ISSN 1318-9670 Otroška pojmovanja * o glivah « Človeška plat raziskovanja metuljev ?' Ali so glive rasti ine*M priloga revije prispevki učiteljev iz založb računalniški molj DRUŽBA NARAVOSLOVJE in TEHNIKA MATEMATIKA SLOVENŠČINA t 4. razred D. Jeretina Anžin, S. Hrovat, N. Javh ZNANKA ALI UGANKA 4 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE T. Uran, F. Bitenc, S. Mutič KOCKA 4 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, S. Oblak OD MRAVLJE DO SONCA 1 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE M. Umek, 0. Janša Zorn M. Umek, 0. Janša Zorn, S. Jankovič, M. Rihtaršič DRUŽBA IN JAZ 1 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE PrtroJaikMi Družba in jaz ATLAS M. Kocjan Barle, K. Briški, M. Miklavčič ZNANKA ALI UGANKA 5 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE Modrijan hiša dobre knjige*^ T. Uran, F. Bitenc, S. Mutič KOCKA 5 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE Dušan Krnel POJMI IN POSTOPKI PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI PRIROČNIK ZA UČITELJE D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, S. Oblak OD MRAVLJE DO SONCA 2 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE Družba in jaz m. Umek, 0. Janša Zorn STENSKI ZEMLJEVIDI DRUŽBA IN JAZ 2 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE SLOVENIJA-PANORAMSKA KARTA SLOVENIJA-PREGLEDNA KARTA EVROPA-KARTA DRŽAV IZ VSEBINE PRISPEVKI UČITELJEV 14 Obisk živali v razredu Samanta Zibert 18 Kaj se lahko zmoči, omoči in posuši Jasna Ivanuša 22 Steklenice in zamaški - raziskovalna škatla Ana Bogovič 27 Pisni preizkus znanja za 5. razred Mojca Sovdat 36 Iz založb 37 Računalniški molj Gobe, glive in učenci Jesen je čas, ko sprehod v naravi lahko obogatimo s kakšnim jurčkom ali drugo užitno gobo. Gobova juha, gobe z jajčkom, gobova rižota ali celo gobe na žaru se nam zdijo veliko bolj okusni, če smo gobe nabrali sami, kot če smo jih kupili. Ob gobah ponavadi pomislimo na užitne in strupene gobe in na težave pri njihovem prepoznavanju. V tokratni številki Naravoslovne solnice pa lahko spoznamo gobe na precej drugačen način. Ana Lončar je naredila raziskavo, s katero je želela ugotoviti, kakšna pojmovanja oziroma predstave imajo učenci o gobah in glivah. Nekatera napačna pojmovanja so posledica tega, da so skoraj še do nedavnega strokovnjaki glive uvrščali med rastline. Danes so glive samostojno kraljestvo. Napačna pojmovanja so vezana tudi na uporabo izrazov gobe oziroma glive. Gobe so le nadzemni deli nekaterih gliv. V članku so podatki o deležu pravilnih odgovorov učencev o splošnih lastnostih gliv, o gobah ter o plesnih in kvasovkah. Ob tem je treba posebej poudariti, da se podatki nanašajo na znanje, ki so ga imeli učenci po obravnavi gliv v razredu. Največje pomanj¬ kljivosti so se pokazale pri poznavanju uporabnosti kvasovk in plesni, kar kaže na to, da je v naših šolah veliko premalo poudarjeno širše uporabno znanje, znanje, ki je povezano z vsakdanjim življenjem. Da bi učencem olajšali pot do znanja, je Ana Lončar pripravila drobno knjižico z naslovom Ali so gobe rastline?, ki je priloga tokratni Naravoslovni solnici. V knjižici so zbrana dejstva, ki pojasnjujejo pravilne odgovore na anketna vprašanja, zato jo je smiselno uporabiti skupaj z anketo, ki je priloga članka. Anketo je mogoče uporabiti pred obravnavo gliv pa tudi po obravnavi. Učenci bodo tako lahko sami spoznali svoj napredek v znanju. Taka struktura pouka pa je tudi zgled za konstruktivistični način poučevanja. Pa veliko uspeha! dr. Darja Skribe - Dimeč 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. 1 / jesen 2006 IZ VSEBINE Strokovni prispevek Otroška pojmovanja q 6 o glivah Ana Lončar Glive so strokovnjaki še do nedavnega uvrščali med rastline. Od leta 1969 pa jih botaniki obravnavajo kot posebno kraljestvo. Veliko ljudi, med njimi tudi mnogi otroci, jih še vedno uvršča med rastline. Članek povzema rezultate ankete o predstavah, ki jih imajo o gobah in glivah učenci v 4. razredu. Prevod Človeška plat raziskovanja metuljev M. Scribner - MacLean, K. McLaughlin Prevod: dr. Dušan Krnel Članek iz revije Science and Children opisuje, kako so učenci raziskovali življenje in delo entomologa in pri 10 tem odkrivali, kako naravoslovje nastaja in kako deluje. Poleg naravoslovnih vsebin so učenci spoznavali temelje ali »naravo« naravoslovja. Mislil sem, da je Zemlja ploščata Preobrazba - življenjski krog 34 ali novo rojstvo dr. Dušan Krnel Preobrazba ali metamorfoza in razumevanje življenjskega kroga žuželk je eden težje razumljivih in razložljivih procesov nastajanja novega živega bitja. Pri popolni preobrazbi, kakršna je pri razvoju metulja, gre razvoj do odrasle žuželke skozi tri razvojne oblike: jajčece, gosenico in bubo, šele iz zadnje se razvije metulj. Te razvojne stopnje so glede na druge živali, ki se skotijo ali zvalijo iz jajc, nedvomno posebnost. Priloga revije Ali so glive rastline? Ana Lončar V knjižici, ki je namenjena učencem, so v obliki vprašanj in odgovorov zbrana dejstva o glivah, ki jih avtorica preverja z anketo (priloga članka Otroška pojmovanja o glivah). Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 1.390 SIT. Letna naročnina znaša 3.900 SIT. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, p. p. 2004, 1001 Ljubljana, tel: (01) 236 46 00, faks: (01) 236 46 01, e-pošta: prodaja@modrijan.si , www.modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka Kos Urednika: Špela Fortuna, Borut Lazar Jezikovni pregled: Renata Vrčkovnik Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. o. o. Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Vladimir Milekšič, Zarod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: Bernarda Pinter, OŠ Ledina, Ljubljana, mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška jaku/leta Univerze v Ljubljani, dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška Jakulteta Univerze v Ljubljani. Revijo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. £ \ LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA <*»„ 5 STROKOVNI PRISPEVEK Otroška pojmovanja o glivah JL Ana Lončar, OŠ Trzin Glive so strokovnjaki še do nedavnega uvrščali med rastline. Od leta 1969 pa jih botaniki obravnavajo kot posebno kraljestvo. Veliko ljudi, med njimi tudi mnogi otroci, jih še vedno uvršča med rastline. Iz tega izvirajo tudi marsikatere napačne predstave o glivah, npr. da za rast potrebujejo svetlobo ali da si same proizvajajo hrano. Dodatno težavo povzroča pojem goba. Goba je dejansko samo del telesa (trosnjak) glive, ki se pojavlja samo pri nekaterih skupi¬ nah gliv. Te skupine, predvsem prostotrosnice, pa so splošno najbolj znane, saj trosišča uporabljamo v pre¬ hrani. Zaradi tega je pojem goba v poljudni literaturi sprejemljiv za označevanje gliv. Ker sem želela ugotoviti, v kolikšni meri imajo učenci pravilne oz. nepravilne predstave o glivah (gobah), sem med učenci v 4. razredih osemletne in devetletne osnovne šole izvedla anketo (priloga). V njej je sodelo¬ valo 42 učencev; vsi so pred tem pri pouku že obrav¬ navali glive. Zaradi lažje predstavitve obdelanih podatkov sem trditve razdelila v tri sklope: splošne lastnosti gliv, gobe, drugi predstavniki gliv (plesni, kvasovke). Učenci imajo glede splošnih lastnosti gliv različno jasna pojmovanja. Največ učencev (85%) ve, da glive za rast ne potrebujejo svetlobe. Prav tako veliko učencev (80%) ve, da so nekatere glive povzročiteljice bolezni. Po 68,3 odstotka učencev ve, da glive lahko najdemo tudi na stari marmeladi ali koščku sira ter da glive lahko živijo tudi na ljudeh. Samo 61,7 odstotka jih ve, da glive niso rastline, in le 45 odstotkov, da glive uspevajo samo tam, kjer je dovolj vlage. Učenci so se glede danih trditev opredelili slabše od mojih pričakovanj. To, da le 61,7 odstotka učencev ve, da glive niso rastline, meje zelo presenetilo. Predvide¬ vala sem, da se bo glede te trditve pravilno opredelila večina učencev. Menim namreč, da je to osnova pravil¬ nih pojmovanj o glivah. Presenetilo me je tudi dejstvo, da le 68,3 odstotka učencev ve, da lahko glive najdemo na stari marmeladi ali koščku sira. Plesen na živilih je po mojih predvidevanjih videla že večina otrok. Predvi- Pojmovanja učencev o splošnih lastnostih gliv SKUPAJ 68,05 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 STROKOVNI PRISPEVEK devala pa sem, da bo manj učencev vedelo, da glive za rast ne potrebujejo svetlobe. Če 38,3 odstotka učencev meni, da so glive rastline, bi morali tudi trditi, da glive za rast potrebujejo svetlobo. Pri opredeljevanju glede trditev o gobah so se učenci zelo dobro odrezali. Kar 91,7 odstotka učencev ve, da nekatere gobe živijo v sožitju z drevesi, 83,3 od¬ stotka jih ima jasne predstave o tem, da se gobe ne razvijejo iz semen, 81,7 odstotka jih ve, da gob ne smemo nabirati v neomejenih količinah. Zadovoljiv je tudi rezultat opredelitev za 1. trditev. Kar 73,3 od¬ stotka učencev ve, da si gobe hrane ne pridelujejo same. Najmanj učencev, a še vedno veliko (70 %), pa ve, da gobe sprejemajo hrano iz mrtvih trohnečih rastlin in živali. Predvidevala sem, da se bodo učenci na področju gob dobro izkazali. Z gobami se namreč velikokrat srečajo tudi v vsakdanjem življenju. O njih se največ govori, po¬ leg tega so vidne s prostim očesom. Glede drugih predstavnikov gliv so se učenci v primer¬ javi z drugima dvema področjema slabše izkazali. Sicer kar 85 odstotkov učencev ve, da se na kruhu razvije plesen, če ga pustimo v toplem in vlažnem prostoru, in 71,7 odstotka jih ima jasna pojmovanja o tem, da kvasovke, plesni in gobe spadajo v isto kraljestvo. So pa rezultati pri drugih trditvah toliko slabši. Le 58,3 odstotka učencev ve, da kvasovke med prehra¬ njevanjem izločajo plin, ki povzroča luknjice v kruhu. Po 38,3 odstotka jih ima jasne predstave o tem, da so plesni lahko tudi užitne in da kvasa (kvasovk) ne damo v kruh zaradi boljšega okusa. Najbolj nejasna pojmo¬ vanja imajo učenci o tem, da vino in pivo nastaneta ob pomoči kvasovk. Glede te trditve se je pravilno opredelilo le 30 odstotkov učencev. Pojmovanja učencev o drugih predstavnikih gliv letnik n / št. 1 / jesen 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 STROKOVNI PRISPEVEK Pri tem sklopu trditev me je najbolj presenetilo dejstvo, da kar 85 odstotkov učencev ve, da se na kruhu razvije plesen, če ga pustimo v toplem in vlažnem prostoru. Po drugi strani pa jih le 68,3 odstotka ve, da glive lahko najdemo tudi na koščku starega kruha ali sira. To lahko kaže na to, da je zelo pomembno, kako oblikujemo trditve, ali pa na to, da kar nekaj učencev ne ve, da ple¬ sen spada med glive. Čeprav sem pri tem sklopu trditev pričakovala slabše rezultate, me kljub temu preseneča, da le 38,3 odstotka učencev ve, da kvasovk ne dajemo v testo zaradi boljšega okusa. Glede na to, da se lahko večkrat srečajo z mesenjem testa, sem predvidevala, da se bo več učencev pravilno opredelilo glede te trditve. Nisem pričakovala, da jih bo veliko vedelo, zakaj damo kvas v kruh, to, da ga ne damo zaradi boljšega okusa, pa bi lahko vedelo več otrok. Pričakovala sem, da bodo rezultati pri tem sklopu vpra¬ šanj slabši. S plesnimi in kvasovkami se v življenju ne srečamo tako pogosto kot z gobami. Vsaj zaznamo jih ne tolikokrat, saj jih s prostim očesom ne vidimo. Če se plesen razraste, jo sicer lahko zaznamo. Pri kvasovkah pa je to že teže. Anketa je med drugim pokazala, kako malo učencev ve, da: • glive niso rastline, • glive uspevajo samo tam, kjer je dovolj vlage, • med glive poleg gob spadajo še plesni in kvasovke. Dejavniki, ki vplivajo na otroška pojmovanja o glivah Zagotovo je večina učencev že pred obravnavo gliv pri pouku vsaj o gobah vedela kar precej stvari. Predstave so si lahko izoblikovali ob pomoči staršev, ki so strastni gobarji, ali pa se nasploh z otroki veliko ukvarjajo in jim na preprost način približajo tudi manj znani svet gliv. Poleg tega so nekateri otroci zelo vedoželjni in svoje znanje poglabljajo z branjem knjig ali gledanjem raz¬ ličnih poljudnoznanstvenih oddaj. Seveda ne smemo pozabiti na internet, ki je večini otrok še posebej privla¬ čen. Kljub temu so učbeniki pomemben vir informacij o temah, ki jih obravnavamo pri pouku. Ob preučevanju rezultatov ankete sem razmišljala, ali so lahko vzrok za bolj ali manj jasna pojmovanja o gli¬ vah tudi različni učbeniki. Izbrala sem nekaj učbenikov za predmet naravoslovje in tehnika za 4. razred devet¬ letne osnovne šole, jih pregledala in med seboj primer¬ jala poglavja, ki omenjajo glive. Cilji, ki naj bi jih učenci dosegli, so zelo splošni. Glede na učni načrt naj bi učenci razvrstili živa bitja v osnovne skupine (živali, rastline, glive, razlikovali živa bitja po zgradbi, po pre¬ hrani in po življenjskem prostoru ter spoznali, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere skupne značilnosti). Pregled učbenikov V vseh učbenikih poudarjajo, da so glive ena izmed skupin, v katere uvrščamo živa bitja. Glive torej niso rastline. Po trije učbeniki ponujajo podatke, da kvasovke, plesni in gobe spadajo v isto kraljestvo, da glive lahko živijo tudi na ljudeh ter da lahko glive najdemo tudi na mar¬ meladi ali koščku sira. Prav tako trije učbeniki govorijo o tem, da nekatere gobe živijo v sožitju z drevesi ter da gobe sprejemajo hrano iz mrtvih trohnečih rastlin in živali. V dveh učbenikih lahko najdemo podatke, da se gobe razvijejo iz trosov. Dva vsebujeta podatke, da vino in pivo nastaneta s pomočjo kvasovk in da so nekatere glive povzročiteljice bolezni. Dva učbenika ponujata podatke, s katerimi si lahko učenci potrdijo ali ustvarijo nove predstave: da kvasovk ne damo v kruh zaradi boljšega okusa, da gob ne smemo nabirati v neome¬ jenih količinah ter da se gobe ne prehranjujejo s hrano, ki si jo same pridelajo. Res pa je, da lahko o pravilnosti slednje trditve sklepajo tudi iz podatka, da glive vsrka¬ vajo hrano iz rastlin ali živali oz. njihovih ostankov. Le v enem učbeniku omenjajo, da glive za rast ne potrebujejo svetlobe, res pa je, da bi na to učenci lahko sklepali tudi iz podatka, da si glive ne izdelujejo hrane same. Po en učbenik ponuja potrebne podatke, da lahko učenci sklepajo, da se na kruhu razvije plesen, če ga pustimo v toplem in vlažnem prostoru, in da so plesni lahko tudi užitne. Niti v enem učbeniku ni podatka, da glive za rast potre¬ bujejo veliko vlage in da izločajo plin (ogljikov dioksid). Primerjava učbenikov je pokazala, da se lahko različno pojmovanje oz. znanje o glivah kaže tudi zaradi razlik med avtorji učbenikov. Ugotovila sem, da je tema v učbenikih na splošno premalo obsežna, da bi si učenci lahko oblikovati celovito sliko o glivah. Ker so za uspešno delo v razredu poleg učbenika potrebni še drugi pripomočki, sem se odločila narediti učno gradivo (priloga revije), s katerim si bodo učitelji lahko pomagali pri poučevanju. V pomoč bo lahko tudi učencem, ki želijo o glivah zvedeti več. Pri izdelavi učnega gradiva sem izhajala iz ankete, s katero sem ugotavljala poznavanje gliv. 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. 1 / jesen 2006 STROKOVNI PRISPEVEK Anketa Ali se strinjaš s trditvami? Obkroži. Priloga revije Knjižica Ali so gobe rastline?, ki je priložena reviji, je namenjena učencem. V njej je avtorica trditve iz ankete preoblikovala v vprašanja ter nanje tudi odgovorila. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 PREVOD Človeška plat raziskovanja metuljev Članek iz revije Science and Children opisuje, kako so učenci raziskovali življenje in delo entomologa in pri tem odkrivali, kako naravoslovje nastaja in kako deluje. Poleg naravoslovnih vsebin so učenci spoznavali temelje ali »naravo« naravoslovja. Michelle Scribner - MacLean Kathleen McLaughlin The human side of batterflies Science & Children, Volume 43, Number 2, October 2005 Dobra priprava (vir) na pouk naravo¬ slovja omogoča, da postane naravo¬ slovje dostopnejše in razumljivejše vsakemu učencu, in hkrati pomaga učitelju pri uresničevanju zastavlje¬ nih ciljev. Vedno pa je nekaj takih vsebin, ki so zahtevnejše za pouče¬ vanje. Ena od njih je spoznavanje temeljev naravoslovja. Temelji naravoslovja so vsebine, ki razlagajo, kako naravoslovno znanje nastaja: po eni strani iz opa¬ zovanj in sklepanj, po drugi strani pa iz ustvarjalne domišljije raziskoval¬ cev (Lederman 1998). Na osnovno¬ šolskem nivoju je pomembno, da učenci razumejo, da se z naravo¬ slovjem in raziskovanjem ukvarjajo ljudje že zelo dolgo in da so si neka¬ teri od njih izbrali raziskovanje za svoj poklic in mu posvetili vse svoje življenje (NRC 1996). Te cilje iz teme¬ ljev naravoslovja smo želeli doseči, ko smo z našimi drugošolci začeli pouk o metuljih. Vzporedno z učenjem življenjskega kroga metuljev smo odkrivali življe¬ nje entomologa Jeana - Henrija Fabra (1823-1915). Za uvod v spo¬ znavanje njegovega življenja in dela smo izbrali knjigo z naslovom Otroci poletja: Žuželke Henrija Fabra (Anderson 1997). Delo raziskovalca smo spoznavali iz različnih virov in odkrivali, kako je v naravoslovje uva¬ jal svoje otroke. Z uporabo pripo¬ močkov, ki jih je uporabljal tudi Fabre, so učenci dobili vpogled v to, kako naravoslovje nastaja. Želeli smo, da bi otroci z odkrivanjem živ¬ ljenja resničnega znanstvenika sami zgradili svoj pogled na naravoslovje. Da bi preskusili razvijajoče se razu¬ mevanje temeljev naravoslovja, smo učencem zastavili naloge, ki so opisane v prispevku. Učenci naj bi v pisnem izdelku razložili pomen vztrajnosti pri raziskovanju; iz splet¬ nih in drugih virov sestavili Fabrov življenjepis, s pripomočki, ki so bili podobni tistim, ki jih je uporabljal Fabre, pa naj bi natančno opazovali novo izlegle gosenice. Goseničji otroci Za izhodišče smo uporabili zbirko »Science, Technology and Children«, ki prek opazovanja, varovanja in nege gosenic in metuljev ter modeliranja posameznih faz razvoj¬ nega kroga učence seznani z razvoj¬ nim krogom metuljev (glej spletne naslove). Po opazovanju metuljev smo učen¬ cem z nekaj podatki predstavili življe¬ nje Fabra. Opravil je vrsto zanimivih opazovanj insektov, najprej je razis¬ koval tiste, ki jih je našel na svojem vrtu. Andersonova knjiga, ki jo lahko skupaj z otroki glasno beremo, omo¬ goči učencem vpogled v življenje tega radovednega znanstvenika. Učence pritegnejo opisi o tem, kako je bil Fabre očaran nad naravo, in o tem, da so bili njegovi razisko- 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. 1 / jesen 2006 citronček valni asistenti kar njegovi otroci. Fabre je začel svojo kariero kot raz¬ redni učitelj. Znan je bil po tem, da je pouk iz razreda preselil na prosto, kjer so učenci sami lahko doživljali in opazovali. Čeprav je po izobrazbi fizik, seje usmeril v raziskovanje rastlin, gliv in žuželk. Ker je tudi ilustrator, so nekatere njegove knjige opremljene z njegovimi risbami in akvareli. Ob spoznavanju življenja in dela raziskovalca Fabra smo skušali učen¬ cem omogočiti povezavo med tem, kaj so se o metuljih naučili, in med tem, kaj je Fabre počel pri svojem raziskovanju. Vprašali smo jih na primer, kako so ure in ure njegovih opazovanj pripo¬ mogle k zastavljanju vprašanj, na osnovi katerih je nato razvil razis¬ kavo. Ob tem so bili učenci sposobni zaznati povezavo med lastnim opa¬ zovanjem in oblikovanjem vprašanj. Vprašanja, ki so se jim pri tem poro¬ dila, smo zapisali in jih razstavili v razredu. Z njimi so učenci usmer¬ jali svoje nadaljnje delo. Eno od konkretnih vprašanj, ki so ga postavili učenci, je bilo, koliko časa traja posamezna faza razvoja metu¬ lja od jajčeca do odrasle žuželke. Na to vprašanje so lahko odgovorili z opazovanjem gosenic, bub in metuljev, ki smo jih imeli vrazredu. Svoja opazovanja so zapisovali na koledar in tako lahko izračunali šte¬ vilo dni za vsako fazo razvoja. Svoja opažanja so preverili tako, da so poiskali podatke v knjigah ali na spletu ali o tem povprašali biologe PREVOD in uslužbence lokalnega muzeja metuljev. Vsa svoja odkritja in zami¬ sli so učenci zapisovali v raziskovalni dnevnik. Že Fabre je zapisal, da sta čas in potrpežljivost dve najpomemb¬ nejši orodji pri tovrstnem raziskova¬ nju. To misel smo uporabili tudi pri pisnem preverjanju, ko so učenci odgovarjali, kaj jim ta trditev pomeni in kaj se iz tega naučimo o opazovanju narave. Naravoslovje so ljudje Naš naslednji cilj je bil prikazati nara¬ voslovje kot produkt človeških priza¬ devanj. Iz različnih virov in z raziska¬ vami, ki so jih opravili učenci, smo skušali napisati življenjepis razisko¬ valca Fabra. Ker je večina del o Fabru napisanih v prezahtevnem jeziku za razredno stopnjo, smo si pomagali s spletom (glej spletne naslove). On-line muzej vsebuje življenjepis in prikaz zaporedja Fabrovih odkritij v jeziku, ki je razumljiv učencem na razredni stopnji. Učenci so bili posebej navdušeni nad galerijo slik in posnetkov, ki prikazujejo znanstve¬ nika pri opazovanju žuželk v svojem vrtu ali v družinskem krogu, ter sli¬ kami južne Francije, kjer je Fabre delal in živel. Spletna stran vsebuje tudi doku¬ mente o dopisovanju med Fabrom in Darvvinom. Takšni dokazi poma¬ gajo k razumevanju naravoslovja kot družbene dejavnosti in ne kot nekaj, kar nastaja v samoti in izoliranosti. Spletna stran vsebuje tudi celotno Fabrovo bibliografijo o žuželkah. Učenci so bili presenečeni, koliko knjig je napisal v svojem življenju, še posebej zato, ker je predmet raziskovanja in pisanja našel kar na svojem vrtu. cekinček V navodilih (priloga 1) so učenci dobili oporne točke, kako napisati njegov življenjepis. Večino učencev je pritegnilo njegovo občudovanje narave in kako je v to zapeljal tudi svoje otroke. Učenci so se počutili z njim povezane in izrazili zanimanje za dogajanja v okolici. Eden od Priloga 1 Navodila za pisanje življenjepisa znanstvenika Ko se bomo učili o življenjskem krogu metuljev, se bomo učili tudi o francoskem naravoslovcu Jeanu - Henriju Fabru. S sošolcem napišita »knjigo« o njegovem življenju, ki jo bodo vajini sošolci lahko uporabili za učenje o tem znanstveniku. • Na spletnih straneh poiščita dve različni sliki Fabra. Lahko jih natisneta in nalepita v »knjigo«. • Poiščita čim več podatkov o njegovem življenju in jih zapišita v »knjigo«. V pomoč so vama lahko spodnja vprašanja oz. napotki: • Kdaj se je Henri Fabre rodil? • Kdaj je živel, kakšno je bilo takrat življenje? • Kaj je študiral? • Napišita pet stvari o njem, ki se vama zdijo zanimive. • Napišita tri razloge, zakaj je slaven znanstvenik. letnik 11 / št. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 11 PREVOD Priloga 2 Opazovanje in zapisovanje opažanj, kot je to delal Henri Fabre. Fabrovi otroci so očetu pomagali pri opazovanju žuželk, ki so jih našli na vrtu. Pri tem so uporabljali naslednje pripomočke: pinceto, lopatko, žepni nož, čiste steklene kozarce in povečevalno steklo. Fabre je žuželko, ki jo je opazoval, narisal in natančno opisal. Z enakimi pripomočki (le brez noža) opazuj žuželke v učilnici ali na prostem in zapiši svoja opažanja. Pri tej nalogi moraš: • Opazovati tri različne žuželke. • Narisati natančno sliko vsake žuželke v svoj zvezek. • Opisati vsako žuželko (pri tem uporabljaj pridevnike). učencev je v življenjepisu zabeležil, da seje Fabre na svojih raziskovalnih poteh pogosto izgubil. Fabre je na primer opazil zanimivo rastlino in porabil ure in ure za opazovanje in sledenje žuželkam, ki so živele na tej rastlini. Učenec je občudoval njegovo sposobnost povezovanja in vztrajnost pri delu. Svoboda raziskovanja Zadnja naloga je bila namenjena natančnemu opazovanju žuželk, ki so jih gojili v učilnici ali opazovali na prostem. Za to nalogo so bili opremljeni z opazovalnim komple¬ tom, ki je bil prav tak, kot so ga pri opazovanju uporabljali Fabrovi otroci. Pogovorili smo se o času, ki je potreben za natančna opazova¬ nja in zapisovanja. Učencem smo svetovali, naj uporabijo bogat opisni jezik za zapis tistega, kar so videli (priloga 2). Proučevanje Fabrovega dela ni bil le zanimiv način usvajanja temeljev naravoslovja, da bi bilo to smiselno in razumljivo, temveč je bila to tudi možnost za razvijanje različnih procesnih znanj - naravoslovnih postopkov. Za tisti del naloge, ki je zahteval pisno opisovanje, smo kot model za opis v živem in bogatem jeziku uporabili razdelek iz Fabrove knjige »Življenje gosenice«. Skupaj smo prebrali opis »Greath Peacock moth« iz 11. poglavja. Izpisali smo pridev¬ nike in fraze, ki jih bomo lahko upo¬ rabljali pri našem zapisovanju opa¬ žanj. Med opisi, ki sojih učenci še posebej izpostavili, so bile »trepeta¬ joče barve« ali »žamet kostanjeve barve z ovratnico iz belega puha« ali »polje turkizno modre barve«. Fabrovi opisi so spodbudili naše drugošolce, da so pazljivo opazovali in iskali prave besede za sporočanje opazovanj. Za vrednotenje tega, kako natančno in pravilno so učenci zapisovali svoja opažanja, smo sesta¬ vili ocenjevalni list (priloga 3). Z njim smo si tudi pomagali pri odločitvah, kdo od učencev potrebuje več vaj iz opazovanja in zapisovanja. Življenje znanstvenika in življenjski krog žuželk Pri opisani učni enoti je bil naš cilj usvojiti nekaj osnovnih zamisli Priloga 3 Ocenjevalni list za opazovanje v J 12 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. i / jesen 2006 PREVOD dnevni pavlinček o temeljih naravoslovja. Za uresni¬ čevanje tega cilja in za njegovo razumevanje smo izbrali odkrivanje življenja in dela enega od znanstve¬ nikov. Pri povezovanju proučevanja metuljev in proučevanja življenja znanstvenika smo opazili, da so učenci zaslutili, da je znanstveno raziskovanje bolj proces kot produkt enega samega eksperimenta. Učence smo tako na začetku učne enote kot na njenem koncu spra¬ ševali, kdo so znanstveniki in kaj počnejo. Na začetku so mnogi učenci narisali znanstvenika, ki dela to pomeni, da na vprašanja, ki so si jih postavili, lahko odgovorijo s paz¬ ljivim opazovanjem, tako kot je to delal Henri Fabre. Literatura: Anderson, M.: Children of Summer: Henri Fabre's insects, Farrar Štrus, and Giroux, New York, 1997. Berenstain, M.: Michael Berenstain Butterfly Book, Golden Books, New York, 1992. Braus, J.: Naturescope discovery pac: Incredible Insects, Nationale VVildlife Federation, VVashington, DC, 1988. Cassie, B., Pallota, J.: The butterfly alphabet book, Charlesbridge, VVatertovvn, MA, 1995. Facklam, M.: Creepy, Crawly, caterpillars, Little Brovvn, Boston, 1996. Julivert, A.: The fascinating vvorld of Butterflies and moths, Barron's Educational Series, NewYork, 1991. Lederman, N.: The nature of Science, In Science in elementary education, eds. P Gega, and J. Peters, pp 6-7, Prentice Hall, Upper-Saddle River, NJ, 1998. Mc Donald, M.: Insects are my life, Orchard Books, New York, 1995. Mudd, M.: The butterfly, Stevvart, Tabori and Chang, NewYork, 1991. National Research Council (NRC): National Science education standards, National Academy Preess, VVashington, DC, 1996. sam v laboratoriju, na koncu pa so narisali skupine znanstvenikov, ki delajo v različnih okoljih. Eden od otrok je na primer narisal sku¬ pino treh otrok zunaj travnika kot raziskovalce žuželk. Najpomembnejša je ugotovitev, ki jo je bilo mogoče zaznati ob prouče¬ vanju življenjskega kroga ob pomoči ocenjevalnega lista, da učenci pre¬ mišljujejo o sebi kot o raziskovalcu: Spletni naslovi: Jean - Henri Fabre, njegovo življenje in delo: www.efabre.net Življenjski cikel metuljev (Science and Technology for Children (STC) The life cycle of Butterflies): www. carolina. com/stc/units/butterflies. asp Življenje gosenic (The life of the Caterpillar byJ. Henri Fabre, 1926): www.ibiblio.org/eldritch/jhf/cater.html Povezava s slovenskim učnim načrtom: V slovenskih učnih načrtih so cilji iz temeljev naravoslovja vključeni predvsem v splošne cilje. V prvem triletju so pri spoznavanju okolja naslednji cilji: • razvijanje procesov, sposobnosti in postopkov, ki omogočajo bogatenje izkušenj, njihovo obdelavo in povezovanje ... • ... pouk naj bi omogočal razvijanje sposobnosti (spretnosti) in postopkov: primerjanja, razvrščanja, urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov, napovedovanja in sklepanja, eksperimentiranja in sporočanja Pri predmetu naravoslovje in tehnika so cilji naslednji: • učenci opazujejo naravo z vsemi čutili in preprostimi opazovalnimi pripomočki • učenci se urijo v rabi različnim reprezentacij • učenci odkrivajo, da so naravni pojavi temelj za številne poklice • učenci naravo spoznavajo prek izkušenj drugih Kaj ie v slovenščini napisano o žuželkah in metuljih: Zpevak, J.: Žuželke, Založba Obzorja, Maribor, 2001. Allen, G.: Žuželke, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1999. Snedden, R.: Kaj je žuželka, DZS, Ljubljana, 1993. Krnel, D.: Žuželke in druge drobne živali, Naravoslovna solnica, I. IX. št. 3, str. 34-35, Modrijan, Ljubljana, 2005. Bajd, B.: Metulji, Naravoslovna solnica, I. IX. št. 3, str. 31-33, Modrijan, Ljubljana, 2005. Bajd, B.: Moji prvi metulji, Modrijan, Ljubljana, 2005 Michelle Scribner-MacLean je docentka za naravoslovno izobraževanje na Univerzi Massachusetts Lovvell v Lovvell, Massachusetts ZDA. Kathleen McLaughlin je učiteljica drugega in tretjega razreda na hospitacijski šoli Lovvell in kandidatka za doktorski naziv iz naravoslov¬ nega in matematičnega izobraževanja. Prevedel in priredil dr. Dušan Krnel Ilustracije Robert Fister admiral mali koprivar LETNIK 11 / št. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 PRISPEVKI UČITELJEV Obisk živali V RAZREDU Samanta Žibert, OŠ Rogatec, PŠ Donačka Gora Ena od bioloških tem pri predmetu spoznavanje okolja je spoznavanje živih bitij, ki jo lahko razredni učitelj z malce domišljije naredi za učence ne le zanimivo, temveč tudi nepozabno. Članek prikazuje, kako lahko temo stopnjevano obravnavamo od prvega do tretjega razreda. Predmet spoznavanje okolja v prvih treh razredih devet¬ letne osnovne šole združuje znanja različnih naravo¬ slovnih in družboslovnih predmetov, ki v višjih razredih postopoma postajajo samostojni. Eno izmed področij spoznavanja okolja je biologija. Ta je otrokom običajno še posebej pri srcu zaradi veliko predznanja, ki ga imajo s tega področja, ter zaradi priljubljenosti same tema¬ tike. V okviru učnega načrta za spoznavanje okolja pri sklopu Jaz in narava učenci iz razreda v razred razširjajo in poglabljajo znanje na področju narave, živih bitij in odnosov med njimi. SPOZNAVANJE ŽIVALI V PRVEM RAZREDU V prvem razredu učenci pri spoznavanju živih bitij (Učni načrt za spoznavanje okolja, str. 13-14): • primerjajo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter spoznavajo sebe kot enega izmed njih; • odkrivajo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave; • spoznavajo, da obstajajo zelo velika in zelo majhna bitja; • sledijo spreminjanju žive in nežive narave. V prvem razredu je spoznavanju drobnih živali, ki jih je mogoče najti na travniku, namenjen tudi naravoslovni dan, pri katerem učenci drobne živali poiščejo in jih »pobirajo« v posebne posodice, ki imajo na vrhu pove¬ čevalno steklo. To omogoča natančnejše opazovanje ulovljenih živali. Podatke o teh živalih nato iščejo v živalskih enciklopedijah in se o njih pogovarjajo. Učencem je seveda najbolj zanimivo spoznavati živali, ki jih imajo doma, zato je prav, da jim omogočimo predstavitev svoje živali v razredu. Pri tem je z organi¬ zacijskega vidika najbolje, da vsi učenci prinesejo živali v šolo istega dne, saj žival povzroči vznemirjenje učen¬ cev in bi bil pouk moten, če bi otroci prinašali živali v šolo več dni zapored. Pomembno je, da imajo učenci To je moj papagaj. Malce že govori. 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / ŠT. 1 / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV Kako mehko dlako imajo zajčki. za prineseno žival urejen bivalni prostor (kletka), iz katerega žival ne more pobegniti. Lastnik živali predstavi svojo žival tako, da pove njeno ime, kje jo je kupil ali dobil, s čim se žival prehra¬ njuje .... sošolci pa žival opišejo in narišejo. Tako nare¬ dimo medpredmetno povezavo spoznavanja okolja s slovenščino (opis) in likovno vzgojo (risanje, slikanje živali). Učence spodbudimo, da zapojejo kakšno pesmico o živali, če jo znajo, s čimer spoznavanje okolja povežemo še z glasbeno vzgojo. PRIPOVEDOVANJE O ŽIVALIH V DRUGEM RAZREDU V drugem razredu učenci pri spoznavanju živih bitij (Učni načrt za spoznavanje okolja, str. 23-25): • spoznavajo živa bitja in okolja, v katerih živijo; • spoznavajo, da so živa bitja povezana med seboj in z neživo naravo; • spoznavajo sebe, kako se gibljejo in uporabljajo svoja čutila; • spoznavajo, da so si nekatere živali in rastline podobne, druge pa se zelo razlikujejo; • spoznavajo, da v različnih okoljih živijo različna živa bitja; • spoznavajo, kaj potrebujejo sami in druga živa bitja za življenje in ohranjanje zdravja; • spoznavajo, da se ljudje in živali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo; • spoznavajo, da imajo živali potomce, ki imajo navadno dvoje staršev; • spoznavajo, da so potomci podobni staršem in med seboj, toda ne popolnoma. V drugem razredu učenci po navadi znova želijo prinesti v šolo svojo žival in jo predstaviti, in sicer tako tisti, ki prejšnje šolsko leto niso prinesli svoje živali v šolo ali imajo letos drugo žival, kakor tudi tisti, ki jim je bilo to doživetje enostavno všeč. Prav je, da jim kot učitelji znova omogočimo to prijetno doživetje. Predstavitev živali v drugem razredu pa lahko organi¬ ziramo v obliki govornega nastopa, pri čemer mora učenec, ki žival opisuje, upoštevati vsa načela opisa, ki jih uporabljamo za opis živali pri slovenščini. Učenci, ki živali nimajo ali je ne bodo prinesli v šolo, opišejo žival, ki so si jo po predhodnem dogovoru z učiteljem izbrali iz enciklopedije o živalih. Z združitvijo spozna¬ vanja posameznih živali in govornega nastopa poskr¬ bimo za integracijo predmetov spoznavanje okolja in slovenščina. Z INTEGRACIJO DO ZNANJA O ŽIVALIH V TRETJEM RAZREDU V tretjem razredu učenci pri spoznavanju živih bitij (Učni načrt za spoznavanje okolja, 37-38): • spoznavajo živa bitja in okolja, v katerih živijo; • dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o značilnih okoljih v Sloveniji ter živalih in rastlinah v njih (park, travnik, gozd, sadovnjak, polje ...); • spoznavajo, kako se živa bitja razmnožujejo; • spoznavajo povezanost živih bitij med seboj in z neživo naravo; • spoznajo, da vsa živa bitja umrejo in se po smrti razgradijo. V tretjem razredu se na predstavitev živali pripravimo tako, da najprej iščemo informacije o posamezni živali v enciklopedijah, otroških in strokovnih revijah. Da bi bilo iskanje vseh učencev načrtno in poenoteno, pripravimo učni list, s katerim učenci laže iščejo odgovore. Učenec predstavi žival v obliki manjšega plakata, ki mu doda še sliko živali. Predstavi lahko žival, ki jo ima doma, ali pa kakšno drugo žival, ki mu je všeč. Sledi predstavitev izbrane živali pred razredom, pri čemer mora učenec dosledno upoštevati vsa pravila urejenega govornega nastopa, predstavitev pa lahko obogati tudi z živaljo, če predstavlja žival, ki jo ima doma. V tretjem razredu gre za popolno integracijo spoznavanja okolja in slovenskega jezika, pri čemer je iz spoznavnega vidika izrednega pomena tudi poznavanje pridobivanja informacij iz literature in medmrežja. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 PRISPEVKI UČITELJEV Primeri izdelkov otrok. i*l OJ sZimse • PREHRANJUJE? / SOLA w, Bh kf rl UME ŽIVALI/ KJE SEM ŽIVAL | DOBIT. A-A, / ■ | KUPILA? _ STAROST: V 3 M£!)iG 6 KOLIKOKRAT LETNO UMA MLADE? ' i KOLIKO ! MLADIČEV IMA? COLIKO JASA ŽIVI? _ [KAJ NAJRAJE POČNE? !U>D£ 3 UL*
    Vl I IME ŽIVALI | Ikje sem ŽIV Al 'DOBILA-A, , KUPILA? 'STAROST: * • NA SLI eno jo 9 LET KOLIKOKRAT LETNO IMA MLADE? [KOLIKO 'MLADIČEV IMA? KOLIKO ČASA ŽIVI? k 1? 00 IS KAJ NAJRAJE POČNE? I&R* S E S K-RTOfl ZAKAJ JO IMAM RAD-A? |V KATERI KNJIGI' |SEM PREBRAL-A i KAJ O SVOJI (ŽIVALI? 7 ATO ffi- NE 6 817 E MA K HELIJ j 11 .. IME ŽIVALI j j S CIM SE [PREHRANJUJE? ! 3 |MVc3 ; y)L4rO i j KOLIKOKRA T I ^ ^ LETNO I/A liro UlApICEv I IMA MLADE? ! KOLIKO M mladičevima? ! lADlC EV ^ j KOLIKO ? 1)0-7)Lt TA. [ČASA ŽIVI? L- V iKAJ NAJRAJE POČNE? ,ypi. J KJE SEIvfŽIVAL DOBILA-A, 'KUPILA? LUPILA SČL1 J0 _V N) aR\&>KO. STAROST: 2 LE H > KATERI KNJIGI 1 f Rt fcRA La IEM PREBRAL-A iy .. :aj o svoji k/RJUjJ O TV ALI? SffA V HRČ RAM. SKLEP Otroci imajo praviloma radi živali, zato jih z veseljem spoznavajo. S tem, ko jim dovolimo, da žival prinesejo v šolsko okolje, jim omogočimo neposreden stik z živaljo, ki ga ne more nadomestiti ogled filma o tej živali, in jim ponudimo učenje v obliki, ki jim je najbliže. Tako pridobljene informacije so trajne, saj jih v prvem in drugem razredu povezujejo s prijetnimi občutki, v tretjem razredu pa tem občutkom dodamo še njihovo lastno dejavnost ob zbiranju podatkov za govorni nastop. Literatura: Učni načrt Spoznavanje okolja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2002. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 PRISPEVKI UČITELJEV Kaj se lahko zmoči, omoči in posuši? Jasna Ivanuša, študentka Pedagoške fakultete v Kopru, predšolska vzgoja Z različnimi poskusi smo želeli ugotoviti, kako se nekatere snovi in materiali zmočijo oziroma zakaj se nekatere snovi in materiali le omočijo in kako je od tega odvisno sušenje. Če se neka snov ali material zmoči, lahko vodo iz njiju iztisnemo ali ožamemo. Materiali so zato na otip mokri in jih ne moremo posušiti zgolj z brisanjem, temveč jih moramo pustiti na zraku, da voda iz njih izhlapi. Ce pa se snov ali material omočita, ju posušimo že z brisa¬ njem. Materiali, ki se omočijo, vode ne vsrkajo vase, ampak kapljice vode le stečejo po njihovi površini. Vsi materiali, tako tisti, ki se zmočijo, kot tisti, ki se samo omočijo, se lahko posušijo, le da za sušenje potrebujejo različno dolgo časa. Vse opisane poskuse lahko izvajamo tako z otroki v prvi triadi kot z otroki v vrtcu. Poskusi se lahko povezujejo tudi z drugimi področji naravoslovja. Cilji poskusov: • otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo, in o zaporedju dogodkov; • otrok odkriva in spoznava lastnosti teles, predmetov; • otrok odkriva in spoznava lastnosti vode in drugih tekočin, mivke, zemlje in drugih snovi ter zmesi in jih med seboj primerja; • otrok spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah in spoznava taljenje snega. Kako papir vpija vodo? Potrebujemo različne vrste papirja: • darilni papir • plastificirani papir • prtiček • fotokopirni papir • karton • krep papir • obarvani papir Ves papir narežemo na enako dolge trakove. Trakove bomo namakali v vodo. Za poskus potrebujemo vsaj tri trakove vsake vrste papirja. 1. Pripravimo stekleno čašo in vanjo natočimo vodo. Postavimo jo na delovno mizo, na kateri bomo izva¬ jali poskuse. Po en trak vsake vrste papirja v celoti pomočimo za približno 10 sekund v vodo in ugotav¬ ljamo, kaj se z njim dogaja - ali se zmoči ali samo omoči. 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. i / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV 2. Tudi za naslednji poskus potrebujemo po en trak vsake vrste papirja, vodo in merilnik časa. Vsak trak potopimo z enim koncem v svojo čašo z vodo in opazujemo, po katerih vrstah papirja se voda dviga in po katerih ne. Merimo čas, v katerem se voda po papirju dvigne 5 cm visoko. Rezultate lahko zapišemo v razpredelnico in jih prikažemo na plakatu, nanj lahko koščke papirja tudi prilepimo. 3. Za tretji poskus potrebujemo trakove papirja, ki smo jih uporabili v prvem poskusu. Položimo jih na polico drug zraven drugega in ugotavljamo, kaj se s papirjem dogaja, ko ga pustimo na zraku. Kako dolgo se posamezni papir suši? Kje se papir prej posuši in zakaj? Kateri papir se najprej posuši in zakaj? Kakšen je papir potem, ko se posuši? 4. Trakove papirja, ki smo jih uporabili v drugem poskusu, poberemo iz vode in jih zložimo na pladenj. Pladenj pustimo čez noč na zraku in ugotavljamo, kako se bo papir spremenil. 5. Vse posušene trakove papirja iz prvega in drugega poskusa razporedimo po mizi in jih primerjamo s papirjem v originalni obliki. Kako se vrste papirja med seboj razlikujejo? Kakšen postane papir, če ga namočimo v vodo? Kako tkanine in usnje vpijajo vodo? Potrebujemo različne vrste tkanin: • bombaž • usnje • najlon • til 1. Tkanine narežemo na enako dolge kose in vsak kos posebej v celoti pomočimo za nekaj sekund v vodo. Opazujemo, ali se je tkanina zmočila ali ne. Ce tka¬ nino ožamemo in iz nje priteče voda, sklepamo, da se je zmočila. Ali se vse tkanine enako hitro zmočijo? 2. Potrebujemo enako velike kose različnih vrst tkanine. V enako velike čaše nalijemo enako količino vode in tkanine potopimo v vodo. Opazujemo, kaj se z njimi dogaja in kaj se dogaja z vodo v čašah. Po dveh minutah jih vzamemo iz vode, zložimo na pladenj in opazujemo, kakšne so. Poskusimo, katera tkanina je težja. Na koncu jih ožamemo na pladenj. Ugotovimo lahko, katera tkanina je posrkala več vode. Rezultate vnašamo na pripravljen plakat. Kako različne snovi in materiali vpijajo vodo? Potrebujemo različne snovi in materiale: • pesek • zemljo • sneg • pralni prašek • gumo • plastiko • steklo • les • šolsko kredo 1. Potrebujemo čašo z vodo, v katero pomočimo gumo, plastiko, steklo, les in kredo. Ugotavljamo, ali se ti materiali zmočijo ali samo omočijo. Kaj se zgodi z materialom, ki se zmoči? Kaj se zgodi z materialom, ki se samo omoči? LETNIK 11 / št. i / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 PRISPEVKI UČITELJEV Vse materiale zložimo na polico in ugotavljamo, koliko časa se sušijo. Zakaj se nekateri materiali posušijo prej kot drugi? 2. Pesek, zemljo, sneg in pralni prašek nasujemo v plitve posode. Nanje zlijemo enako količino vode. Kaj se dogaja s snovmi? Kaj se zgodi s snegom? Kaj se zgodi s peskom? Kaj se zgodi z zemljo? Kaj se zgodi s pralnim praškom? Kaj se zgodi s pralnim praškom, če ga prelijemo s toplo vodo? Ali te snovi ostanejo takšne, kot so bile, preden smo jih prelili z vodo? Vse snovi, ki smo jih prelili z vodo, pustimo čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan ugotavljamo, kaj seje z njimi zgodilo. Ali so ostale enake ali so spremenile obliko, barvo, strukturo? Kako papir prepušča vodo? Potrebujemo: • tri prazne čaše • krep papir • prtiček • fotokopirni papir • karton • šolsko kredo • kapalko 1. Kose papirja položimo na prazne čaše ali na pladenj in nanje nakapamo nekaj kapljic vode. Opazujemo, kaj se s papirjem dogaja. Če je vode premalo, je lahko dodamo še nekaj kapljic. Ali bodo ostale kapljice na vrhu papirja ali bodo pronicale skozenj? Ali se bo papir strgal? 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. 1 / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV 2. V tri čaše, napolnjene z vodo, damo obarvan krep papir, prtiček in šolsko kredo. Čez noč jih pustimo v vodi. Naslednji dan pogledamo, kaj seje zgodilo z njimi. Ali se ti materiali/papirji raztopijo, se samo omočijo, se zmočijo ali razpadejo? 3. V posodo z vodo zamešamo nekaj barve. Vzamemo velik kos belega blaga ter ga pomočimo v obarvano vodo. Ali se bo tkanina obarvala ali ne? Ali bo tkanina, ko se bo posušila, obarvana ali ne? Poskus ponovimo s papirjem. Kako hitro se predmeti sušijo? Potrebujemo: • eno vrsto tkanine, razrezano na več enako velikih kosov. Vse kose tkanine najprej zmočimo, nato pa: • eno krpo damo na sonce, drugo pa v senco; • eno krpo obesimo na vetrovno mesto, drugo pa v zaveterje; • eno krpo zloženo, drugo pa razgrnjeno sušimo na istem mestu; • eno krpo sušimo na radiatorju, drugo pa na sobni temperaturi. Opazujemo sušenje tkanin. Katera od tkanin se bo naj¬ prej posušila in zakaj? Za primerjavo lahko uporabimo tkanine iz različnih vlaken (naravnih in sintetičnih), posušimo jih v istih pogojih in jih razvrstimo po hitrosti sušenja. Katera tkanin se najhitreje posuši? Dve enako veliki gobici namočimo in eno postavimo na sonce, drugo pa v senco. Opazujemo, čez koliko časa se bosta posušili. Katera gobica se bo posušila prej? Ali se bo posušila prej gobica, ki je na soncu, ali tista, ki je v senci? Zakaj? Literatura: Glažar, S.: Kemija za 7. razred osnovne šole, DZS, Ljubljana, 1992 VValpole, B.: Voda, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990 Kohl. M.: Mali naravoslovec: odkrivajmo skrivnosti naravoslovja s pomočjo umetnosti, Educy, Ljubljana, 2000 Guidoux, V.: Voda, Učila, Tržič, 2001 www.minet.si www. fkkt. org LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21 PRISPEVKI UČITELJEV Steklenice in zamaški raziskovalna škatla Ana Bogovič, OŠ XIV. divizije, Senovo Raziskovalna škatla je didaktični pripomoček za spodbujanje in razvijanje naravoslovnih sposobnosti in spretnosti. V njej so različni predmeti, potrebni za spoznavanje določene teme, ter navodila za delo. Tokrat bomo raziskovali steklenice in zamaške. Živimo v svetu, ki zahteva od posameznika veliko iznajdljivosti, samostojnosti, kreativnosti. Pouk, kakršnega smo imeli še pred leti, ne omogoča razvijanja teh sposobnosti. Devetletna osnovna šola je prinesla spremembe tudi na tem področju. Omejila bi se na naravoslovje, ki s spremenjenim načinom dela omogoča uvajanje sodobnih načel poučevanja. Učitelj mora vedno znova iskati zanimive načine podajanja učne snovi. Kot sem sama prek lastnih izkušenj preverila, so raziskovalne škatle ena od odličnih možnosti za razvijanje navedenih sposobnosti pri učencih. Učenci radi delajo z raziskovalnimi škatlami, zato jih učitelju ni težko motivirati za delo. Pripravila sem raziskovalno škatlo s steklenicami in zamaški. Namenjena je samostojnemu delu, otroci pa jih lahko uporabljajo v paru ali samostojno. Uporabila sem škatlo za čevlje in jo naslovila Steklenice in zamaški. Na pokrov škatle sem nalepila splošno, vsebinsko in usmerjevalo kartico. Na delovnih karticah so navodila za posamezne naloge; te so sestavljene tako, da razvijajo naravoslovne postopke (sposobnosti in spretnosti): • napovedovanje (1. delovna kartica), • merjenje (2. delovna kartica), • razvrščanje in urejanje (3. delovna kartica), • prirejanje (4. delovna kartica), • zaznavanje (5. delovna kartica), • napovedovanje (6. delovna kartica), • uvrščanje (7. delovna kartica). Pripravila sem tudi delovni list, na katerega so učenci zapisovali rezultate. Izdelajmo raziskovalno škatlo STEKLENICE IN ZAMAŠKI Starost: od osmega leta dalje Oblika dela: samostojno ali v paru Kaj potrebujemo: • različne steklenice, označene s črkami (A, B, C, D, E) • različne zamaške, označene s številkami (1 -10) • kozarec • lijak • vodo • papirnato brisačo • delovni list Prvi vtis: • steklenice so različnih oblik, barv, velikosti in iz različnih materialov • zamaški se razlikujejo po velikosti in obliki • zamaški zapirajo steklenice Kaj lahko opazujemo in spreminjamo: • razlike in podobnosti v barvi, obliki, materialu, velikosti steklenic in zamaškov • količino vode, ki jo držijo steklenice • zamaške, ki zapirajo steklenice Dejavnosti: • razvrščanje po eni, dveh ali več lastnostih steklenic in zamaškov • urejanje steklenic glede na višino, prostornino ... • prirejanje zamaškov steklenicam, ki jih zapirajo • uvrščanje steklenic v določevalni ključ Kje lahko steklenice in zamaške vidimo: • v kuhinji • pri shranjevanju tekočin • v trgovinah, v restavracijah, na izletih ... Literatura: Skribe - Dimeč, D.: Raziskovalne škatle, Modrijan, Ljubljana, 1998 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. t / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV r : ^ SPLOSNA KARTICA a) Poglej na usmerjevalno kartico in ugotovi, ali lahko z raziskovalno škatlo delaš sam(a). b) Preden začneš, preveri, ali je vse v škatli. Pomagaj si z vsebinsko kartico. Če kaj manjka, povej učiteljici (učitelju). c) Po opravljenem delu vrni v škatlo vse pripomočke, in sicer suhe in čiste, in vsebino preveri z vsebinsko kartico. Če se vsebina ne ujema s seznamom, to sporoči učite¬ ljici (učitelju). Prav tako ji (mu) sporoči, ali je treba kakšen predmet nadomestiti, ker je poškodovan ali nepopoln. Po opravljenem delu mora biti škatla pripravljena za vnovično uporabo. Vrni jo tja, kjer si jo dobil. č) Svoje zapiske pokaži učiteljici (učitelju). Ta si bo zabeležil(a), kaj si opravil(a). V _____) r v USMERJEVALNA KARTICA Način dela: samostojno ali v paru Seznam pripomočkov, ki jih ni v škatli: Posoda, v katero boš nalil vodo, je pri umivalniku. Po uporabi posodo obriši in jo vrni tja, kjer si jo dobil. A J f ^ VSEBINSKA KARTICA • 5 steklenic • 10 zamaškov • plastičen kozarec • lijak • papirnate brisače V_ J IZPOSOJEVALNA KARTICA Ime škatle: STEKLENICE IN ZAMAŠKI V J LETNIK n / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 PRISPEVKI UČITELJEV 1. delovna kartica Kaj misliš, katera steklenica lahko vsebuje več in katera manj tekočine? Steklenice primerjaj med seboj in jih postavi v vrsto po pravilnem zaporedju. Zapiši zaporedje črk na steklenicah. V___ J 3. delovna kartica Steklenice lahko razvrščamo in urejamo še na veliko drugih načinov. Ločimo jih lahko po barvi, širini vratu steklenice ... Kako bi še lahko razvrščali ali urejali steklenice, ki so v škatli? Zapiši čim več predlogov. 5. delovna kartica Domisli se čim več lastnosti, po katerih se razlikujejo zamaški v škatli. Zapiši jih. V_ J 7. delovna kartica V sestavljeni ključ za določanje steklenic zapiši črko, s katero je posamezna steklenica označena V_ J 2. delovna kartica V razpredelnico zapiši, koliko kozarcev vode (vodo vedno natoči do označene črte na kozarcu) lahko natočiš v posamezno steklenico. Pomagaj si z lijakom. Rezultate primerjaj s tistimi, ki si jih dobil pri reševanju prve kartice. - N 4. delovna kartica Vsaki steklenici poišči zamašek, ki jo zapira. Poišči pare (črka - steklenica, številka - zamašek) in jih zapiši. J 6. delovna kartica Mama je pekla potico. Zmanjkalo ji je mleka. Hčerko Metko je poslala k sosedi, da ji bo prinesla toliko mleka, kolikor ga drži steklenica C. Zapiši, katere steklenice bi lahko izbrala, da bi prinesla želeno količino mleka. L_ J 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. t / jesen 2006 DELOVNI LIST Steklenice in zamaški Ime in priimek: 1. Zapiši zaporedje steklenic glede na količino tekočine, ki jo lahko vsebujejo. Začni s tisto, ki lahko vsebuje najmanj tekočine. Steklenice: 2. V preglednico vpiši, koliko kozarcev vode smo nalili v posamezno steklenico. 3. Zapiši čim več predlogov, kako bi še lahko razvrščali ali urejali steklenice. 4. Zapiši pare steklenic in zamaškov, ki zapirajo posamezno steklenico. 5. Zapiši, po čem se zamaški razlikujejo med seboj. LETNIK 11 / ŠT. i / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. DELOVNI LIST 6 . Na prazna polja v določevalnem ključu zapiši črko, s katero je označena določena steklenica. STEKLENICE JE IZ STEKLA JE IZ PLASTIKE NI BARVNA JE BARVNA NIMA ZAMAŠKA NA NAVOJ IMA ZAMAŠEK NA NAVOJ PO OBLIKI JE PODOBNA STEKLENICI »D« PO VIŠINI JE NAJMANJŠA 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. i / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV Pisni preizkus znanja za 5. razred Mojca Sovdat, OŠ Nove Jarše, Ljubljana Devetletna osnovna šola je prinesla marsikatero spremembo, še posebej pri poučevanju zgodnjega naravoslovja. Članek predstavlja svež pristop pri pripravi pisnih preizkusov znanja. Devetletna osnovna šola meje kljub dolgoletnim izkušnjam »prisilila« v dodatno izobraževanje na vseh področjih. Poseben izziv je bilo zame naravoslovje, saj sem čutila, da je ravno na tem področju prišlo do bistvenih sprememb, ki jim ne bom kar tako kos. Že ob samem spozna¬ vanju predmeta sem se zavedala, da bo treba razširiti tako vsebinsko kot metodično in didaktično znanje na tem področju. Moram priznati, da meje najbolj skrbelo preverjanje znanja in posledično temu tudi samo ocenjevanje. Nisem ravno velik zagovornik pisnih preizkusov, vendar se mi je ob izvajanju učnih ur zdelo, da lahko za učence pripravim pisni preizkus, ki bi z različnimi tipi nalog preveril tudi višje taksonomske ravni znanja. Predstavljam vam preizkus znanja, oblikovan na podlagi predpisa¬ nih standardov znanja glede na obravnavane učne vsebine v 1. kon¬ ferenci. Učenci rešujejo test, preden pa ga oddajo, jih prosim, da se samooce- nijo. Tako vem, kako sami ocenjujejo svoje znanje, njihov zapis ocene pa mi zelo pomaga, ko vrnem ocenjene teste. Učence, ki so imeli visoka pričakovanja ali pa svojega znanja ne ocenijo kritično, laže pripravim na nižjo oceno. Z uspehom učencev sem bila zado¬ voljna. Pri analizi, ki je potekala v razredu, ko sem ocenjene teste vrnila, je marsikateri učenec ugoto¬ vil, da bi s pozornejšim branjem navodil dosegel boljši rezultat. Zani¬ mivo je bilo, da so imeli največ težav pri 2. nalogi, pri kateri so morali našteti onesnaževalce prsti, in pri 8. nalogi, pri kateri je bilo treba jasno napisati drugi del odgovora. Pogo¬ varjali smo se o tem, da so takšen poskus tudi sami izvajali v razredu. Ugotovili so, da je sodelovanje v skupinah med urami, ko izvajamo poskuse, velikega pomena, prav tako tudi zapiski, ki jih ob tem ustvarijo. Največ težav je bilo prav pri uteme¬ ljevanju znanja, vendar ne toliko z vsebino utemeljitve kot s slovnično pravilnim oblikovanjem stavka. Pri pouku bom tej temi posvetila nekaj ur, saj se mi zdi pomembno, da se morajo učenci naučiti, kako pravilno oblikovati svoje misli. Nekaj komentarjev učencev, ki so reševali preizkus znanja. Miha: Naloge so imele dobro postavljena vprašanja. Pri 8. nalogi sem moral malo razmišljati. Test je bil večinoma lahek in bi ga dal pisati tudi drugim generacijam. Najlaže naloge so bile 1., 2., 3., 6. in 11. Gašper: Všeč mi je bilo, da so bila navodila naloge napisana odebeljeno. Vpra¬ šanja so bila zanimiva in moral sem logično razmišljati. Najbolj všeč so mi bile naloge, pri katerih sem moral napisati potek dela. Ni mi bila všeč 2. naloga, ker sem moral naštevati. Tea: Test se mi je zdel zanimiv in domi¬ selno sestavljen, nalog ni bilo veliko, kriterij pa ni bil zahteven. Naloge so bile zelo različne, v njih je bilo zajeto vse, kar smo se v šoli učili. Poskusi so bili zelo podobni tistim, ki smo jih opravili pri pouku. Roman: Naloge so bile povezane z našim delom, sestavljene so bile zanimivo, časa za reševanje je bilo dovolj. Preizkus znanja so komentirali tudi nekateri starši. Zdel se jim je dobro sestavljen, obširen, razločen, zani¬ miv, nekaterim pa zahteven. V večini so se strinjali, da je sestavljen kvali¬ tetno in da od otrok ne zahteva le učenja na pamet, ampak je iz njega razvidno, kako zna otrok znanje, ki ga je pridobil pri pouku, tudi uporabiti. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV PISNI PREIZKUS ZNANJA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA Ime in priimek: _ Datum: _ Kje shranjujemo: a) tekočine? _ b) trdne snovi? _ c) pline?___ |~3 Naštej tri onesnaževalce prsti. a) _ b)_ c) _ | 3 Kako bi prijatelju dokazal, da je voda topilo? _ [2 Dopolni manjkajoča mesta v razpredelnici. 3 28 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. i / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV Ocenjevanje znanja Naloge, ki so namenjene ocenjevanju minimalnih standardov, so skupaj ovrednotene s 14 točkami, kar je več kot 45 % znanja. V nadaljevanju je kriterij razdeljen glede na dosežene odstotke. 1. naloga Spoznavni procesi in postopki: poznavanje pojmov Vrsta znanja: konceptualno znanje UN: minimalni standard Kriterij vrednotenja: a) posoda, plastenka, sodi, cisterne, vrči ...; b) škatle, vreče, zabojniki ...; c) jeklenke Za pridobitev 1 točke za vsak odgovor je dovolj, da učenec napiše en pravilen odgovor. 2. naloga Spoznavni procesi in postopki: poznavanje pojmov Vrsta znanja: konceptualno znanje UN: minimalni standard Kriterij vrednotenja: a) divja odlagališča - smeti; b) bencin, nafta; c) odplake, kanalizacija Vsak pravilen odgovor je vreden 1 točko. 3. naloga Spoznavni procesi in postopki: razumevanje pojmov Vrsta znanja: konceptualno znanje UN: minimalni standard Kriterij vrednotenja: Pred njim bi izvedel poskus, pokazal bi mu poskus, ipd. - 1 točka. Vzel bi vodo in topljenec (lahko ga navede) ter ga zmešal v vodo. Topljenec bi se stopil, in to je dokaz, da je voda topilo. Opis »dokaza« je vreden 1 točko. 4. naloga Spoznavni procesi in postopki: uporaba znanja in sporočanje Vsak odgovor je vreden 0,5 točke. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV Oglej si različne posode, ki so na fotografiji. f 2 3 Kaj misliš, v katero posodo lahko nalijemo največ vode? V posodo številka Zakaj? (utemelji) _|_2 6. Preberi trditve v levem stolpcu. Poveži jih z ustrezno snovjo v desnem stolpcu. Na površino lahko postaviš utež. plini S stiskanjem se zmanjša njihova prostornina. tekočine Lahko jih prelivamo. trdne snovi | 3 Opazovali smo različne prsti. Česa od naštetega ne moreš ugotoviti le z opazovanjem in tipanjem? Obkroži pravilni odgovor. A barve B zrnatosti C vlažnosti Č prepustnosti jr 8 Jana in Andrej sta raziskovala prepustnost dveh vrst prsti. Imela sta vsak svojo plastenko, ki sta jima odrezala zgornji del. V ta del sta natresla prst in ju postavila nad merilna valja. Katero snov sta še potrebovala za raziskavo?_ Kako sta morala izvesti raziskavo, da sta ugotovila, katera prst je prepustnejša? 3 30 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik i 1 / št. 1 / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV 5. naloga Spoznavni procesi in postopki: napovedovanje Vrsta znanja: proceduralno znanje UN: temeljni standard Kriterij vrednotenja: Posoda št. 1 . Odgovor je vreden 1 točko. Posoda ima največjo prostornino. Odgovor je vreden 1 točko. Pravilni so tudi odgovori, iz katerih razberemo, da je učenec opisal prostornino posode - primerjava, pojasnjevanje. Svetujem izbiro štirih namesto treh različnih posod, pri čemer ni nujno, da ima najvišja posoda tudi največjo prostornino. To predstavlja za učence še poseben izziv. 6. naloga Spoznavni procesi in postopki: razvrščanje Vrsta znanja: konceptualno znanje UN: minimalni standard Kriterij vrednotenja: Na površino lahko postaviš utež. - trdne snovi Lahko jih prelivamo. - tekočine S stiskanjem se zmanjša njihova prostornina. - plini Pravilna povezava je vredna 1 točko. 7. naloga Spoznavni procesi in postopki: zaznavanje Vrsta znanja: proceduralno znanje UN: temeljni standard Kriterij vrednotenja: Pravilni odgovor je Č. Vreden je 1 točko. 8. naloga Spoznavni procesi in postopki: raziskovanje Vrsta znanja: proceduralno znanje UN: temeljni standard Kriterij vrednotenja: Vodo. Odgovor je vreden 1 točko. Prst je morala biti enako vlažna; imeti sta morala enako količino prsti; doliti sta morala enako količino vode; ugotavljala sta, v katerem valju je bila večja količina vode po enakem času; koliko vode seje nateklo v enakem času, če nista vode zlila oba hkrati. Učenec dobi 2 točki, za vsak jasno oblikovan kriterij po 1. LETNIK 11 / ŠT. 1 / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 31 Uredništvo revije dovoljuje fotokopiranje. PRISPEVKI UČITELJEV Preberi trditve. Če je trditev pravilna, obkroži DA. Ob napačni trditvi obkroži NE. Pri prelivanju tekočine se njena prostornina spremeni. DA NE V prsti je tudi zrak. DA NE Hitrost raztapljanja topljenca je odvisna od temperature topila. DA NE | 3 Metka je teden dni zbirala prazne plastenke. Nabrala jih je sedem vrečk. Odnesla jih je v zbiralnik za ločeno zbiranje odpadkov. Pri peti vrečki je ugotovila, da bo v zbiralniku zmanjkalo prostora. Kaj bi Metka morala storiti, da bi lahko v zbiralnik odložila vse plastenke? Pojasni. 11 V vodi smo raztapljali različne vrste sladkorja in na osnovi meritev narisali graf. V tabelo zapiši manjkajoče podatke, ki jih prebereš z grafa. čas raztapljanja v sekundah vrsta sladkorja 2 Kaj lahko sklepaš iz podatkov, ki so prikazani na grafu? Svoje sklepanje utemelji. 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik i i / št. 1 / jesen 2006 PRISPEVKI UČITELJEV 9. naloga Spoznavni procesi in postopki: razumevanje Vrsta znanja: konceptualno znanje UN: minimalni standard Kriterij vrednotenja: NE, DA, DA. Vsak odgovor je vreden 1 točko. 1 0. naloga Spoznavni procesi in postopki: oblikovanje domnev Vrsta znanja: proceduralno znanje UN: temeljni standard Kriterij vrednotenja: Iz plastenk bi morala iztisniti zrak - 1 točka. Pojasnjevanje: Stisnjene plastenke zavzamejo manj prostora - 1 točka. 11. naloga SPP: sklepanje, sporočanje, utemeljevanje Vrsta znanja: proceduralno znanje UN: temeljni standard Kriterij vrednotenja: Vsak odgovor je vreden 0,5 točke (tolerirano je odstopanje za 5 sekund). Najpočasneje se je stopil sladkor v kocki, najhitreje pa sladkor v prahu. Sladkor v kristalčkih se je stopil hitreje kot sladkor v kocki in počasneje kot sladkor v prahu. Katerikoli odgovor je vreden 1 točko. Snovi, ki so iz manjših delcev (prah), se hitreje topijo kot snovi, ki so iz večjih. Snovi, ki imajo delce bolj skupaj, se počasneje topijo kot druge snovi. Katerikoli pravilen odgovor je vreden 1 točko. Literatura: Skribe - Dimeč, D.: Kaj pri naravoslovju preverjati in ocenjevati?. Naravoslovna solnica, letnik 8/3, str. 4-12, Modrijan, Ljubljana, 2003. Skribe - Dimeč, D., Umek, M.: Opisno ocenjevanje otrokovih dosežkov pri pouku spoznavanja narave in družbe, v Razdevšek - Pučko C. (ur.): Opisno ocenjevanje, Pedagoška obzorja, str. 134-159, Novo mesto, 1995. Harlen, W.: Vrednotenje in ocenjevanje začetnega naravoslovja, v Ferbar, J. (ur.): Tempusovo snopje, str. 349-405, DZS, Ljubljana, 1993. Krnel, D. idr.: Od mravlje do sonca 2, Modrijan, Ljubljana, 2003. Učni načrt Naravoslovje in tehnika, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2000. LETNIK 11 / ŠT. i / JESEN 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Preobrazba - življenjski krog ali novo rojstvo dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani Preobrazba ali metamorfoza in razumevanje življenj¬ skega kroga žuželk je eden težje razumljivih in razložlji¬ vih procesov nastajanja novega živega bitja. Pri popolni preobrazbi, kakršna je pri razvoju metulja, gre razvoj do odrasle žuželke skozi tri razvojne oblike: jajčece, gosenico in bubo, šele iz zadnje se razvije metulj. Te razvojne stopnje so glede na druge živali, ki se skotijo ali zvalijo iz jajc, nedvomno posebnost. Otroci, ki opazujejo mladiče sesalcev ali ptičev, iz izku¬ šenj sklepajo, da so bitja ves čas svojega življenja po videzu bolj ali manj enaka, spreminja se le njihova velikost. Tako so otroci le pomanjšani odrasli (Schvvartz 1998). Metulji ali druge krilate žuželke se podobno kot ptiči razvijejo iz jajca, nato iz majhnega metulja zraste odrasel metulj, tako kot iz piščanca zraste kokoš ali posplošeno »iz majhnega zraste veliko«. Torej imamo povezavo: jajčece metulj Tisti otroci, ki so od odraslih že slišali za povezavo med gosenico in metuljem, razlagajo razvoj v tej smeri: jajčece => gosenica => metulj Ta zveza seje potrdila tudi v raziskavi med slovenskimi osnovnošolci. V raziskavo so bili vključeni otroci drugega razreda devetletne osnovne šole. Ti v veliki meri povezujejo razvoj metulja iz gosenice (44% otrok je potrdilo to zvezo), vendar so njihove razlage še vedno v kategoriji »iz majhnega zraste veliko«. Torej je gosenica otrok metulja, ki še ne zna leteti. Z odrašča¬ njem pa gosenici zrastejo krila in postane odrasel metulj. Otroci so tako povezali obliko telesa gosenice z obliko trupa metulja, le da ima ta še krila, ki jih pri gosenici ne opazimo, ker so še premajhna (Varl 2004). Prav zaradi naivne teorije »iz majhnega zraste veliko« zlasti predšolski otroci ne povezujejo gosenice in metu¬ lja. Po prepričanju mnogih sta to dve različni vrsti živali. Gosenice so gosenice, ki zrastejo in umrejo kot gose¬ nice, in podobno je z metulji. Gosenice so »požrešne« in jedo liste. Metulji pa so naravi v okras in se hranijo le z medom, ki ga nabirajo na cvetovih (Ponte 2006). V raziskavi Varlove pa je kar tretjina drugošolcev pove¬ dala, da se metulj razvije iz bube in iz gosenice, le nekaj otrok je te stopnje razvoja povezalo še z jajčecem, in tako izpopolnila življenjski krog metulja. Očitno je zveza med gosenico, bubo in metuljem v otroških glavah precej medla. Zlasti nejasna je povezava med gosenico in bubo. Kako gre po otroškem razmišljanju razvoj iz bube v metulja, si laže pojasnimo iz razlage tistih otrok, ki so povedali, da se metulj razvije le iz bube. V teh primerih predstavlja buba jajce, iz katerega se izleže metulj, »jajčece se razbije in ven pride metulj«. Nekateri so pojasnili tudi transformacijo iz gosenice v bubo. »Gosenica gre v oklep« ali »gosenica gre v hi¬ šico, kjer se zavije«, »gosenica se zavije, potem pa me¬ tulj pregrizne in pride ven«. Če povežemo vsa ta otroška razmišljanja, pridemo lahko do razlage, da se gosenica razvije iz jajčeca in da se metulj prav tako razvije iz jajčeca (trditev otrok, ki gosenice in metulja ne povezujejo). Naslednja stopnja v razlagi vključuje povezave med gosenico in metuljem. Da bi se izognili zahtevnemu in precej abstraktnemu pojavu metamorfoze, otroci to pojasnjujejo z drugim rojstvom. Najprej iz jajčeca nastane gosenica, nato gose¬ nica naredi jajce in iz njega se izvali metulj. Torej: jajčece => gosenica => jajčece => metulj. V razlagah je podobno kot pri drugih pojavih nastala vzporednost med razvojem otroške misli ali ontogenezo in razvojem razlage metamorfoze v zgodovini naravo¬ slovja ali filogenezo. Tudi tu so prvotne razlage popolne preobrazbe temeljile na drugem rojstvu ali o bubi kot drugem jajcu (Even 2005). Literatura: Schvvartz, E.: Weave Through a Year: An Over-Repeating Story. Connect Vol. 11, No. 5, May/June, 1998. Evans, M. et ali.: Overcoming an Essentialist Bias: From metamorphosis to evolution, SRCD, Atlanta, 2005 Varl, J.: Otroške predstave o metuljih, diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 2004. Spletni naslov: Ponte, L: Understanding Change Through Metamorphosis: http://ase.tufts.edu/DevTech/cd-171/proj/docs/F01-IP-FPhtml (28.9.06) 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. 1 / jesen 2006 Zbirka Knjižice lahko zelo popestrijo pouk in so učitelju v veliko pomoč saj obrav¬ navajo živali in rastline, ki so v našem okolju pogoste. Zaradi primernega formata jih je mogoče vzeti s seboj v naravo. V marsikaterem otroku bodo s svojo nevsiljivostjo vzbudile zanimanje za opazovanje in spoznavanje organizmov. V ključu se prepletajo opisi, risbe in zanimivosti, ki skupaj posredujejo informacije o raznolikosti živega sveta pri nas. Posebna vrednost preprostih določevalnih ključev je v tem, da otroke s kratkimi vprašanji usmerja k natančnemu opazovanju veščini, kije koristna za vsakogar. 1290 SIT Serija preprostih ključev za določanje organizmov, ki jih je napisala profeso¬ rica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Barbara Bajd, je namenjena predvsem osnovnošolcem in njihovim učiteljem. 1290 SIT • 20 vrst dvoživk, • 38 vrst ptic in • 28 vrst metuljev. 990 SIT Knjige lahko naročite: AilnHriian po telefonu: 01/ 236 46 00 • po faksu: 01/236 46 01 • ljQI I po elektronski pošti: prodaja@modrijan.si IZ ZALOŽB Richard VValker GENI in DNK GENI IN DNK • Avtor: Richard VValker • Prevod: Miklavž Grabner • Pomurska založba • Murska Sobota, 2005 FORENZIKA • Avtor: Richard Platt Prevod: Ivana Gradišnik • Pomurska založba * Murska Sobota, 2005 Knjigi Geni in DNK ter Forenzika mladim bralcem predstavita spekter različnih poklicev in dejavnosti. Prva knjižica vabi bralca na potovanje v svet genetike, znanosti o dedovanju, ki preučuje gene in njihovo prehajanje iz generacije v generacijo, druga pa odpira vpogled v forenzično znanost. Pri obeh je vsebina raz¬ deljena v tri smiselno povezana poglavja, vsakemu po¬ sebej pa sledijo kratek povzetek in namigi za nadaljnje raziskovanje. Ti vključujejo naslove spletnih strani in knjig, predstavitve nekaterih poklicev in druge zani¬ mivosti, povezane z obravnavano temo. Slednje je nekoliko prirejeno slovenskemu bralcu, saj so poleg tujih virov navedene tudi nekatere slovenske spletne strani in naslovi knjig. Obe publikaciji se zaključita s slovarčkom manj znanih pojmov in stvarnim kazalom. Z zanimivo vsebino, ki ves čas temelji na konkretnih živ¬ ljenjskih primerih, je avtorju knjige Geni in DNK uspelo preseči suhoparno nizanje in pojasnjevanje osnovnih genetskih pojmov, kot so kromosomi, geni in aleli ter molekula DNK. K odstiranju abstraktnosti genetskih pojmov veliko prispeva tudi bogat in smiselno izbran slikovni material, ki vključuje tako slike, posnete z elek¬ tronskim mikroskopom, kot sheme in fotografije. Ob številnih ilustracijah, ki jih spremljajo krajša bese¬ dila, je moč knjigo uporabiti tudi kot slikovni priročnik. Knjiga vodi bralca, da sistematično pridobiva znanje s področja genetike, vse od začetkov razvoja te znano¬ sti do danes. Avtor posebej izpostavi češkega meniha in raziskovalca iz 19. stoletja, Gregorja Mendla, ki je odkril osnovne zakonitosti dedovanja, kot drugo prelomnico v razvoju genetike pa omenja letnico 1953 in raziskovalce Rosalind Franklin, Mauricea VVatsona in Francisa Cricka, ki so razvozlali zgradbo molekule deoksiribonukleinske kisline (DNK). Od takrat dalje se genetika bliskovito razvija in na novo osvetljuje številna področja, od medicine, farmacije, kmetijstva do krimi¬ nalistike in varstva okolja. V zadnjem poglavju avtor z zanimivimi zgledi predstavi uporabne vidike genetike, kot so gensko diagnosticiranje, gensko zdravljenje, iden¬ tificiranje ljudi na osnovi genetskega profila oziroma prstnih odtisov DNK, gensko spremenjena hrana ter gensko spreminjanje in kloniranje živali. Ker gre za teme, ob katerih se sprožajo številna etična in socialna vprašanja, avtor ob njih navaja tako prednosti kot pomanjkljivosti. V predgovoru knjige Forenzika mednarodno priznana pisateljica kriminalk in forenzična antropologinja Kathy Reichs poudari, da je delo kriminalistov timsko, in izpo¬ stavlja forenzike kot pomemben člen vsakega krimina¬ lističnega tima. Med prebiranjem knjige lahko bralec sledi delu forenzikov, podobno kot oni sledijo dokazom zločina, ki naj bi jih pripeljali do povzročitelja. Preisko¬ valci zločina uporabljajo pri svojem delu različne pri¬ jeme in metode, njihovo delo pa se vsakokrat začne z zbiranjem dokaznega gradiva s kraja zločina. To je lahko odtis stopal, avtomobilskih gum, prstni odtis ali krvavi madeži, pa še marsikaj drugega, česar s prostim očesom sploh ne opazimo. V drugem delu knjige je predstavljeno delo v specializiranih forenzičnih labora¬ torijih, kjer poskušajo priti na sled identiteti storilca ali žrtve zločina. Med drugim je opisana tudi danes najbolj zanesljiva metoda identificiranja, to je analiza DNK. Pri razlagi te metode se v uvodnem opisu genov in DNK v besedilu pojavljata dve nedoslednosti. Prva se nanaša na kemično zgradbo molekule DNK. Kljub poenostavitvi menim, da ne moremo govoriti o molekuli DNK kot o »drobni beljakovinski verigi«. Dalje pa ni dovolj jasno razloženo, kaj je tisto, zaradi česar je profil DNK tako uporaben pri ugotavljanju identitete posameznikov. Dokazano je namreč, da med ljudmi ni bistvenih razlik v zgradbi samih genov, ki predstavljajo približno tri odstotke molekule DNK, pač pa se razlike pojavljajo v posebnih ponavljajočih se področjih DNK, ljudje pa se med seboj razlikujemo po številu njihovih ponovitev. Zaradi tega so prav ti ponavljajoči se odseki DNK ključni pri ugotavljanju identitete posameznika. Vsekakor sta pričujoči knjižici tako po vsebinski kot po didaktični plati lahko v pomoč pri podajanju genetskih osnov in forenzične znanosti osnovnošolcem, srednje¬ šolcem in tudi vsem vedoželjnim odraslim. Helena Črne - Hladnik 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. i / jesen 2006 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko RAČUNALNIŠKI MOLJ Gobe www.gobe.si Na našem tokratnem spletnem potepu si bomo ogledali nekaj zanimivih, z gobami povezanih spletnih strani, in to za spremembo izključno domačih. Začnimo kar s tisto, o kateri tako rekoč vse pove že kar njen spletni naslov. Na njej se predstavlja mariborsko gobarsko društvo Lisička, poleg društvenih zadev pa tu najdemo pravo malo gobarsko enciklopedijo. V njej je navedenih, verjeli ali ne, kar 934 različnih vrst gob, od katerih samo dve (še) nimata slovenskega imena. Vse gobe seveda niso podrobneje opisane, pri večini si lahko ogledamo vsaj fotografijo in podatek o tem, ali je užitna, neužitna ali strupena. Skratka, imeniten prikaz velike pestrosti kraljestva gliv. Da pa se ne bi izgubljali med vsemi temi stotinami gob, si jih lahko ogle¬ damo tudi na zbranih seznamih. Na enem je recimo 37 pri nas najpogostejših vrst, na drugem 68 zaščitenih in na tretjem 29 smrtno nevarnih. Tu najdemo tudi nekaj receptov in forum, v katerem lahko poznavalcem zastavite to ali ono gobar¬ sko vprašanje, ter še marsikaj. Oprema gobarja 24 Pravilno nabiranje gob mora imeti vaak oobartudl pravilno opremo: 1 ' p l«tana koiara (predpisano z Uredbo o varstvu samoniklih gliv), »II Podobna embalaža, ki ima luknjice, skozi katera lahko trosi 9ob prosto padajo. Pravimo, da gobe sejemo, kar pomeni, da strto gobarji tudi sejalci gob. 2 Nož (predpisano z Uredbo o varstvu samoniklih gliv), lahko gobe grobo očistimo že na rastlitu. 3 - Psllca, *» brskanje po listju in grmovju. Z njo se lahko obvarujemo tudi zapletanja v mreže pajkov in odganjamo preveč vročekrvne ^domače živali, predvsem pse. 4 / Še več gob Mariborska Lisička ni edino gobarsko društvo s spletno stranjo. Zanimivo imajo tudi v celjski Biser¬ nici ( www.drustvo-bisernica.si ). Tudi tu boste našli dovolj zanimivega, omenimo samo poglavje o gobarjenju, v katerem si lahko preberete, kakšno opremo mora imeti gobar. Če vas recimo inšpektor ali nadzornik v gozdu zaloti z gobami v plastični vrečki, boste plačali kazen. Podobno se v spletu predstavlja tudi ljubljansko gobarsko društvo ( www.gd-lj.com ), kjer si velja prebrati recimo Malo šolo gobarjenja, ogledate si lahko tudi dve, žal ne ravno najnovejši, številki društvenega glasila Gobe in gobarjenje. Spletno stran o gobah je naredil tudi poznavalec gob Bojan Arzenšek, soavtor knjige Naše gobe, ki je pred štirimi leti izšla pri založbi Modrijan. V njegovem spletnem Svetu gob ( svetgob.aza-ms.si ) je obširna galerija s slikami številnih gob, splošno poglavje o gobah, nekaj gobjih receptov in zani¬ mivo poglavje o gobah na poštnih znamkah. Med brskanjem po spletu smo odkrili še dve gobarski spletni strani, in sicer Gobice ( www.gobice.com ) in spletno stran Mikološke zveze Slovenije ( www.gobe-zveza.si ), ki ju omenjamo predvsem zaradi popolnosti pregleda. Fungrovv www. fungrow. com Precej drugače kot na zgoraj opisanih gobarskih spletnih straneh se z gobami ukvarjajo pri novo¬ goriški Mikoflori oziroma v njihovi spletni trgovini Fungrovv, kjer vzgajajo in prodajajo micelij za gojenje različnih vrst gob. To utegne biti zanimivo za šolski naravoslovni krožek ali kot praktična popestritev pouka, še posebno, ker je zelo enostavno in poceni. Dovolj enostavno je recimo gojenje ostrigarjev na slami. Kupiti moramo škatlo z micelijem na žitu, v vroči vodi pasterizirati primerno količino slame, jo dati v vrečko in vanjo pomešati z micelijem prerasla žitna zrna. In potem moramo v glavnem samo še počakati tri ali štiri tedne, da iz lukenj, ki jih naredimo v vrečki, pogledajo »odrasli« ostrigarji. Poskrbeti moramo seveda za primerne pogoje, a ostrigarji niso zahtevni in ker za izobraževalne namene ni treba paziti na bogat pridelek, s tem ne bi smeli imeti težav. Obisk gobarske spletne trgovine je zanimiv tudi, če se z gojenjem gob v šoli ne nameravate ukvarjati, saj si lahko v njej preberete marsikaj zanimivega o gobah na splošno in še posebno o njihovem gojenju. ROE čiMVŠMCA ■Auigiiija ntusca rin f/.. rx Fr.) Hokker r * v (jo, la voda v Ir dr Pojem »nov u razvija najp ločimo na aestavlne. Postopek ločevanje Je or snovi se v vodi spremenijo (te raztopilo). v» spet Izločimo. Pri segrevanju se nekatere In ohla|an|u pa se spet strdijo. Tudi pri tem se snovi se pri segrevanju trajno spremenilo C *r» 3 $ Priročnika omogočata hiter pregled razvojne vertikale pojmov in postopkov ter s tem uspešnejše načrtovanje in izvedbo pouka. W*Je = 'V? Pojmi in postopki pri naravoslovju in tehniki Naročanje: • po telefonu: 01 236 46 00 • po faksu: 01 236 46 01 • po elektronski pošti: prodaja@modrijan.si 2500 SIT ■■M .. ./m Modrijan hiša dobre knjige^ \ KVASOVKE / PLESNI GLIVE GOBE 1. Ali so glive rastline? Rastline si s pomočjo zelenega barvila v procesu fo¬ tosinteze same proizvajajo hrano. Glive pa nimajo zele¬ nega barvila, zato si ne morejo same pridelovati hrane. Tako jih ne moremo uvrščati med rastline. Ker se tudi od živali preveč razlikujejo, so jih strokovnjaki začeli uvrščati v posebno skupino, kraljestvo gliv. kraljestvo živali kraljestvo rastlin kraljestvo gliv kraljestvo drobnih bitij 2. Ali glive za rast potrebujejo svetlobo? Rastline si same proizvajajo hrano. Za to potrebujejo svetlobo, ogljikov dioksid in vodo. Glive pa si hrane ne proizvajajo same, zato ne potrebu¬ jejo svetlobe. Torej lahko rastejo tudi v temi. 3. Ali glive živijo tudi na ljudeh? Zajedavske glive povzročajo bolezni pri človeku. Nase¬ lijo se na koži, predvsem na nogah, rokah in lasišču. Naselijo na tudi na živa drevesa in razgrajujejo njihov les. Gliva ima pri tem odnosu korist, drevo pa škodo. 4. Ali glive lahko rastejo na območjih brez vode? Glive uspevajo samo tam, kjer je veliko vlage. 4 5. Ali lahko najdemo glive tudi na stari marmeladi ali koščku sira? Plesen se razvije iz trosov (glej vprašanje 9), ki so pov¬ sod v zraku. Tam, kjer trosi plesnivk najdejo dovolj hrane, vlage in toplote, začne rasti plesen. Razvije se tudi naživilih (npr. marmeladi, koščku sira ali kruhu). 6. Ali so glive tudi povzročiteljice bolezni? Glive lahko povzročajo bolezni. Zajedavske glive se namreč lahko naselijo na koži ljudi (predvsem na rokah, nogah in lasišču) in tudi na živalih (glej vprašanje 3). 7. Ali se gobe prehranjujejo s hrano, ki si jo same pridelajo? Ker gobe spadajo med glive, kar pomeni, da nimajo zelenega barvila, si hrane ne morejo pridelati same. Hrano pridobivajo iz trohnečih rastlin in živali (glej vprašanji 1 in 8). 5 8. Ali gobe sprejemajo hrano iz trohnečih rastlin in živali? Glive lahko razdelimo v več skupin glede nato, kako se prehranjujejo (gniloživke, mikorizne glive - živijo v sožit¬ ju, zajedavske glive). Gniloživke, med katere uvrščamo tudi mikroskopsko majhne glive, dobijo organsko hrano iz ostankov odmrlih rastlin in živali tako, da razkrajajo listni opad, les odmrlih dreves in trupla živali. Značilne predstavnice gniloživk so ble- divke, ki razgrajujejo odpadlo listje in tako sodelujejo pri kroženju snovi v gozdnem ekosistemu. Vijoličasta bledivka 6 Mikorizne glive živijo v sožitju z drevesi. Pri tem povežejo svoje pod- gobje s koreninami dreves. Ta povezava je koristna za oba udeleženca. Imenujemo jo mikoriza. Gliva s pod- gobjem prepreda humusna tla, razgrajuje odmrle os¬ tanke rastlin in živali v rudninske snovi. Nato jih razto¬ pljene v vodi črpa iz tal. V območju prepleta korenin in podgobja prehaja voda z raztopljenimi snovmi v dre¬ vesne korenine. V zelenih listih drevesa med fotosin¬ tezo nastajajo organske hranilne snovi, ki so potrebne za rast in razvoj drevesa. Del teh snovi potuje po žilnem sistemu v drevesne korenine, nato pa prek povezave v glivo. Posamezne drevesne vrste živijo v sožitju z dolo¬ čeno vrsto glive, npr. breza z brezovim dedom. Pogosta je tudi povezava med različnimi vrstami jurčkov in hras¬ tom ali bukvijo. 7 Zajedavske glive se naselijo na živa drevesa in razgrajujejo njihov les. Gliva (zajedavec) ima pri tem odnosu korist, drevo (gostitelj) pa škodo. Značilni predstavnik je jetrenka, ki zajeda na hrastu in povzroča trohnjenje srednjega dela debla. Zajedavske glive se naselijo tudi na živali (glej vprašanje 6). Lesna goba zajeda na drevesu 9. Ali se gobe razmnožujejo s semeni? Nekatere glive so sestavljene iz gobe in podgobja. Go¬ ba je nadzemni del glive, podgobje pa podzemni del. Gobo sestavljata klobuk in bet. Spodnji del klobuka se imenuje trosovnica. V njej nastajajo trosi, iz katerih se razvije nova gliva, torej tudi goba. Trose imenujemo tudi spore (glej vprašanje 5). Gobe se torej ne razmnožu- jejossemeni, ampakstrosi, kijih raznaša veter. 8 klobuk goba = nadzemni del glive NAREDI SAM Če bi si rad ogledal trose, naredi naslednjo vajo. Potrebuješ vsaj en klobuk gobe, list papirja in ste¬ klen kozarec ali kakšno drugo posodo, na katero boš položil klobuk. Če ima goba temno barvo tro¬ sov, si pripravi svete[ papir, če ima svetlo barvo trosov, pa temnega. Če ne veš, kakšno barvo tro¬ sov ima, vzemi pol svetlega in pol temnega papirja. Na kozarec položi papir, nanj pa klobuk gobe. Vse skupaj postavi v topel prostor in po¬ čakaj nekaj ur ali cel dan. Ko boš dvignil klobuk, bo na pa¬ pirju ostala plast trosov, ki so popadali iztrosovnice. 9 10. Ali lahko gobe nabiramo v neomejenih količinah? Nekatere gobe rastejo v sožitju z drevesi. Pri tem gliva dodatno oskrbuje drevo z vodo in v njej raztopljenimi snovmi. Zaradi tega lahko preveliko uničevanje ali na¬ biranje gob ogrozi pomembno povezavo med glivo in drevesom. 11. Ali katere izmed gob rastejo v sožitju z drevesi? Nekatere gobe uvrščamo med mikorizne glive. Te živijo v sožitju z drevesi (glej vprašanje 8). 1 o 12. Ali kvasovke izločajo plin ogljikov dioksid, ki povzroča luknjice v kruhu? Kvasovke se hranijo s sladkorjem iz moke. Procesu, pri katerem kvasovke v svojih celicah izkoriščajo sladkor in pri katerem nastajata plin ogljikov dioksid in alkohol etanol, pravimo alkoholno vrenje. moka voda v_ J kvasovke -► ( ^ testo ogljikov dioksid k _ J ( č etanol k_ J Ogljikov dioksid se ujame vtestu in oblikuje mehurčke, zaradi česar testo vzhaja. Ko ga spečemo, je kruh bolj rahel. Alkohol pa pri pečenju izpari. NAREDI SAM Če želiš preveriti, ali kvasovke resnično izločajo plin, naredi naslednjo vajo. V plastenki z ozkim vratom zmešaj kvas, sladkor in mlačno vodo. Nato na vrat plastenke pritrdi balon. Čez nekaj časa poglej, kaj se dogaja z balonom. Balon, napolnjen z ogljikovim dioksidom. V_ J 13. Ali pri nastajanju vina in piva sodelujejo kvasovke? V grozdnem soku so glive kvasovke, ki se hranijo s sladkorjem iz soka. Če pustimo sok stati na toplem nekaj dni, opazimo, da se je spremenil. Zaradi alkohol¬ nega vrenja začneta nastajati etanol in ogljikov dioksid. 12 Proces je podoben vzhaja¬ nju kruha (glej vprašanje 12). Zaradi izločenega alkohola se sok spremeni v mošt in nato v vino. Ogljikov dioksid pa izhaja v zrak. Jabolčni sok po nekaj dneh f ' ' N \ grozdni sok v J kvasovke -► r v 14. Ali damo kvasovke (kvas) v testo zato, da ima kruh boljši okus? Med vzhajanjem testa poteka v celicah kvasovk alkoholno vrenje, pri tem nastajata ogljikov dioksid in etanol. Ogljikov dioksid se ujame v testu in oblikuje mehurčke, etanol pa izhlapi. Kvasovk torej ne dajemo v testo zaradi okusa, ampak zato, da je kruh bolj rahel (glej vprašanje 12). 13 15. Ali se na kruhu razvije plesen, če ga pustimo v toplem in vlažnem prostoru? (glej vprašanje 5) NAREDI SAM Če želiš sam vzgojiti plesen na kruhu, naredi na¬ slednjo vajo. Z njo boš dokazal, da glive za rast potrebujejo vlago. Potrebuješ vodo, dve plastični ali stekleni poso¬ di s pokrovom, rezino svežega in rezino suhega kruha. Rezino svežega kruha navlaži z vodo, položi v posodo, pokrij in pusti nekaj dni na toplem. Re¬ zino suhega kruha položi v drugo posodo in pusti odkrito v istem prostoru. Kaj se zgodi po nekaj dneh? V. 14 16. Ali so plesni lahko tudi užitne? Plesni povzročajo plesnivost različnih živil. S tem jim kazijo videz in kvarijo okus. Nekatere plesni celo izloča¬ jo ljudem škodljive snovi. Nekaterim sirom pa sirarji med zorenjem dodajajo užitne plesni, zaradi katerih dobi sir poseben okus (npr. gorgonzola). 17. Ali kvasovke, plesni in gobe spadajo v isto kraljestvo? Kvasovke, plesni in gobe imajo veliko enakih lastnosti, zato spadajo v isto kraljestvo, to je kraljestvo gliv. Te lastnosti so: • hrane si ne pridelajo same • odvisne so od hrane iz okolja • nimajo zelenega barvila • razmnožujejo se's trosi • njihovo telo je preprosto zgrajeno 15 Ali se strinjaš s trditvami? Obkroži. V knjižici najdeš razlage, ki ti pomagajo pri iskanju odgovorov. Fotografije: Bogdan Tratnik, Bojan Arzenšek, Zvonka Kos Oblikovanje: Davor Grgičevič