ESLOVENIA LIBRE
Glasilo Slovencev v Argentini
Leto LXXXIII | 11. novembra 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 20
www.svobodnaslovenija.com.ar

Svobodna Slovenija

55. PEVSKO GLASBENI VEČER
V soboto, 19. oktobra, smo se zbrali v Slovenski hiši, da bi se udeležili 55. Pevsko
glasbenega večera. Ta dogodek vsako leto
organizira centralni mladinski odbor, ki vanj
vloži veliko dela in truda.
Letošnja tema pevsko glasbenega večera
je bila taborjenje v naravi. Že ob prihodu
je bilo opaziti, kako skrbno in domiselno je
bilo vse pripravljeno in okrašeno, kot da bi
bili na taborjenju.
Ob 20.30 smo se zbrali v dvorani in se posedli za mize, da bi se festival lahko začel. Po
uvodnih pozdravih predsednika Zedinjene
Slovenije inž. Jureta Komarja, gospoda Roberta Bresta ter predsednikov centralnega
mladinskega odbora Nika Oblaka in Alenke
Modic, je sledil glasbeni del. Letos so umetnike predstavili na inovativen in izviren način.
Namesto običajnih povezovalnih govorov
smo spremljali kratke prizore, ki so prikazovali družino, ki gre na taborjenje z najstnikoma.
Te situacije so se vedno končale s predstavitvijo posamezne skupine, ki nas je nato navdušila z nastopom na odru.

PRAZNOVANJE
DNEVA DRUŽINE

V teku večernega programa smo slišali
pesmi v slovenščini, španščini in angleščini ter uživali v raznolikih glasbenih zvrsteh.
Na odru so nastopili pevci in skupine, ki jih
vsako leto pričakujemo, ko se udeležimo te
prireditve, a tudi nekatere druge, ki so se
letos prvič predstavili in za katere upamo,
da jih bomo videli tudi v prihodnje.
Medtem ko smo uživali ob glasbi in prijetnem vzdušju, smo imeli na razpolago v
prodaji raznovrstne in okusne prigrizke, ki
so jih pripravili mladi.
Večer je hitro minil in pevsko glasbeni večer se je približal koncu. Kot je že tradicija,
smo ob zaključku vsi skupaj zapeli mladinsko himno.
Da smo lahko uživali glasbo in imeli tako
prijeten večer pa vemo, da je zahtevalo od
umetnikov veliko vaj, a tudi veliko caša in truda ki ga je centralni mladinski odbor vložil za
organizacijo take prireditve. Upamo se bomo
prihodnje leto znova srečali na naslednjem
pevsko glasbenem večeru.
SDO-SFZ Centrala

Program - 55. PGV

50. PEŠ ROMANJE K MARIJI V LUJÁN
Kot vsako leto se je skupnost mladih in odraslih ponovno pridružila tradicionalnemu
peš romanju v Lujanu. Ta dogodek, ki letos
praznuje 50 let, je zbral okoli 100 ljudi, vse
združene v molitvi in predanosti pod geslom »Mati, pod tvojim pogledom iščemo
enotnost«.
V soboto, 5. oktobra, smo se zgodaj zjutraj zbrali v Slomškovem domu v Ramos
Mejíi, kjer smo dan začeli s kratko refleksijo, ki nas je pripravila na dolgo duhovno in
fizično pot. Sledila je molitev in blagoslov
duhovnika Francija Cukjatija, s katerim smo
prejeli duhovno oporo za pot proti Lujanu.
Oblečeni v nove majice, simbol upanja in
vere, smo se pripravljeni podali na dolgo
pot. Pred odhodom je oporna skupina poskrbela za razdelitev hrane, sadja in vode,
kar je bilo ključno za ohranjanje energije
med dolgo hojo.
Med potjo so postaje Merlo, La Reja in
General Rodríguez, postale ključni trenutki
za obnovo naših telesnih in duhovnih moči.

Na vsaki postaji smo imeli misel, zapeli pesem in skupaj zmolili molitev, kar nas je še
bolj povezalo med seboj in nam dajalo potrebno moč za pot. V General Rodríguezu so
se nam pridružili mladci in mladenke, ki so s
svojo energijo in navdušenjem prinesli svežino in spodbudo za nadaljevanje romanja.
Pridružili so se nam tudi mnogi drugi romarji, ki so se vključili na različnih točkah poti, s
čimer so še povečali skupnost vere in predanosti. V La Reji je bil prisoten tudi naš dragi
prijatelj, Erik Oblak, ki se je po letu študija za
duhovnika pridružil romanju. Njegova prisotnost je bila navdih za vse, saj je poosebljala
moč in odločnost vseh romarjev.
Ko je sonce čez dan postajalo močnejše,
je utrujenost med udeleženci začela naraščati, pri nekaterih so se pojavili žulji, a kljub
temu so mnogi z vztrajnostjo nadaljevali
pot. Oporna skupina je bila vedno na voljo
in pripravljena pomagati pri vsaki težavi in
zagotovila podporo, ki jo je vsak potreboval,
da nadaljuje s polno vero in odločenostjo.

Ko se je dan prevešal v večer smo prispeli
v Lujan, kjer so nas toplo pričakali z juho in
golažem, kar nam je povrnilo moči po dolgem dnevu hoje. Romanje se je zaključilo s
sveto mašo na trgu pred baziliko, kar je bil
pomemben trenutek duhovne povezanosti
in izraza vere vseh udeležencev. Vsako leto
nam to romanje znova pokaže pomen skupne poti, medsebojne podpore ter ohranjanja vere v Marijo in Jezusa. Vsak romar
prinaša svoje namene, svoje prošnje in zahvale, a na koncu poti vsi delimo isti namen
in hvaležnost.
Hvala vsem romarjem, ki ste se nam letos
pridružili in z zanosom ter vztrajnostjo prehodili to pot.
Hvala tudi članom oporne skupine – vaše
predano delo, pomoč in trud so prav tako
oblika romanja.
Hvala ti, Marija, ker nas vedno sprejemaš in
varuješ na tej poti vere.
Se vidimo prihodnje leto.
SDO-SFZ Centrala

Oktober smo začeli z velikim veseljem, saj nas
je slovenska šola povabila, da mesec družine
obeležimo s prav posebno proslavo. V nedeljo, 6. oktobra, se je dan začel s sveto mašo,
pri kateri smo se zahvalili za zaklad, da imamo
družino, in povabilo, da se v vsakdanjem življenju zgledujemo po sveti družini.
»Biti starš je dar in naloga. Vsako življenje,
edinstveno in izvirno, je božji dar, ki odraža
božjo ljubezen in ustvarjalnost. Biti starš je
tudi stalna naloga, ki pomeni proces učenja,
v katerem se uporabljajo vsa dejstva, da bi
spremljali otroke. Družina je privilegiran prostor za doživljanje veličine človeškega bitja,
oče in mati pa skupaj tvorita ekipo, ki s svojo
prisotnostjo in zgledom kalita značaj in identiteto vsakega otroka. Ko so starši prisotni in
pozitivno posegajo v vzgojo svojih otrok jih
učijo, kako biti ljudje, kako se obnašati in kako
se z močjo soočati z življenjem,“ so bile besede, ki jih je na začetku predstave delila Sofia
Stumberger, učiteljica na slovenski šoli.
Ob tej posebni priložnosti so nas učenci iz
vrtca, ssnovne šole in mladi iz srednješolskega tečaja navdušili z igro „Erazem Predjamski“, upodobitvijo legende o vitezu, ki je živel
v znamenitem gradu, zgrajenem v ustju jame,
pred več kot 100 metrov visoko skalo. Ta
odlična igra, v kateri je sodelovalo 36 igralcev,
starih od 4 do 17 let, je nastala zaradi predanosti učiteljev. Izpostavljamo delo Macarene
Nemanič, avtorice scenarija. Kot pri vsaki igri
smo hvaležni za podporo staršev, ki so pomagali pri uprizoritvi, kostumih in podnaslavljanju dialogov. Zahvaljujemo se tudi Fricu
Šmonu za njegovo delo na področju zvoka in
glasbe ter Pavliju Nemaniču za osvetlitev.
Ob koncu predstave je vsak otrok svoji mamici podaril posebej zanjo pripravljen „duhovni šopek“, vejico z molitvijo, ki so jo zmolili
otroci, in cvetlico za polepšanje hiše.
To je bil čudovit dan, v katerem so si družine
delile edinstvene trenutke in izjemno igro. Vsi
učenci so se odlično znašli v svojih vlogah ter
posredovali globoke vrednote ter sporočilo o
povezanosti in ljubezni. Kot starši smo ponosni na spoštovanje in ljubezen do svete družine, ki ju slovenska šola varuje in spodbuja k
življenju v vsakem od nas. Večno hvaležni za
tako lepo delo, čestitamo vsem sodelujočim
za njihovo predanost in zavzetost.
Jimena Fernandez Šmon

STRAN 2

11. NOVEMBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA

MARCELO BRULA IZBRAN ZA REŽISERJA ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2026
Strokovni odbor Škofjeloškega pasijona
2026, ki ga je Občinski svet Občine Škofja
Loka imenoval marca 2024, je septembra
objavil javno povabilo za režiserja Škofjeloškega pasijona 2026. Na javno povabilo so se
prijavili trije kandidati, s katerimi je strokovni
odbor opravil razgovore. Vsi prijavljeni kandidati so bili zelo strokovni in kompetentni z
bogatimi gledališkimi izkušnjami.
Ta okoliščina je seveda pomenila izziv izbrati primernega kandidata. Po izmenjavi mnenj
in glasovanju je bil za režiserja Škofjeloškega
pasijona 2026 izbran gospod Marcelo Brula,
ki je v slovenski skupnosti v Buenos Airesu
zelo dobro poznan, saj je bil zelo dejaven
v Slomškovem domu Ramos Mejia, kjer je
več kot deset let pripravljal gledališke igre
in muzikale (npr. Družina Trapp, Fantom iz
opere, Lepotica in zver…). Novembra 2018
je pripravil zelo uspešno krstno uprizoritev

veliko-tedenskega muzikala Kerigma avtorja
Martina Sušnika, v kateri je sodelovalo okrog
sto mladih igralcev in pevcev, ki jih je pevsko
pripravljala njegova žena Marta Selan (ogled
muzikala Kerigma je možen na spletni strani). Marcelo se je pripravljal tudi na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki pa jo odločitev
za selitev v Slovenijo ni več omogočila, saj se
je namreč pred dobrimi tremi leti z družino
preselil v Slovenijo.
Strokovni odbor je presodil, da so njegove
izkušnje na področju ljubiteljskega duhovnega gledališča odločilne, saj priprava in izvedba Škofjeloškega pasijona ne zahteva zgolj
klasičnega gledališkega režiserja, ampak
voditelja pasijonske procesije v duhu očeta
Romualda, brata kapucina, ki je okrog leta
1725 zapisal ohranjeno besedilo Škofjeloškega pasijona in bil dolga leta tudi magister
processionis (vodja pasijona).
Škofjeloška spokorniška procesija se je na
veliki petek popoldan vila po ulicah in trgih mestnega jedra Škofje verjetno že pred
letom 1713. Leta 1767 je bila s cesarjevim
odlokom njegova izvedba prepovedana. Celovita sodobna uprizoritev je bila prvič pripravljena 1999 pod vodstvom režiserja Marjana Kokalja, ki je kasneje postal jezuit, in
ponovljena 2000, 2009 in 2015. Načrtovana

uprizoritev 2021 zaradi sprejetih omejitev virusa COVID-19 ni bila izvedena.
S Škofjeloškim pasijonom je povezan tudi
loški rojak dr. Tine Debeljak (1903 – 1989),
ki se je po drugi svetovni vojni pred komunizmom umaknil v Argentino. Dr. Tine Debeljak je namreč leta 1936 po več kot 150 letih
ponovno pripravil in režiral Škofjeloški pasijon, ki je bil izveden na odru za novo zgrajeno ljudsko (osnovno) šolo Škofja Loka, pred
mogočnimi kulisami loškega Mestnega trga,
ki jih je pripravila njegova svakinja akademska slikarka Bara Remec. Omenjena izvedba
je bila ena od pomembnih vsebinskih točk,
ki je decembra 2016 omogočila vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov reprezentativni
seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, saj je dokazovala tradicijo njegovega
uprizarjanja na Loškem.
Izbira režiserja Marcela Brula za uprizoritev
Škofjeloškega pasijona 2026, ki bo izvedena v
postno velikonočnem času 2026, je po Božji
previdnosti tesno povezana tudi z uprizoritvijo muzikala Kerigma novembra 2018 v Slomškovem domu. Na koncu uprizoritve sem se
v imenu Škofjeloških pasijoncev zahvalil ključnim nosilcem in vsem sodelujočim za njihov
izjemen trud, prizadevnost, srčnost, duhovno
sporočilo in jim podaril foto monografijo Ško-

fjeloškega pasijona. Izrazil sem tudi željo, da
bi muzikal Kerigma lahko izvedli tudi v Škofji
Loki oziroma Sloveniji. Ta želja se zaenkrat še
ni uresničila, a kot vemo Bog ne piše vedno
samo po ravnih črtah in nas življenje posledično velikokrat preseneti. Muzikal Kerigma še ni
bil izveden v Sloveniji, se je pa zgodilo nekaj
še bolj veličastnega, da je bil režiser Kerigme
Marcelo Brula izbran za režiserja Škofjeloškega pasijona 2026. Prosimo Boga, da mu podari ustvarjalno moč in zanos ter ga pri njegovem delu obilno blagoslavlja.
Vabljeni, da v postno-velikonočnem času
2026 pridete v Škofjo Loko na ogled pasijonske procesije Škofjeloškega pasijona.
Prijazen pasijonski pozdrav,
Aleksander Igličar
vodja strokovnega odbora ŠP 2026

LIKOVNA UMETNOST V OKVIRU LEKTORATA SLOVENŠČINE
NA UNIVERZI V BUENOS AIRESU
V okviru lektorata slovenskega jezika na buenosaireški Filozofski fakulteti je v petek, 27.
septembra, učenka slovenščine in vizualna
umetnica Victoria Mohanna Sušnik predstavila izbrane slovenske slikarje, na čigar delih
je temeljila slikarska delavnica, ki jo je izvedla junija preko spleta. Udeležile so se je Clara
Štracar, Viviana Corvalán, Sandra Česnik ter
Olga Pregelj, navzoči na dogodku pa sta bili le
Viviana Corvalán in Sandra Česnik, Olga Prezelj je žal zbolela, Clara Štracar pa je poslala
video, saj živi daleč. Njihova dela so bila razstavljena v sprednjem delu učilnice, na mizi
pa so bili na ogled originali in kopije Maksima
Gasparija, Bare Remec in drugih, nenazadnje
tudi nekaj Victoriinih del.
Najbolje nam lahko sama Victoria pove o
podrobnostih dogodka in s čim se ukvarja.
→ Victoria, kako si povezana s slovenstvom?
Moj odnos do Slovenije izvira iz moje družine, moja babica je bila doma iz Ljubljane.
Tamkajšnji običaji, jezik in kultura so pri nas
prisotni še danes, moja mama je vse to ohranila in prenesla name in na moje brate in
sestre. Vedno pravi, da se počuti bolj Slovenka kot Argentinka.
Ker o očetovi strani družine nikoli nisem
vedela veliko, poznala sem le svojo babico,
je bila zame referenca za vse vedno mamina stran družine. Zato ima zame vse, kar je
povezano s Slovenijo, zelo velik pomen in je
tudi del mene. Žal še nisem imela priložnosti
potovati v Slovenijo, vendar vem, da bi bil to
nepopisen občutek. Vedno iščem nove načine, kako se povezati s svojimi koreninami in
to gojiti v sebi.
→ Kdaj in kako si se odločila, da se boš ukvarjala z umetnostjo?
Umetnost je bila v mojem življenju vedno
prisotna, ne spomnim se, da ne bi slikala, risala ali ustvarjala že od malih nog. Moja družina me je vedno podpirala in mi pomagala, da
sem se še naprej razvijala na tem področju,
zlasti starši in stari starši. Kupovali so mi materiale in instrumente, da sem lahko ustvarjala
in eksperimentirala, pošiljali so me na delavnice in tečaje, kolikor so le mogli.

Imela sem obdobja, ko sem bila bolj zatopljena v risanje, drugič v slikanje ali glasbo.
Lahko pa rečem, da mi je najbolj všeč delo z
akrilnimi barvami in graviranje z različnimi vrstami matric in tehnik. Pred nekaj leti sem se
na fakulteti prvič pobliže spoznala z grafiko in
se vanjo zaljubila. In od takrat je to vir, ki ga
pogosto uporabljam pri svojem delu.
Moje življenje se vrti okoli umetnosti, vedno
razmišljam ali si zamišljam, da bi nekaj ustvarila, pa naj gre za plastiko, glasbo ali pisanje,
to je nekaj, kar se dopolnjuje. Pravzaprav je
tudi glasba zame nekaj osrednjega, kmalu bo
izšel moj drugi album „Enlightenment“.
Trenutno še vedno študiram konserviranje in restavriranje kulturne dediščine. To je
poklic, ki sem si ga izbrala, ker me zanimata
tema ohranjanja in analitični vidik del. Nekoliko pa tudi zato, ker je to tema, ki sem jo iz
prve roke spoznala zaradi svojega očeta, za
katerega bi lahko rekli, da je bil restavrator
in ustvarjalec.
→ Danes popoldne smo si lahko ogledali
razstavo del in predstavitev udeleženk tvoje
spletne delavnice. Kako je prišlo do te udeležbe?
Predstavitev izhaja iz spletne delavnice o slovenskih umetnikih, na kateri smo obravnavali
tehnike z akvareli in tušem na podlagi del slovenskih umetnikov, večinoma iz 20. stoletja.
Ta tema o slovenskih načinih dela in delih
slovenskih umetnikov me je zanimala že prej,
raziskovala sem jo nekaj časa in je nekaj, kar
nima konca.
Delavnica je nastala kot ideja, da bi spodbudila več ljudi različnih starosti, da bi se
na bolj didaktičen, participativen način in z
drugega zornega kota ukvarjali s slovensko
umetnostjo. Opazila sem, da tovrstnih dejavnosti ni veliko, zato sem pripravila predavanja,
letake in začela širiti glas o tem. Pri širjenju so
mi med drugim pomagali društvi v Rosariu in
AMET v Bernalu ter Lektorat slovenskega jezika v Buenos Airesu.
Na srečo so se prijavili in tako sem lahko
uresničila zamisel. Z njo sem bila zelo zadovoljna in prepričana sem, da bom v prihodnosti izvedla še druge delavnice.

→ Na začetku si predstavila slovenske
umetnike s področja argentinske kulture in
umetnosti, med njimi tudi Gasparija. Koga si
vključila in po kakšnih merilih?
Lahko bi rekli, da je bila predstavitev razdeljena na dva dela.
Najprej je bila predstavljena ustanovitev Slovenske kulturne akcije (SKA), lahko bi rekli, da
je bila in je združenje umetnikov. Odgovorni
za začetek tega projekta so bili slovenski intelektualci, umetniki, ki so po drugi svetovni
vojni prišli v Argentino in se združili, da bi lahko še naprej ustvarjali in predstavljali svojo
državo. Tako sem najprej imenovala prve kulturnike, ki so imeli položaje v upravi SKA, kot
so Ruda Jurčec, Alojzij Geržinič, Tine Debeljak,
Ladislav Lenček in Marijan Marolt.
Na likovni ravni pa smo za delavnico kot referenco pri analizi del uporabili predvsem Baro
Remec, ki je bila v SKA zadolžena za poučevanje likovne umetnosti. Ogledali smo si tudi
dela Lojzeta Perka, Avgusta Šantla in Maksima
Gasparija, ki sicer niso prišli v Argentino, a so
bili umetniki, ki jih druži uporaba istih materialov in različnih tehnik. Videli smo nekaj del
Bare, ki je sodelovala s Tinetom Debeljakom
in ustvarjala ilustracije za njegove spise. In ker
je umetnica, katere dela že vrsto let poznam
in se mi zdi vse, kar ustvarja, zelo zanimivo.
Želela sem vključiti tudi sodobno umetnost,
zato so bile pri nekaterih delih kot navdih
uporabljene pesmi Braneta Mozetiča in Janje
Putrle Srdič.
Na predstavitvi ste lahko videli ilustracijo
Tineta Debeljaka, ki jo je narisal Maksim Gaspari, mislim, da sta se osebno poznala, predvsem zato, ker sta oba sodelovala pri reviji
Dom in svet. Kakorkoli že, Maksim je bil tudi
znan po tem, da je delal portrete drugih umetnikov. Njegove slike, ki so bile razstavljene, so
bile vedno v družini, zgodbe o tem, kako so
prišle k moji babici, pa ne poznam.
→ Lektorat obiskuješ kljub temu, da živiš daleč stran! Na katerem nivoju si trenutno?
Sem že na tretji stopnji! Ja, živim precej daleč, to je približno tri ure vožnje, ampak kljub
temu in vsem težavam s prevozom vedno pridem, redko zamudim. Več let sem se želela

vpisati, vendar se zaradi službe nisem mogla.
Ko sem končno začela, sem hodila z bratom,
vendar zaradi dela in študija ni mogel nadaljevati.
Zelo rada hodim, v teh letih sem se veliko
naučila s Tjašo Lorbek in s sošolci, ustvarili
smo zelo lepo skupino. Tjaša uči zelo dobro,
ne uči izključno jezika, temveč vedno poda
tudi kulturne informacije, ki jih vključi v pouk.
Po njeni zaslugi je bila današnja predstavitev
mogoča.
→ Začela si s projektom o intervjujih s slovenskimi umetniki. Kaj nam lahko poveš o
tem?
O tem projektu sem razmišljala že od poletja, začela pa sem ga šele pred približno tremi
meseci. Glavna ideja je bila približati sodobno
slovensko umetnost Argentini in preostalemu
svetu prek teh videointervjujev, ki jih nalagam
na svoj kanal Cultura Artística Eslovena na YouTubu. In tudi obratno, da bi slovenskoargentinsko sodobno umetnost spoznali v Sloveniji.
Torej da bi se ustvarjala povezava v obe smeri
ter da bi lahko ustvarjali tudi nove povezave
med umetniki.
S tem sem zelo zadovoljna, saj so vsi intervjuvanci zelo veseli sodelovanja, pozitivno so
se odzvali na pobudo, in tudi tega, da lepo
število ljudi, tako iz Argentine kot iz Slovenije,
gleda intervjuje.
→ Hvala lepa, Victoria! Veliko uspehov še
naprej!
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek

STRAN 3

SVOBODNA SLOVENIJA | 11. NOVEMBRA 2024

OkrOgle OBLETNICE | EXPOSLOV 74
Pred petdesetimi leti se je v Argentini vršila prva razstava slovenskih podjetnikov v
Argentini. Razstava se je organizirala ob petindvajseti obletnici prihoda slovenske politične emigracije v Argentino, na pobudo
slovenske hranilnice Sloga, ki je leta 1974
praznovala dvajsetletnico svojega obstoja,
EXPOSLOV74 je bil odprt med 26. oktobrom
in 3. novembrom leta 1974 v prostorih Našega doma v San Justu, kjer se je predstavilo 48
razstavljalcev. Malokateri dogodek je med
Slovenci v Argentini imel tako velik odmev.
Razstava EXPOSLOV74 je imela več ciljev:
Pokazati domačinom, kaj je slovenska podjetnost zmogla v petindvajsetih letih ustvariti
iz nič; mladini predočiti dimenzijo ekonomskega potenciala Slovencev v Argentini; sami
skupnosti dokazati, kaj imamo in podjetnike
še bolj povezati med seboj. Geslo razstave je
bilo: “Gradimo boljšo bodočnost!”
V razstavnem katalogu razstave je kot uvod
v španskem jeziku pisalo: ”Oseminštirideset
razstavljalcev predstavlja na EXPOSLOV-u 74
narod, ki je hotel živeti. Po dolgih letih vojnih
grozot je leto 1945 večini narodov sveta vrnilo njihove človečanske pravice in so se mogli
posvetitvi novi gradnji opustošene domovine
ter vzpostavitvi moralnih vrednot, ki so jim
bile sistematično zanikane. Slovenski narod
ni doživel te sreče. Njegovi branitelji krščanstva in narodnosti so morali na pot izgnanstva. Spremljale so jih samo neomajna vera
v božjo Previdnost in polne roke volje do novega življenja. Nepozabna poteza argentinske vlade je odprla vrata v to deželo sedmim
tisočem src, ki so hotela v meri svojih moči
pomagati, da se njihova nova domovina
uveljavi med drugimi svetovnimi velesilami.
To majhno seme je padlo na tla, ki jih je Bog
izredno radodarno blagoslovil. Zalival ga je
sok svobode in pravice. Obsevali so ga žarki
sonca, ki razsvetljuje sinjino in belino nikoli
premagane zastave. In to seme je rodilo sad.
Ob petindvajsetletnici našega prihoda v to
deželo čutimo dolžnost, da damo obračun
o naši aktivni navzočnosti in s to skromno
razstavo, ki je EXPOSLOV 74, izrazimo svojo
hvaležnost argentinskemu narodu, da nas je
sprejel medse brez pomislekov in nam izkazal zaupanje, za katerega se trudimo, da bi
ga bili vsak dan bolj vredni. Ni malo, kar smo
storili. Na vseh področjih tukajšnjega javnega
življenja nahajamo sledove slovenske dejavnosti. A prav gotovo smemo biti ponosni na
svoje gospodarske uspehe, kajti skoraj tristo
podjetij, ki jih ima v svojih seznamih SLOGA,
pobudnica in pokroviteljica te razstave, je
bilo takorekoč iz nič ustvarjenih. So posledica
neuklonljive slovenske marljivosti. Zato oseminštirideset razstavljalcev EXPOSLOV-a 74
predstavlja narod, ki živi.
Predstavitev razstave argentinski javnosti
V petek, 25. oktobra zvečer so razstavljalci
EXPOSLOVA 74 povabili v Naš dom v San Justo zastopnike oblasti, bank, industrijskih in
trgovskih združenj ter časnikarje. Slovensko
skupnost so zastopali predsednik Narodnega
odbora za Slovenijo, g. Miloš Stare, direktor
slovenskega dušnega pastirstva v Argentini,
msgr. Anton Orehar in predsednik Zedinjene
Slovenije Božo Stariha.

Sprejem se je začel s petjem narodne himne,
nakar je glavni koordinator EXPOSLOVA 74,
lic. Stanko Jerebič nagovoril navzoče. Za tem
so Slovenske mladenke pod vodstvom ge.
Anke Savelli Gaser zapele “Bonita rama de sauce” in “Tam kjer teče bistra Zila”. Po tej kratki
slovesnosti so se vsi gostje v spremstvu razstavljalcev podali v razstavne prostore, kjer
so si ogledali razstavo. Po ogledu se je zbralo
nad dvesto udeležencev v gostinskem prostoru, kjer so se pogovori zavlekli še dolgo v noč.
Uradna otvoritev razstave EXPOSLOV 74
Uradna otvoritev razstave je bila v soboto, 26. oktobra. Svobodna Slovenija je tako
poročala o otvoritvi: “Slavnost se je pričela s
petjem argentinske in slovenske himne, nato
pa je predsednik zadruge SLOGA, Ivan Ašič,
na vse zbrane rojake naslovil sledeče besede: „Vesel sem, da morem pozdraviti zbrane,
lahko rečem, gospodarske predstavnike naše
narodne skupnosti in vse, ki so se posebno
zanimali za naš gospodarski podvig, kar ste
pokazali z obiskom te prve razstave. Razstava slovenske podjetnosti je za nas res velik
dogodek. Zatrdili bi lahko, da je znak naše
gospodarske polnoletnosti v tej deželi. Kvalitetno delo posameznikov je davno znano,
a poleg tu razstavljenih izdelkov je občudovati idealizem in požrtvovalnost, s katero so
razstavljavci, posebno pa še razstavljalni odbor delali več mesecev. In sicer krepko delali, posebno tehnični in koordinacijski odsek.
Dosegli so, da je razstava tako urejena, da
bo gotovo v tukajšnjih gospodarskih krogih
vzbudila zanimanje, zaupanje in spoštovanje
do naše obrti in industrije, posebno še, ko
bodo zvedeli, da je to sad živega, trdovratnega in vztrajnega dela. Pri nas pa bo zrasla samozavest, da smo tudi v gospodarstvu
produktivni člani med narodom, s katerim
smo pomešani in med katerega smo bili presajeni. Naši mladini bo zrasla zavest, da smo
zmožni lepega gospodarskega napredka, četudi nismo veliki po številu, in to vedno po
lastni iniciativi, saj že tudi mnogo naših mlajših dela na svoj račun, pa najsi bo že posamično in v družbah. Med razstavljalci pa se
bo, upam, utrdila vez solidarnosti za vso bodočnost. Današnji dirjajoči čas zahteva skupno delo in katera skupnost je bolj naravna
kot tista, ki jo sestavljajo člani istega naroda.
Krona razstave bi pa bila, če bi razstavljalci s
pritegnitvijo še drugih samostojnih podjetnikov ustanovili industrijsko-obrtno zbornico s
svojo mesečno strokovno revijo. V skupnosti
je to mogoče, kajti odkar se piše zgodovina,
je znano geslo, da v slogi je moč!“
Msgr. Anton Orehar je nato v lepem paraliturgičnem obredu blagoslovil razstavne prostore, medtem ko so navzoči z zbrano versko
pesmijo pri tem sodelovali. Koordinator
EXPOSLOV \74 je za tem vse zbrane povabil k
obisku razstave.”
Razstava
Razstava se je vršila v Našem domu v San
Justu. V glavni dvorani je bil nad odrom postavljen velik razstavni znak, delo Staneta
Snoja, poleg njega pa zemljevid Argentine,
na katerem so bili označeni kraji, kjer prebivajo Slovenci, ki ga je po osnutku Francija
Holozana izdelala gdč. Magda Zakrajšek. Ob
strani odra je Zedinjena Slovenija pripravila
pod vodstvom arh. Jureta Vombergarja lep
slovenski tipični kot. Kvalitetno tiskani katalog je obiskovalce vodil skozi razstavišče.
Razstava je bila odprta vsak dan, do nedelje, 3. novembra.
Razstavljalci
• AGALUZ - MARINO DEKLEVA y CIA - tovarna
električnih predmetov - Lanús

• AHLIN IVAN - splošno mizarstvo - San Just
• ALJANČIČ VINKO - kovinarstvo - Carapachay
• ANTER - SNTON TERPIN - tovarna za emajliranje - Ramos Mejía
• BAJDA PETER IN SINOVI - SODARSTVO IN
IZDELAVA PARKETA - Mendoza
• BEVČAR HNOS S.C. - industrijski ključi Adrogué
• BIDOVEC ANTON - krojaštvo - Ramos Mejía
• BIVEGRO - BIDOVEC IN GROHAR - mizarstvo in hišna oprema - San Justo
• BIZCOCHOS KEKS - A. Dolinar in A. Jeločnik
- tovarna piškotov - Ramos Mejía
• BOGATAJ MARIJAN - plinske napeljave - El
Palomar
• C.A.C.E.S. SRL - keramika - Mendoza
• CASA LIPA - Matevž Potočnik - stavbno mizarstvo - Ciudadela
• CERAMICA FINGAL SAIC - keramične
prevleke sten in tal - Buenos Aires
• ČEŠAREK NANDE - varnostne blagajne Castelar
• COOPERATIVA DE CREDITO SLOGA LTDA. hranilnica in posojilnica - Ramos Mejía
• ČRNAK HNOS SRL - stanovanjska oprema
- Lanús
• DOMIVCO SAIC - mineralna voda - Buenos
Aires
• EDITORIAL BARAGA SRL - tiskarna, knjigoveznica in založba - Buenos Aires
• ESTABLECIMIENTOS METALURGICOS ESLOVENOS SRL - kovinarstvo - Lanús
• FOTO ALPE - Marjan Pfeifer - fotografski
atelje - Hurlingham
• FOTO MARIANO - Marijan Valentin Šušteršič - fotografski atelje - Hurlingham
• GORAZD - MARCONETTO - arhitekturni
atelje - Ramos Mejía
• HERMAN ZUPAN SA - tovarna papirnatih
zabojev - Lomas del Mirador
• INDUMETAL SAIC - industrijske inštalacije
in kovinarstvo - Isidro Casanova
• KARINA - Jožica Škrbec - pletenine - Ranelagh
• KOPAČ SRL - tuli za tekstilno industrijo Castelar
• KRIM SRL - pletenine - San Justo
• LESAR JANKO - železne konstrukcije - Isidro
Casanova
• L.M.C. - Petkovšek, Jesenovec in Cabral hidravlične črpalke - Buenos Aires
• MUSAR STANE - gradbeno podjetje - Ezeiza
• NOVAK PAVLE - hladilniki - Lomas del Mirador
• OBLAK HNOS SA - stavbno mizarstvo - San
Justo
• ONTARIO - Albin Frontini - fino tapetništvo
- Buenos Aires
• PAPELERA DEL SUR SA - tovarna lepenke San Justo
• PODRŽAJ ANTON - industrijske inštalacije
- San Martín
• REMIC FRANC - stavbno kovaštvo - San
Martín
• REVESTIMIENTOS H.P. - Viktor Hribar- emoji in prevleke - San Justo
• RUEDA - Janez Dimnik - kovinarstvo - San
Martín
• STANDMETAL SA - stavbno kovaštvo - San
Justo
• SABIC RESORTES - industrijske vzmeti - Ituzaingó
• ŠENK JOŽE - embalaže za izvoz - Munro
• TALLERES GRAFICOS VILKO SRČ - tiskarna Buenos Aires
• TECNICA ELEMEC SA - elektromehanične
inštalacije - Buenos Aires
• TESLA ELECTROMECANICA - Jurij Olejnik
- elektromehanične konstrukcije - Buenos
Aires
• TOTEX SRL - lesno strugarstvo - San Justo
• VIVERO TRIGLAV - Jože Štefanič - vrtnarstvo - Tortuguitas
• ŽEROVNIK JOŽE - kiparstvo, rezbarstvo in
oprema - Caseros

Podporniki
Poleg razstavljalcev je mnogo trgovcev in
posameznikov gmotno podprlo razstavo:
AMON, Janez — gospodarski svetovalec,
Munro
CASA ALPE - Stanislav Mehle, Lanús
DIMNIK CONSTRUCCIONES - gradbeništvo,
Buenos Aires
DRUŠTVO SLOVENSKA VAS, Lanús
ARH. EILETZ MARJAN, arhitekt, Hurlingham
ESTACION DE SERVICIO TABOR - Viktor Artač, Mendoza
ARH. IGOR BRUSNIKIN , Olivos
ESTUDIO TECNICO SAVICA , Lomas del Mirador
FOTO MADERO, Franc Beltram, Villa Madero
JARC FRANC - električni material , Billinghurst
KALAN JELKA - lepotilni salon, Buenos AIres
KASTELIC ANTON - cementne zgradbe, Ramos Mejía
KOKALJ JANEZ - gradbeno podjetje, Castelar
KRŽIŠNIK JOŽE - prirezovanje in upogibanje
pločevine, Tablada
LOBNIK FRANC - gradbeni tehnik, San
Martín
LOBODA MARIJAN - zavarovanje , Ramos
Mejía
MUSAR JOŽE - prevoz kemičnih produktov,
Ramos Mejía
PUGELJ JOŽE JANEZ, mehanična delavnica,
Ezeiza
MEHANIČNA DELAVNICA SORA, Janez Jenko, Villa Libertad
PAPELBRIL SACI, Buenos Aires
PINTAR VALENTIN - oboji in opreme, Ramos
Mejía
RUDI y DOMINGO - pleskanje in okrasitve,
Bella Vista
Inž. ŠVIGELJ TEODORO - tehnični svetovalec, Martínez
ŠTEFE Y CIA SRL - cementne zgradbe, Lomas
del Mirador
TIENDA ALUMINE - V. Arko in J. Drajzibner San Carlos de Bariloche
URARNA IN ZLATARNA LIPUŠČEK, San Justo
VIGOR SACIF, Buenos Aires
Dr. VIRNIK MAKS - lastnik bombonerije Sonia, Buenos Aires
VODNIK JOŽE - gradbeno in prevozno podjetje, Las Heras Santa Cruz
ZORKO FRANCI in MARJAN - konfekcija Martín Coronado
ŽIGART KAREL, Villa Libertad
Dr. Vinko Brumen, slovenski filozof, ki je o
vprašanjih zdomstva in slovenstva napisal
več knjig (Iskanja, Naš in moj čas, Argentinski
spisi), je o razstavi EXPOSLOV 74 izjavil: “Slovenec je čil in žilav človek, pa nosi na svojih
širokih plečih bremena, ki bi vsakega drugega zadušila. . . podoben je čvrstemu deblu,
ki poganja nove veje, če so mu stare polomile nevihte.“ Tako je pred sto leti zapisal o nas
Janez Trdina. Naj bi gospodarska razstava,
kakor vse drugo naše snovanje, pokazala, da
Slovenec ni sedaj nič manj žilav, kakor je bil
v prejšnjih časih. Saj mora biti, če hoče vse
udarce usode preživeti in se uveljaviti, kakorkoli ga ona zanese.”
Pripravil: Jože Jan
Viri: Zbornik Svobodne Slovenije, Svobodna
Slovenija

STRAN 4

11. NOVEMBRA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA

ZA POBITE SLOVENCE
ČRNA MAŠA
MISSA PRO DEFUNCTIS
AGNUS DEI QUI TOLLIS PECCATA MISERERE MEI!
Božje JAGNJE,
ki v brezmeji
človeškega greha in blata
bilo Si - beloruno in neomadeževano neusmiljeno zaklano:
naj se nagne
Tvoje banderce zmagovito,
ki ga držiš v prebiti Roki,
nad temo naših bed
kot nebeški preblisk,
na razveje z naših duš oblake
stisk,
srčnega greha in umskih zmed!
Naj Tvoje Krvi sveti toki
zalijó z Milostjo naše srcé,
da se kot sneg pobelé
madeži našega škrlata qui tollis peccata miserere!
Očisti me greha moja oblačila so prsténa
kot leha,
po kateri je Temni Sejavec sejal
svoje ljuljke seména…
Oj, tolikokrat sem pal
na kolena:
ranjena ne morejo iz ogonov
Zemlje…
Tvoja Dlan, ki jemlje
s teles težo Grude,
naj me dvigne v vetrove nebeških
zvónov,
njih glas naj mi prešine vse ude in ko se udarim na srcé s pestjó,
naj mi zapoje vse telo,
čisto in svetló
kot na Tvojem vratu kraguljček
mili:
Jagnje Božje, Ti se mi usmili!
Izmij grehe rojakom mojim
in vsem, ki so z nami krog tega
oltarja:
naj z njihovim rok zasije bela zarja
src, očiščenih s krvavim potokom
Tvojim,
naj dvignejo molitev bele svite
kot Angele, ki naj prosijo za naše
pobite,
poklekajoč pred Tvojo Knjigo
sveto,
kjer je biló samo Tebi razodeto
tekaj, ko Si trgalo skrivnost pečata,
kako bo Zate ubit brat od brata…
Zavoljo njih nas obleci v čistost
srca Jagnja Božje, ki odjemlješ grehe
sveta qui tollis mundi peccata!
O Grehi sveta!
Našega temnega zvezdnega
telesa,
vrtečega se zdaj v mrku Sonca
po taktih Satanovega plesa
brez konca
po vsemirski rotundi 		
miserere
			
mundi!!

Čez svet slap krvi dere
iz ran, ki jih seka orožje
človeških nasilij
nad templji Svetega Duhá Jagnje Božje,
		
zdaj se usmili 			
svetá!
Strežnik: Svetá!!
			

Vsi: Svetá!!

Recitativ: Hudičeve maše
Zemeljsko oblo je Satan zavalil sebi v
podnožje
in po žrecih svojih v tisočih plaščih zamaševal
na njenih oltarjih svoje hudičeve maše:
Tvoj križ je nalomil in robove zakoval,
zasadil ga v Evrope središče;
da Tvoje Odrešenje zasmehuje,
kri dvanajstih narodov povzdiguje žrtvenik je ogromnih prostornin bojišče,
krvavih mečev nakovalo.
In stražnik njegov - kot je Pismo prerokovalo,
si čez rokav križ kljukasti pripraše:
Rjavi jezdec čez svet in nas zajaše …
Belcebub je vstal iz mérja, zagrabil snop in
sekiro,
ki jo Hefajst nekoč skoval je v osrčju Etne,
v cezarski togi zapiči jo v razvaline tisočletne,
v žrtvenik na Kapitolu in razglasí pogansko
vero.
Dvigajo se sekire - zamahi izprožene róke
in v zraku obvise - na kóga neki spusté se?
Sovražnik gre podnje kot - pod slavoloke,
zaveznik gre podnje in se - zase trese …
Ni pisano o njih kot varljivcih in lažnih
prerokih?
A kamor sekira udari, teče kri v potokih.
Strežnik - kot Pismo pravi - odeva se v
srajce črne,
poveljnik drži vago - kam se skodela prevrne?
vojščak vihti sekiro in ne veš, če v slepo ne
maše …?
Črni jezdec čez svet in nas zajaše …
Hudič je segel po zvezdo v krvave zarje,
vso rdečo si pripel jo na plašč svoj mašni,
njegov križ: kladivo in srp, pribita v oltarje
…
ko rokó povzdiguje v kretnji samopašni,
se v pest mu, Tebe preklinjajočo, stiska,
v očeh se mu kri kot na nožu zabliska,
ko za mašo potoči kri lastnega brata …
Strežnik znak zvezde pripne si na čelo kot je Pismo pisalo - in je s čelad zažarelo
kot polmesec s turbana turškega paše -

Rdeči jezdec čez svet in nas zajaše …
In zadivjali so vitezi Greha s krvavo perjánico,
na oltar položili svet in naš dom kot požgánico,
ob njem Veliki Žrec, Demon razbesneli, svoje
maše
v čast Tvojega Zasmeha
z gromovitim glasom bere in vsa Zemlja ga spremlja z orglami Greha
kot novega boga …
Agnus Dei, miserere!
Usmili se svetá! Svetá!! Svetá!!
Vsa zemlja buči od tisočerega razglasja
v vrišču trobil, propelerjev, truščev tanka,
jazzbandov, lajajočih kot cviljenja pasja,
z zvijajočim se glasom kot z boki naga Afričanka.
V tisočerih razglasjih je tisočero nasprotij,
kot da Stolp Babilonski hiti svet graditi:
pojmi so dvoumni in razkrižani poti,
vodeč v labirint brez Ariadine niti.
Družba človeška, nekoč povezana Enota,
rastoča na ustvarjajoči Božji Besedi,
je zdaj apokaliptična pošastna Strahota:
glava Meduze s sikajočimi gadi - Razredi:
vse se prepleta, vse gre vsaksebi,
sika in piska in se spet zavozlava,
iz vseh žrel se lije strup - Bog, proti Tebi:
Ne bo nas krotila več Tvoja Postava!
O, družba, ti Stolp Babilonski v - razvalu
kamen se kruši, na skalo udarja,
mehkejša razkolje se kot trska na tnalu …
In nima naš čas več božjega Kamenárja!
Glej: dvignil se človek je, sel Demonov,
širokopleč samosilnik, debela glava,
vstopil se na čelo je črnih bataljonov,
zavpil v zmedo klic: Vse Samodržava!
Zvrha navzdol je gradil svojo družbo
na stebre jeklene - brušene bajonete,
z biči kot Fraon silil ljud v službo,
postavljal v fotelje, metal med preklete a šel je vihar skoz nasilni ta stolp,
spodmaknil stebré, da so padli s hruščem:
iz suženjske gmote je vstalo tisoče tolp gomazeča brezličnost nad mrtvim gruščem …
Drug človek je vstal kot Hudič in Belcebub,
narodu svojemu skoz miljone megafonov
je z rezkim glasom dajal obljube obljub,
pehal ga na prestol po - kosteh milijonov,
ožarjal ga z zarjo svetovnega poslanja:
Nadčlovek: plodilec Edine Rase …
Nadnarod: vse druge kot volk naj pase …
kri svojega srca v njih srca pretočil:
vsa so utonila v krvava prerokovanja;
omračil jim um je, da ni več razločil
genija božjega od bahaštva in prostaštva.
Vsa množica bilá je sovraštva pijana.
Na čelu tolp rjavih, v krvave škornje obut,
namenil svoj marš je prek vseh polut,
klal narode majhne kot zver razdivjana
in svet gradil po bahaštvu prusaštva …

Kot polip je stegal lovke - kot polip jih krčil,
vsak umik - vsa pokrajina razvalina,
za izdih se skril je v grušč Berlina,
narod se v smrtnih krčih je zgrčil,
razbil na kosce - v pepel in prah …
Čez rjoveče besede gre - gnil zadah …
Iz rovov podzemskih ogromnega Razpada
izvije se rep luskinasto-riži,
trup ledenosluzasti, glava - lik Gada
z zlatim jabolkom v ustih; kot takrat v
paradiži
Človeku kot Evi o vsemogočnosti baja:
Čez svet gre razdor, ne po Božji Besedi,
po mojem Srdu, Nuji vsegá, ki nastaja,
teh, ki so v obilju, in teh, ki so v bedi,
razkol v dva Razreda, do smrti nasprotna.
Hej, dvigni sloj spodnji se - Sila Prvotna,
nad vrhnega vzpni se kot volk srni lozni,
pregrizi mu žile, trup vrzi v prepasti,
oblast in vso last si njegovo prilásti
in svet bo Enota spet po - ČEKI in OZNI!
In vstal je človek iz teh Gadjih prividov
v moji deželi: dvignil upor,
iz upora izšel kot krvav matadór:
Moj Narod pred njim kot žival zaklana dežela vsa - cirkus: z vseh nadzivov
krvavi venci posinelih trupov milijoni nekoč cvetočih upov,
a “ljudstvo” Circenses! vpije: Še iger!
On stoji, kot da ščuva živali:
Ljudstvo, ljudstvo, ti samo si - tiger!
Skoči iz kletke Vezi in Duše!
Vse, kar je bogstvo bilo, razváli!
Vse, kar cvetelo, stlači v ruše!
Zdaj je tvoj čas: skoči v Neznano!
Jaz - matador, ti - mori za mano
s slo v nosnicah, v gobcu pene!
Kar je v vezéh, naj se razdene,
naj razpade v mrhovino …
kot ta Žival … proč z Zgodovino!
Novo postavimo na - Razpad!
Čez grušč Domovine se pretegnil je Gad.
Zdaj več ne ruši: zdaj je Satrap,
ves v blišču kolajn kot Car in Faraon in ljudstvo … v vezéh … se mu plazi pod
tron …
gonjeno od čete steklih psov
gradi mu - suženj - piramide,
dviga ob mejah kitajske zide …
odet v cunje beraških cap
strmi v visoko dvignjeno knuto strmi v svojo kri podpluto strmi v svobodo sesuto …
Nad Razvalom pa vstal je nov Rdeči Grad,
prestolnica strahov
s krvavo zastavo …

STRAN 5

SVOBODNA SLOVENIJA | 11. NOVEMBRA 2024

KOLEDAR
14., 15. in 16. novembra
Martinovanje v Mendozi
17. novembra
SLOVENSKI DAN V MENDOZI
18. november ob 18.30
Koncert Duhovniškega okteta Oremus v
cerkvi María Auxiliadora v Ramos Mejii
18. november ob 18.30
Srečanje s Škofom v Slomškovem domu
19. november ob 19.30
Srečanje odbornikov vseh organizacij z
obiskovalci iz Slovenije v Slomškovem
domu
22. november ob 20.00
„Slovenija in slovenstvo danes“ v Našem domu
23. novembra
Evropski večer v Carapachayu
24. novembra
Praznik Kristusa Kralja in sv. birma v
Slovenski cerkvi Marije Pomagaj

“

ZA RAZMISLEK IN NASMEH
“En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran”

PREGOVORI IN CITATI

SUVERENOST

Dan suverenosti praznujemo v Sloveniji 25.
oktobra, v Argentini pa 20. novembra (Día
de la Soberanía Nacional).
V Sloveniji Dan suverenosti praznujemo od
leta 2015, namen praznika pa je poudariti in
utrjevati pomen suverene države, saj gre za
dan, ko je Slovenija ne zgolj pravno-formalno, temveč tudi dejansko postala suverena
država. 25. oktobra 1991 je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje.
V Argentini se dan suverenosti praznuje
od leta 1974, državni praznik pa je od leta
2010, v spomin na bitko pri Vuelti de Obligado proti Združenemu kraljestvu in Franciji,
ki je potekala 20. novembra 1845. Argentinski general Lucio Norberto Mansilla je s šestimi ladjami in 60 topovi ustavil anglo-francosko floto, ki je bila sestavljena iz 22 vojnih
in 92 trgovskih ladij, ki so imeli na voljo 418
topov in 880 vojakov.

”

Argentinski general José de San Martín je
že iz izseljenstva o tej bitki napisal: “Zvedel
sem za bitko Vuelte de Obligado; kakšna
neenakost moči! Kakor koli že, napadalci so
ob tej priložnosti videli, da Argentinci nismo
empanade, ki se jih poje brez večjega dela,
kot je odpreti usta. Ob takšnih napadih nam
ne preostane druge možnosti, kot da gledamo v prihodnost in izpolnimo dolžnost
svobodnih ljudi, kakršna koli že bo usoda, ki
nam jo prinese bodočnost.”
Ravno Francozi in Angleži, ki so Argentino
napadli v tej bitki, kar veliko govorijo o suverenosti:
• Moja hiša, moja pravila.
(angleški pregovor)
• Suverenost človeka je skrita v dimenziji
njegovih sanj.
(Francis Bacon, angleški filozof, pisatelj,
zgodovinar, pravnik in državnik.
• Suverenost prebiva v ljudstvu.
(francoski pregovor)
• Suverenost se ne pogaja, temveč brani.
(General José de San Martín, argentinski

general in osvoboditelj Argentine, Čila in
Peruja)
• Brez svobode ni suverenosti.
(francoski pregovor)
• Brez državnega razvoja ni blaginje niti
napredka. Ko v državi vladata revščina in
zaostanek, ne samo, da propadeta svoboda in demokracija, temveč je ogrožena tudi
nacionalna suverenost.
(Arturo Frondizi, argentinski politik, pravnik
in predsednik)
• Moč države se meri z njeno suverenostjo.
(angleški pregovor)
• Suverenost je zadnja volja skupnosti… radikalna volja in brez zadržkov, s katero se
oblikuje zgodovinska usoda skupnosti.
(José Ortega y Gasset, španski filozof)
• Ni miru brez pravične suverenosti.
(ljudski pregovor)
• Suverenost se brani tudi s kulturo.
(Osvaldo Pugliese, argentinski pianist, dirigent in skladatelj, posvečen tangu)
• Nikomur podrejen / “Nec pluribus impar”
latinski pregovor)
Izbral: Jože Jan

30. novembra
Folklorna veselica in koncert pevskega
zbora na Pristavi

OBJAVLJEN JE

JAVNI RAZPIS URADA ZA SLOVENCE V
ZAMEJSTVU IN PO SVETU
za finančne podpore Slovencem po svetu
Rok za prijavo: 19. november 2024
Obrazec in navodila najdete TUKAJ

Svobodno Slovenijo podpirajo

		
| Glasilo Slovencev v Argentini
Ustanovitelj Miloš Stare
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija
Predsednik Jure Komar

Urednika:
Mariana Poznič, Jože Jan
Oblikovanje:
Leila Erjavec, Sofia Komar

SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE
Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina
email svobodna.ba@gmail.com
www.svobodnaslovenija.com.ar