka ftftft&te«amummmmM^^ da bi dežela prevzela garancijo ; predlog se pa vsejedno sprejme. Glede pospešitve in povzdige slamnikarstva na Kranjskem nastopni predlog: Deželni odbor se vsprejme deželni zbor pooblašča, da za slučaj, če bi visoka naučna uprava pred Deželni zbor Kranjski. sestankom prihodnjega deželnega zbora pričela s povzdigo pri delovanja boljše slame in slamnikarstva ter zahtevaladeželni pri ■■MHlIaKBMiHHHÉMMiÉ^H^HM^H do šesti seji dne 23. januvarija stavijo posl. Šuklje spevek, glede visokosti prispevka sklene z naučno upravo zbor in tovariši nastopni samostalni predlog: Slavni deželni naj sklene : V pokritje stroškov prouzročenih po napravi osnov- govor, oziraje se pri tem na sredstva, ki so dovolj obrtni pouk namen ustanovitve čevljarske obrti v Kropi se nega projekta in generalnega proračuna za zgradbo belokranjske sklene: Deželni odbor se pooblašča, da čaj če visoka lokalne železnice dovoli se iz deželnega zaklada primeren pri- naučna uprav odloči, vpeljati čevljarstvo v Kropi, istotako do spevek. Utemeljevanje predloga pride na vrsto v prihodnji seji. voli primeren znesek iz deželnega zaklada sicer iz sredstev Prošnji županstev v Dolenjem in Gorenjem Logatci ter so mu za obrtni pouk na razpolago Prošnj županstva županstva v Cirknici za podporo za napravo vodovodov, izro- v Kostanj čita se deželnemu odboru v pretres in poročilo. — Siroti Her- Črneči ci za podporo za zgradbo šole v Kostanjevici ii odstopi se deželnemu odboru v pretres in poročilo mann Tomann, zviša se miloščina letnih 37 gld. 50 kr. na Prošnja županstva na Vrhniki za letno podporo 400 gld za 100 gld. in sicer za pet let, pričenši s 1. januvarijem 1894. vzdrževanj ondotne bolnice se odkloni ce tudi so voli Odboru za ustanovitev dijaške kuhinje v Novem mestu do- Lenarčič in nekateri drugi poslanci podpirali posl. Pazniški o e podporo 100 gld. Prošnja Jos. Čeřina, konserva- vdov Ani Hiti se zviša pokoj od 120 na 220 gld. na torista na Dunaji za podporo, izroči se deželnemu odboru v tri leta, njenemu starejšemu sinu pa miloščina v znesku 300 gld rešitev Posl. Višni k ar poroča v imenu finančnega odseka za tri leta podalj Prošnja Jakoba Zrimca za podporo glede namakanja travnikov pri šolskem posestvu na Grmu. njegovemu sinu za obiskovanj krojaškega učilišca v Ljublj Četudi so stroški v znesku 2431 gld. veliki, vendar predlaga se odstopi deželnemu odboru v rešitev Prošnj fotografa % B. Lergetporerja na Bledu za podporo za napravo reliefzemlj vida za Kranjsko se reši tako da načeloma prizna potreba želj F. Klinar, Beneš, Orehek, Zupančič, dr. Pavlič Pre- M. Dami Litijanka, Kornelija Orehek tacega zemljevida za koristno in pooblašča deželni odbor «topi v dogovor z gosp. Lergetporerjem. da Holeček. M. Koblar, dr. H. Štefančič Lehott Koblar, Grregočič Poročilo dežel L. Světec A Peček Tura odbora o ljubljanskem mestnem posojilu se vzame na znanje Posl. baron Schwegel poroča v imenu finančnega odseka o Konseheg, M. Jeretin zdravniški službi v deželni blazniški podružnici na Studenci. Sadar Jenko, Hutter, Mahorčič, Vončina, Fr. Slanec Z Greiger, Avg. Černe, rodbina . Damjan, M. T Svetec, Dovržan, Golob, Magd Man A Oblak Mici Klobčavar A Korbar Poročevalec govori obširno o reorganizaciji in razširjanji tega R. Verbajs, Milovoda Vončina V st Muzga, F Volk A . m Ste- zavoda in v imenu finančnega odseka etuj Osebna do fanč Javorník, Haslinger, V. Lenček, Katinka Hribar klada hišnemu zdravniku dr Preinicu se zviša od 120 na Josipina Koprivnikar st, M. Eisner, Čebulj, Premk 320 gld. Mesto sekundarija se za sedaj opusti, deželni odbor A S.. S Borštnar Boblek Bevk Černe. Anuška Lušin pa naj v prihodnjem zasedanji stavi primerne nasvete glede in Minka Vrančič iz Ljublj V Šmantinu pri Litij so se razširjenja bláznice in preosnove vodstva in uprave. Posl. dr. odkupile novoletnim voščilom p. n. gg. Marija Zore, Ivana Kna vitez Bleiweis govori obširno o uredbi bláznice in stavi še flič, Josipina Bartel, Kristina dodatni predlog, ki gre na to, da naj deželni odbor pretresa, Pavla Ru Minka Demšar. Mimi Porenta in Roza Robavs. Nabrani znesek gld 60 kr če režijo. ne bilo umestno oskrbovanje umobolnih vzeti v lastno in dohodek veselice, ki je bila v Litiji v korist našej družbi Govoril je še poslanec dr. Vošnjak in poročevalec. 2. jan. 1894 se Predlog finančnega odseka in dodatni predlog posl. viteza Blei- ljej prihranil za prihodnji stotak, ki ga pos-družbi litijsko-šmartinske rodoljubinje. In toraj bodo one ^veisa se vsprejmeta in na to seja zaključi. Prihodnja seja je že v peto pokrovitelj to zahvalo popravljamo zajedno tudi bila dne 30 januvarija. pomoto, ki se je vrinila pri zadnjem poročilu v oba slovenska dnevnika, da so Litij sko-šmartinske Slovenke postale v peto pokrovitelj Prej imenovani Preširnova slavnost, obsezajoča sijajni koncert in tijske Slovenk stotak so nabrale samo so tako postale v prvo pokrovitelj ples, katero je priredilo dne 23. januvarija akademično društvo Vrinjene pomote imenujejo časniki vsesploh .neljube", mi pa Litij anke „Triglav" v Gradci je izpala nepričakovano lepo. Udeležba je bila mnogobrojna. Četvorko je plesalo 150 parov. Nova fara. Ministerstvo je dovolilo, da se krški vikarijat izloči iz leskovške fare in postane samostojna fara. Razun krškeera mesta samega spadale bodo k novi fari še: Ljublj pravimo tej pomoti ljube zato ker upamo, da bodo vrle so te dni vložile prvo pokrovitelj doposlale jih še več v bodrilo drugotnim Slovenkam (Konec sledi.) Društvu za zgradbo reševališča in zavetišča v ani podarili so : prevzv, knezoškof ljubljanski, Trška gora, Čretež, Cesta, Gunte in gorenje Dolenje in Srednje stolni kanonik Janez Flis in neimenovan po 100 gld Pijavško. p reč. Da g Novo gasilno društvo se je ustanovilo v Les kovci pri Krškem. — Novo gasilno društvo snuje se tudi na Blokah pri Loži. Umrl je v Gorici dne 27. t m. v 531etu svoje starosti, g. Fr. Žepič, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. N. v m. Umrl je dne 24. m. m. v Celovci dr. Val. Nemec, stolni kanonik, dekan itd. v 59. letu svoje starosti ! R I. P. Pešpolk kralj Belgijcev št. 27, našli plemeniti dobrotniki obilo posnemalcev ! Petindvajsetletnica postnih dopisnic. Letos je ravno 25 let, odkar so se vvedle poštne dopisnice. Dopisnice se poprijele po tej vse druge so avstrijska iznajdba, katere so države. V Avstriji sami porabi se na leto blizu 100 milijonov dopisnic, v vseh državah sveta p? nad edno miljardo. Slovensko pevsko društvo v Ptuji. Odbor tega vrši dne a v je od jeseni na- stanjen v Ljubljani, praznoval bo februvarija t. 1 trideset- društva je sklenil, da se društvena lOletnica gusta t. 1. v Ptuji. Določile so se tudi že pesni, katere se bodo pele in se bodo dotične note začele kmalu razpošiljati letnico bitke pri Oeversee, katere se v vojski proti Dancem leta 1864. slavodobitno udeležil. Na tukajšnjih srednjih šolah zaključilo se bode I. poluletje dne 10. februvarija. Dne 14. februvarija prične se II. poluletje. »Narodni Dom«. Obrok razpisu zidarskih del se na prošnjo nekaterih gospodov podjetnikov podaljšal za 10 dnij, to je do 10. februvarija opoludne. da vabilu od Slavna pevska društva se uljudno opozarjajo, zovejo in sodelujejo pri lOletnici tega za narodno probujo pre- pomembnega društva. Obesil se je 751etni Jakob Furlan v Podvelbu pri Nesrečnemu starcu se je zmedlo. Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1893 dacu podvrženega blaga v Ljubljano Vip pripeljalo, kakor sledi 10.148 litrov ruma araka rozolije Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo ured- ništvo „Slovenskega Naroda" kot XIII. zbirko kroninih darov in likera; 1.186 hektolitrov žganjevca; 757 hektolitrov žga- 15.914 hektolitrov vina; 3.125 hektolitrov vinskega mošta; 445 kron 6 v. in~kot XIV. zbirko 269 kron 80 v.; vsega 82 hektolitrov sadnega mošta ; "21.129 hektolitrov piva ; 1.233 vkup je „SI. Narod" nabral za našo družbo od 17. maja do hektolitrov kisa; 3 900 volov, bikov, krav in telet nad jedno 31. decembra 1893. 5433 kron 40 v., Slovenje-bistriška po- leto starih; 8.898 telet do jednega leta starih; 2.466 ovac, družnica je poslala za 1. 1893 udnine 265 gld., litijske Slo- koz. kozlov koštrunov; 3.499 jagnjet, kozličev in kgr 7871 venke so postale pokroviteljice z doneskom 100 gld., zastopala prašičkov do 5 kgl. ; 263 prašičev od 5 do 19V jih bo gospa Josipina Koblar. Znamenito in bodzilno pa je za prašičev nad 19V2 kgr. težkih; 631 meter-stotov svežega, na vse domorodce, kako so nabrale znajdljive litijske domoljubkinje soljenega stotak za našo družbo. Pri vsaki priložnosti, žalostni ali ve- ranov, gosij prekajenega mesa, salam in klobas; 10.218 pu rac in kopunov; 37.014 parov kokošij, piščet ii seli, so se je spominjale, tako pri igri, v družbi in v domačem golobov; 293 srn in divjih koz; 2 684 krogu, pri posojevanji časnikov so zahtevale neznatne svotice sekane in črne divj ... . , . . - -. . w i i i v • • rr\ d ____i . 280 fazanov, divjih 488 k Ig raz- petelinov v družbino korist, domorodci potujoč in mudeč se v trgu so kokošij; 488 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih dijvih golobov; 50 lisk, kožic in potapljavk 24 položili svoj dar, dečki in deklice so nabrali pri rodoljubih kljunacev in male prispevke, in kar je še mankalo, dobile so kot prosto- ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in škrj voljen prispevek pri kaki veselici ali ob kaki posebni priliki, gramov ribin školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker 7.127 kilo Tako so nabrale oprostila novoletnim voščilom 21 gld. 90 kr. in sicer so se odkupili ; p. n. Sadar, Roglič, Ign. in sardel; 17.179 klinov, navadnih morskih rib, polenovke slanikov, rakov, polžev, žab in ostrig; 1.479 meter-stotov riža Lenček, J. Oblak, Lebinger in Bergman, Treo, Jenko, F. Kop- 5.6567 meter-stotov moke psena škroba, pekatij, sladkarij 33 046 meter-stotov slame otrob 343 meter-stotov zelenjave; 10977 meter-stotov svežega sadja; 570 meterstotov suhega in vloženega sadja, 668 meterstotov masla, stearinovih in lojevih sveč ; 47 meter-stotov loja in tolšče 429 meter-stotov malega in pečenega kruha; 6.529 meter-stotov ovsa v zrnju; je prišel na Dunaj in obiskaval klinike občne bolnice. Videč, da tako ne postane zdravnik, odšel je na vseučilišče v Brno, kjer je vseučilišče obiskaval kot redni slušatelj. Študij ni dovršil, leta 1887. je odšel iz Brna na potovanje in leta 1889. prišel na Dunaj. Na Dunaji se je faktično pečal z zdravniško prakso vedel si je od učenih ljudij, od vseučiliščnih profesorjev pridobiti najboljša spričevala. Bil je baje dober očesni operatér, kirurg, psihijater. Ljudje, katere je zdravil svinjske masti meter-stotov si slanine ; 404 meter-stotov mila 583 1,511.609 1645 meter-stotov konop nega, lanenega in goršičnega olja; 7.506 kilogramov oljinega 7 mandelnovega hovega olja ; 33 990 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6.668 kubičnih metrov meh in butaric; 2664 meter-stotov oglja; 267188 meter stotov premoga in koaksa. ki h drv » so bili jako zadovoljni njim vsi so ozdraveli, nobeden Ponarejalci bankovcev. Londonu prišla v neko menjalnico menjat de po 100 rubljev elegantno oblečena dama, ki se je predstavila kot kneginja Olga Varzeskov. Lastnik menjalnice je z veseljem visoki dami postregel. Ko je pa menjalec hotel oddati bankovce pri angleški banki, umrl. Zatoženec se je navadno imenoval doktorand ali pa tudi doktor, katerih naslova si baje ni postavno pridobil, ali zagovornik je mogel trditi o njem, da je zaslužil vec zaupanja, kakor marsikak dr. zdravilstva. Ta mož je zatožen, da je slepil dekleta, obetajoč » se je pokazalo, da so ponarejeni. Narejeni so pa bili tako da bi jih najbolj spreten spoznavalec denarja ne da jo vzame v zakon in jih . tako zapeljeval in osleparil za denar. Najprej se je seznanil z neko vdovo, katera je pa umrla in mu zapustila 6000 gld. dobro skrbela neka B. bil spoznal, le imeli so tako letnico, da se dotičnega leta v Rusiji taki bankovci niso izdelovali Dolgo so zastonj pozvedovali po lepi goljufici in policija je že obupavala, da bi prišli na sled, kar nekega večera v nekem klubu elegantno oblečen gospod pri igri položi na mizo jednak Brnu je zanj kateri je tudi obetal, da jo vzame. Kmalu potem se je seznanil z neko revno Leopoldino M. Iz obeh teh dveh znanji so pa izvirali Fischerju dolžnosti katerih ni mogel spolniti. » \ bankovec želi , da se mu izmenja. V klubu je bil neki bančni uradnik, kateremu je bila stvar znana. Uradni* pa napravil nobenega hrupa po tihoma je šel za dotičnim gospodom, ko se je vračal domu in potem nje Da se pomaga, poiskal je bogato nevesto Berto T.y katere mati mu je posodila 4000 gld., da dovrši svoje študije, katere je porabil, da je poravnal svoje prejšnje dolžnosti. Ravno tako se je seznanil z g. B., katero je zapeljal. Njeno mater je preslepil, da mu je dala 1600 gld. na račun doto. Poleg tega je bil Fischer obdolžen, da govo stanovanje naznanil policiji Londonu je policija je osleparil dva trgovca za 481/2 oziroma 67 gld. Dolgov drugi dan, ker je poseben oddelek za zasledovanje po narejalcev denarja, se z veliko spretnostjo lotila stvari. Zvečer je že imela zaprte ne le mladega gospoda, temveč tudi ono lepo damo. V njiju stanovanjih je našla več po- lž ejenih bankovcev raznih evropskih in ameriških držav imel vkupe blizu 8000 gld. Pa tudi z drugimi žen m £ skami je Fischer imel znanje. Vkupe je imel baje 7 ne zakonskih otrok. Sicer se pa opaža, da pri vsej svoji na darjenosti, ni Fischer pri normalni pameti in se na njem uresničuje izrek, da od ženijalnosti, do blaznosti ni daleč. pisem se je pokazalo, da je Viljem Wolbert mlademu sleparju bilo ime, bil ud neke velike rodne družbe ponarejalcev bankovcev. Bankovci so se tis tako je mejna- Sodišče ga je obsodilo zaradi goljufije v 6 mesečno ječoT potem se pa iztira iz naše državne polovice. spri s strogim generalom Morom, kali največ v Ameriki. V Londonu je bilo središče vsemu podjetju. Po vseh večjih evropskih in ameriških mestih so pa bili razpečevalci, ki so za določeno provizijo ponarejene bankovce spravljali v promet. Podjetje je dobro vspevalo, kajti Wilbert je že na Škotskem bil kupil veliko posestvo, kjer se je mislil v kratkem naseliti s svojo ljubico, omenjeno mlado damo in pa baje popustiti dosedanji posel, katerega bi bil pač izročil komu drugemu. Vse konje so k sreči rešili. Lepa starost. V Št. Petru na Vašinjah na Koroškem, umrla je poslednji čas ženska v starosti 100 let. Samomor italijanskega polkovnika. Ustrelil se jev Palermu 421etni italijanski polkovnik grof Sapio, ker se je poveljnik na m je smel pričakovati hude kazni. Sapio je bil dober častnik. Pogorela je tovarna za stroje v Černovicah, jedino večje industrijsko podjetje v Bukovini. Škoda je velika. Veliko delavcev je brez dela. — V Tulnu je pa pogorela žrebčarija. Postal bi bil spoštovan škotski veleposestnik cija spridila vseh lepih načrtov njegovih da poli Nesreča na morju. Angleška ladij a „Tralée u se je potopila na poti iz Sancte Rozalie v Qweenstoun. 25 ljudij je mrtvih. Doktor zdravilstva Na Dunaji je dne 24 slepar. Žep na tatvina in njeni nasledki. V decembru m predlanskim je bilo na pošti na Dunaji ukradenih praktikantu Adolf Steinherz-u 360 gld., katere je imel v suknji v koverti, stal pred kazenskim Zaprli so takoj dva znana žepna tatova, ki sta bila blizu, so- sodiščem neki Henrik Fischer z Ogerskega. Sin je nekega dišče ju je obsodilo v pet oziroma v šestletno ječo. Denarja obubožanega trgovrca z lesom v Sregedinu. Da si ni obi- Pa nis0 dobili, ker m skaval nikdar gimnazije, vendar si je znal pridobiti vhod na medicinsko fakulteto. Da celo dokazano ni, da je kdaj res hodil v ljudsko šolo. prijeli. Pred malo tedni se je pa izvedelo, da je tedaj neki začetku minolega desetletja tere so sedaj tudi zaprli. delavec imel dosti denarja. Prijeli so ga in je izpovedal, da je pred pošto našel denar in ga razdelil mej druge tovariše, ka- Darilo pet milijonov frankov, dobi izve za pet najstletnega Američana, ki je na čuden način zginil na novega v nekem odgojališči v Parizu. Sel je ta dan Prusa Ludovika Range prijeli so te dni v Trstu Papirjev ni imel dvajsetletni mladenič nobenih, pač pa leta dan Bil s svojim odgojiteljem na sprehod, ali se nista več povrnila Mati njegova, ki je sedaj prišla v Pariz, je razpisala gori omenjeno darilo Za pust ukrali so neznani tatovi Antonu Ukmarju Nekatere hiše so se jele ponižavati dva noža in 2 bodali. Oborožen je bil torej, kakor bi šel na vojsko Velik strah je bil te dni v pariškem predmestji Santa, ki ie sezidano nad katakombami (podzemeljski hodniki). Preiskava je po- pokati stanuj očem u na Vrdeli v Trstu kokošij, 1 petelina in kazala da je nekatere stebre v katakombah zglodal zob časa piščet, torej celo kokošjo družino in torej ne morejo več prenašati teže Hitro so se hodniki Zaradi preslabe hrane je v Szebes-Guyli na nekaj podprli, tako da je Prebivalci se Ogerskem dekla umorila neko bogato gospodično Morilka je pa vendar še niso popolnoma pomirili bila vlomila kostne, da bi ljudje mislili, da so roparji prišli Legar in gospodinjo umorili Pri zaslišanji se je pa morilka hitro dijo po zimi V Levovu je v zavodu, v katerega se ho ljudje gret. zbolelo je 36 ljudij za legarjem vjela da s( ker imenovala za morilce ljudi so lahko dokazali, ali vročinsko boleznij Storile so se hitro vse potrebne na- tedaj bili drugje. Videč, da se je zagovorila se udala redbe da ne rila in povedala, kaj vodilo, da je umorila svojo gospodinj Nesreča na železnici. Na progi Padova Rongo sta trčila dva tovorna vlaka. Strojevodja jednega vlaka mrtev, dve drugi osebi sta težko ranjeni Tat iz navade. Pred dunajskim sodiščem imel se te dni zagovarjati tat iz navade Franc Niederle. Prijeli so delajo i drl vse mostu. se bolezen dalje Škoda po ledu. v most. Te dni je pa led lesene odre, katere so bili napravili za stavlj Pri Brčki na Savi na Hrvaškem valil po reki, po- se Nenavadno ostra zima je letos v Rusij Vse Azovsko morje je na debelo premrznilo. Vse ladije v teodo ko je neki ženski ukral listnico s ga najskem tramvaju gld 30 kr. na du- zijskem pristanišču so v ledu obtičale. Najhuj pa v tav Bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, riški gubernij so po cele rodbine po hišah zmrznile Pred sodiščem ni odgovarjal na vprašanja predsednikova Razpok dinamita pristanišči v Barceloni na delal se je blaznega in božjastnega. Tudi pri prejšnjih tatvinah Spanjskem se dne 26. m m se užgal dinamit in se je že skušal na ta način izmotati. Sodnj zdravnika sta pa oseb ranilo. Sodi se, da mnogo to delo anarhistov, katerih je po- izjavila, da je pri pameti in tudi zdrav, kar so potrdile mnoge Sodišče ga ob priče, ki so prejšnje čase občevale ž njim sodilo v devetletno ječo. Samomor šolnika. Umoril se je v Zagrebu upo kojeni deželni šolski nadzornik Pavec, kateri ima velike zasluge sebno veliko v Barceloni Prevari! se je Jeseni lanskega leta gradu od topničarskega polka pobegnil neki mladeneč, ni veselilo služiti pri vojakih. Da bi ložje pobegnil, je nekega Virtemberžana Trinkla po imenu delavsko knjižico m v Solno-katerega dobil od za ljudske Sole na Hrvaškem Bil dlje časa bolan. Rodom potoval Virtemberško. Tukaj so ga prijeli, ker se Trinkl je bil s češkega Obesil se je v svoji sobi. Povod samomoru bil odtegnil vojaškemu naboru. Potrdili so ga in takoj vvr- huda bolezen stili v neki virtemberški polk Mladeniču pa ni ugajalo službo Samomor posestnice tiskarne. Minoli teden si vanje pri vojakih na Virtemberškem in je pisal svojim sta je v Gradcu nekega večera posestnica kamenotiskarne Schneider rišem tako so stvar izvedala naposled oblastva v Avstriji britvijo hudo se ranila na obeh rokah, potem pa trebuhu, Sedaj ga menda Virteinberžani izroče Avstriji ko prestane da se umori ker pa videla, da rane niso smrtne je skočila kazen tretjega nadstropj dvorišče in se ubila. Povod bode moral dalje služiti pri topničarjih Osemnajstletni kapitan. Te dni so baj slabe denarne razmere, ker ni bilo zaslužka bourne neka jarbolnica pod poveljstvom prišla v Mel-18letnega kapitana V Trstu so zaprli dve deklici Lizo W. iz Bleiburga Sheltona. Na ladij so na potu pomrli za mrzlico vsi častniki Prva ima 24. druga 17 let in sta obdol- in več pomorščakov je pobegnilo v Bataviji in pa Josipino ženi neke tatvine. Policija v Trstu jih je našla in prijela je moral prevzeti mladi mornar Shelton Poveljstva ladije ladijo srečno Dvojni samomor se minoli teden s cijankalijem nekem praškem hotelu sta pripeljal v Melbourne zastrupila neki moški in ženska, ki sta se v knjigo za tuja zapisala. Tovarnar Janez Seefeld s soprogo iz Kepenika pri Berolinu. Gledišče je pogorelo. Dne 26. m. m. je v Roch- dalu na Angleškem pogorelo gledališče. Občinstvo je po predstavi bilo ravno iz gledališča odšlo. Igralci so rešili vso svojo Poslednji atentat v Barceloni Na Pavla dan v Barceloni na Spanjskem, «uaiuiou kraljevega namestnika in ga nevarno ranil anarhist Comas Maruli streljal na Poneverjevalec pri Rotšildu. V Frankobrodu so obsodili v jednoletno ječo nekega uradnika Rotšildove banke ker v šestih slučajih precejšnje svote poneveril lastnino. Škode je kacih 10.000 funtov šterlin Voda je vdrla v premogovnik o Kotel se počil perilnici v Boulogni na premogovnik Francoskem razletel se dne 26. m. m. parni kotel in v Tokodu na Ogerskem udrla voda. Premogokopi so se s ubilo 14 oseb, 60 pa ranilo težavo globoko brodeč vodo rešili škoda je pa znatna Človek ni nobeden mrtev je ustrelil Samomor milijonarjevega sina. V Mogunciji se Tržne cene. osmega gimnazijskega razreda milijonarj V Ljubljani dne 13. jan 1893. Pšenica gld. 8*50 kr rž gld ajda gld. leča gld. Stekel pes v salonu. Na grajšcini Enyiczke na (Vse cene Ogerskem se je v pričujoenosti grofic Klare in Marte Zichy in vinskega trgovca Nassauerja, iz strahu pred izpitom. Soprogo umoril. Zidarski pomočnik Maning vrgel minoli teden v Parizu svojo ženo iz tretjega nadstropja na ulico in bila je takoj mrtva 6-50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld 7 50 kr 8 50 kr., proso gld. 6 , grah gld. kr turšica gld. 5'80 kr 14 kr 13 kr fižol gld kr aio za 100 kgr.) igral z velikim psom grof Jakob Zichy Nakrat pes skočil Loterijske srečke. v grofa hudo mu raztrgal roki, potem je pa še grofici ob grizel. Psa so kar v salonu ustrelili in preiskava je pokazala, da je bil stekel. Rane so se poškodovancu izžgale, potem so se pa odpeljali zdravit se v Pariz k znanemu Pasteuru. V Brnu dne 31. januvarja t. L: Na Dunaji dne 27. januvarija t. V Gradci dne 27. januvarija t. 74, 2, 80, 84, 69 86, 25, 21, 74, 79. 73, 22, 30, 44, 46, # • t S3 p O O 0Q CL p <1 CD 20 • « ►ť 4 čr o N Hť o cr 09 CO CD co CD CD řr CO ►-i i» I . 0 p p p o p »-ť p CO o o p p o p o< . 00 Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redil na pijača datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do (5) Visoko priporočana za ženske, otroke m Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod, V. kile 25 kr. i k M M M H ► -i « -- I % • i«- . as? i kaplj ice želodec < t* , V'1 • I A. * * • t 4 ► izgotovljene v lekarni B HADY-a JI angelu varhu u i > * > Kromerižu (Moravsko) staro, zanesljivo in znano zdra- so budilno in krepilno in prebavilna vilo tei sredstvo za želodec dela i (8) eyfroQHX+r i ► za želodec prodajajo se prave: Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice < > i ► Piccoli in lek. Svoboda v Škofji Loki carich dovljici lek : lek Alex. Roblek v Postojni v Ljubljani Dom Rizzoli in lek lek Karl Fabiani; v Novemmestu Močnik Bergmann ; v Kamniku v Črnomlju : lek Bec v Ra : lek : lek lek Blažek or i