^ fwnurMka, BORBA Obljubljamo vam, da bomo v bodoče vse napoì'e še bolj okrepili z delom v tekmovanju pri obnovi naše dežele in utrditvi ljudske oblasti in tako dokazali našo ljubezen do vas, naš veliki vodja maršal Tito in do naše prave domovine J tiy o slavi je. Iz resolucije, ki jo je poslalo ljudstvo iz okraja Idrija—Cerkno maršalu Titu. II. — štev. 21. Ajdovščina, sobota 1. jtinija 1946 Cena 4.— lire Titovo tekmovanje Titovo tekmovanje okliu-je de;0 na oseh področjih — od inrat. kmetijstva, obnove pa do apa-že U Vlasti itd. Prav zato je važno, da mp; samem početku tekmovanja prični0 0se or8anizacije in podjetja na-bsp/,° Z4a delo. Sicer so že poslani od jp j strani tekmovalni načrti, vendar like -ia Jlri ^em imeti pred očmi vele ,,Kkusnje tekmovanja, katere so bi-nj,, oseyene v prvomajskem tekmooa-hfr> na?' rtasti pa o Jugoslaviji, skptn P°8ledamo rezultate prvomaj-oidin, ^kmovanja v industriji, potem cla o industriji ne gre samo za tei l, Pro,iukcije, temveč da je pri ~~ trph>m.‘ ili‘J°"i — zvišati produkcijo-litet a lmeti nenehno pred očmi kva-Pr°izoodoo, maksimalno izrab-izbol"811™0*11’ óy-oanje strojev ali bolje ta strojev s pravo metodo de- dela Če:e D tej zvezi postaviti norme* čas ’/ iatere ne bodo veljale samo za čanP ekmooanja, temveč bodo po kon-ših T jkmovanju ostale pravilo o na-ikpj.i'^^tpkih obratih. V prvomaj-Pren, .kmovanju je bil prav temu dan Premajhen poudarek. stavil inc]ns[riji se n tem razvoju po-»biinn • 1 posebno vprašanje lastne našn,e ln. Pa Podpore splošni obnovi VioL,, °asi' N™1 delavci so poleg tek-li}t tovarnah, rudnikih in. osta- dih klf-i P°svetili že na mnogih me-PH *c.. ieri rudarjeo in Idrijčanov sploh, ka-Pri,lJ°~.,PreDZeti obnovo vasi Vojsko, Posta *]- *e ostali delavci. Mnogi so že del,-,-.1, svoje obveze, tako na primer lesne industrije itd. °ain f0sedanjih izkušnjah je posebno tij 0 to, da delavci in uprave podje-USD ,a skupnih sestankih obravnavajo oceni ■ .kmovanja s tem, da kritično oi f^udeJp že storjeno delo in na osno-niooJ’a. izboljšajo nadaljnji potek tek-tenianJa ne samo v svojem podjetju, dr,, du prav te izkušnje da-jo tudi WuSm obratom. doA ^iriooanje o iiidustriji ima torej “ glavna pr anca: tan dvig proizvodnje na osnovi gori osen ih stvari, za V Prispevati k povišanju sredstev D.ar\ 000. Porušenih vasi, bodisi z de-njj]‘,n rdi pa z delovno silo, z izoaja-!? udarniških nedelj. za}il mooanje 0 obnovi porušenih vasi (o j,CDri zbiranju gradbenega ma-Tuàor,a tappo, zbiranje opeke-zidake iz kih ln’ želez je itd.), kar je na izd at- "■ogromno prištedilo. šen n, mopanjc pri obnavljanju pomnil, "asi je danes naloga vseh politič-Sani^-ttajbzaoij! še več! Političnim or-Pol;AClla,n Pr‘Pada tu vodilna vloga, ose Te, "rg&nizacije morajo storili o,,/’- . delo pri obnovi poteka res ko-nnnulra>nP s tehničnimi bazami in ob-okn;.nen1lm‘ zadrugami in da se o nirn u Jega pravilno razdeli delo. Teh-zarh baz-e so skupaj z obnovitvenimi n- "garrii naredile za obnovo vasi no-iel, .?- f' Važno je, da se prav pri b,l,iniH,!il, takoj upošteva to, kar se niškr, , ?ze s prostovoljnim in udar-o n 'l1 .delom ter da se takoj nato res dvom. (]etp- Tehničnim bazam brez novit pripada strokovno vodstvo, ob-in ,J>r‘niJn zadrugam nabava materiala vnrl00<:canic nseh ostalih sredstev ob - Pori političnih organizacij, množič- Čujete mšo pesem, ki odmeva po Primorju, čaka nas delo, čaka dom požgan, éujetè klice mladih brigad, hej, tovariši, zdaj m delo vsi! Čujete odmeve sekir, ki belijo ponosna debla, čujete neizprosno pesem krampov, ki bijejo ožgane ruševine, ali vidite dolge kolone neustrašenih ljudi, ki zidajo, gradp, ali čutile žgoči dih apnenic in opekarn, potna čela, vedno smejočih se ljudi! To je pesem dela; pesem obnove, pesem svobodnih primorskih ljudi, ki si z neutrudljivimi rokami, virom neizčrpnih zakladov, grade nove domove, ceste, tovarne, mostove. In vsi ti tisoči delovnih ljudi hočejo z delom pokazati, kako ljubijo to, kar so si s krvjo'priborili, kako ljubijo svojo domovino Jugoslavijo, kako ljubijo mir in delo. In temu svojemu požrtvovalnemu in plemenitemu snovanju so primorski ljudje nadeli ime: Titovo tekmovanje. Na dan svojega velikega praznika 25. maja so se zbrali in zapisali: Ljubljeni tovariš Tito, obljubljamo vam. In težke roke delavcev, kmetov in ljudske inteligence so pisale obveze, obveze Titu, kaj bo Primorska v treh mesecih napravila, zgradila in obnovila. Čepovan, Lokve, Vojsko, Šmarje, Cesta, Brkini itd. Te sledove fašističnega uničevanja bodo odpravili. In še in še! Za Tita, za Jugoslavijo. In kako smešni so tisti, res rneše-tarsko smešni, ki bi radi delili primorsko ljudstvo, primorsko zemljo. Ne, naši ljudje ne grade svojih domov za nove požige, zato proč roke od naših tal, vi, ki renčite o demo- kraciji, da bi vanjo zakrili italijanski imperializem, proč, proč, stokrat proč od izmučene Julijske krajine vsi, ki tej deželi ne želite lepe bodočnosti. S hordami krvave policije, z bedo, z demokracijo na koncu jezika, ki je pomenila odvzem ljudske oblasti, kratenje osnovnih pravic, svojevoljno zapiranje slovenskih šol, prepoved ljudskega časopisja, s tem hočete pritisniti krvav pečat krivice na kos naše Julijske krajine, da. bi jo spet vrgli v ppžrešno žrelo imperialističnih samozvancev v Italiji. Toda primorski zemlji je dalo in daje pečat samo primorsko ljudstvo, in to je neizbrisen pečat, s krvjo najboljših sinov zaznamovan, tukaj je Jugoslavija. To je pečat silnega ustvarjalnega dela ljudstva Julijske krajine, tam, kjer se to delo dovoli, ni črne policije v coni B. In ob istem času dajejo prav enak pečat tudi ljudje lam v coni A, kjer ne morejo še ustvarjali in delati, pečat neizprosne borbe zato, da bo to ljudstvo doseglo svojo pravico, da bo priključeno k novi Titovi Jugoslaviji. Delo-òni polet ljudstva cone B se nikakor ni ustavil ob demarkacijski čr', ampak je zajel vso Julijsko krajino, tudi liste, po coni A, po Trstu in Gorici ter Tržiču, ki morajo še danes križem rok gledati požgane domove, sledove fašističnega besnenja po naši zemlji, ker se jim ne dovoli obnove. In ta polet ni ugasnil, ampak je podvojil borbene napore naših ljudi zato, da se že vendar enkrat preneha s krivicami nad najzvestejšim zaveznikom v borbi proti fašizmu, nad primorskim ljudstvom. In v tej borbi je primorsko ljudstvo tako strnjeno, enotno, tako močno in silno in pozna pri vsem svojem snovanju, borbi in delu eno samo, silno zahtevo: Hočemo k Jugoslaviji. In vse to je ljudstvo v coni B napisalo v svojih obvezah svojemu dragemu maršalu Titu in tej svoji borbi za priključitev dalo ime najboljšega borca za pravo svobodo Julijske krajine, najzvestejšega zagovornika pravic primorskega ljudstva, učitelja ljudstva v borbi, ime svojega ljubljenega maršala Tita. Oddelek za gradnje prš Poverjeništvu je izdelal načrt Obnovili bomo 300 stanovanjskih hiš, s skupno pozidano površino 15.000 m2, obnovili bomo 300 gospodarskih poslopij s skupno površino 21.000 m2, nadalje 10 šolskih poslopij. Poleg tega bomo zgradili 4 mostove v skupni dolžini 39 metrov in sicer v Stopniku, na Lijaku, na Riža-ni in na cesti 2elin—Idrija. Obnovili bomo dva večja propusta v skupni dolžini 9 metrov, in sicer na cesti Sv. Lucija—Podbrdo in Črni vrh— Godovič.. Obnovili bomo 5 podpornih zidov v skupni dolžini 92 metrov, ne organizacije pa pri takem načinu organizacije dela potem lahko izvedejo mobilizacijo brezplačne delovne sile. Pravilna organizacija vsega dela pri obnovi bo čislo gotovo prinesla odlične rezultate. Ko imamo pred očmi rezultate, moramo že sedaj vedeti, da mora celotna vrednost dela obnove najmanj štirikrat povečali kredit, ki ga dobijo obnovitvene zadruge. Zalo je važno, da imajo osi načrti pred očmi ta cilj. Okrožna tekmovalna komisija, katera je sestavljena iz predstavnikov oseh političnih organizacij, pokrajinskega gradbenega podjetja in tehničnih baz, bo poedinim vasem in okrajem poslane načrte v nekaterih primerih tudi vrnila z obrazložitvijo, če o glavnem ne odgovarjajo gornjim dejstvom. PripotAnili j)a je treba, da je večina načrtov dobrih in da ne visijo o zraku, temveč da je iz njih lepo razviden način, po katerem bodo postavljeni načrti doseženi. pri izboljšanju sistema poljedelskega dela, pri čemer bo brez dvoma dan velik poudarek tudi vinogradništvu. — Drugo vprašanje o okviru kmetijstva pa je živinoreja, koder je treba storiti vse, da se poveča število glav goveje živine, kakor tudi konj v predelih, kateri so bili od vojne opuslošeni. Jasno je, da je to vprašanje v lesni zvezi z gmotnim stanjem prizadetih kmetov, toda če upoštevamo dejstvo, da imajo od vojne manj prizadeti okraji o nekaterih primerih v poedinih vaseh presežke z ozirom na predoojno število glav živine, potem naj to trimesečno tekmovanje o samem okrožju to stanje izbol jša. Lahko bi še mnogo govorili o načinu tekmovanja, dalje o tem, kje naj se tekmovanje vrši, toda sedaj so tu omenjene le njegove glavne smernice. Izkušnje same bodo povedale, kje je treba bolj poprijeti, in kakšne so pri tem napake. Zato je važno, da pod- Pri kmetijstvu ima tekmovanje smer, : jetja, obnovitvene zadruge in politične čim boljše sprooedbe statistike o po-\ organizacije o poteku tekmovanja kon-sevku, nadalje izvedbo žetve in mlačne I kretno poročajo, poročajo o uspehih in in pospravljanja poljskih pridelkov j težavah, sploh, kakor tudi storiti korak naprej' Okrožni tekmovalni komitet. 4 oporne zidovi v skupni dolžini 100 metrov, dovršili 3 mostove, in sicer v Klancu, Koritnici in na Želinu. Površinsko uredili federalno cesto Potoče—Divača—Dekani v dolžini 43 kilometrov ter državno cesto Postoj- na—St. Peter—Rjbnica v dolžini 22 kilometrov. Asfaltno cestišče bomo izboljšali na cesta Planina—Postojna —Senadole—Ajševica, Razdrto—Ribnica—Ilirska Bistrica—Rupa. Popravili bomo cestne stroje in pluge, s čemer bomo prihranili 600.000 lir. Izboljšali vipavski vodovod za 50 odstotkov in sicer s samimi popravili na vodovodu in priključitvijo novih izvirov. Uredili bomo vzdrževanje viteljskega, hubeljskega, nanoškega, čepovanskega in obeh istrskih vodovodov, izboljšali in uredili pet vodnjakov in pet kapnic, uredili vzdrževanje regulacijskih in melioracijskih naprav, izboljšali hidrografsko službo pri opazovanju in poročanju za 50 odstotkov, za isto višino odstotkov bomo povečali strokovno izpopolnitev cestarskega osebja, uredili obstoječe vodomerske postaje in napravili tudi nove, izpopolnili mrežo obnovitvenih zadrug z ustanovitvijo štirih, novih, zajeli v obnovitvene zadruge v času tekmovanja najmanj §0 odstotkov Pogorelcev. V času tekmovanja bomo opravili naslednja prostovoljna lela: za obnovo porušenih vasi 500.000 ur in tako prihranili 15 milijonov lir, za obnovo cest in cestnih objektov 60.000 ur in prihranili 1- milijon 800 tisoč lir; za obnovo vodovodnih naprav bomo napravili 400 prostovoljnih ur, s čimer bomo prihranili 120.000 lir, za obnovo šol in javnih zgradb 210.000 ur, s čimer bomo prihranili 63.000 lir. Organizirali bomo sedem tečajev za administrativno usposabljanje obnovitvenih zadrug. Naše obnovitvene zadruge bodo same pripravile naslednje količine gradbenega materiala: 700 q apna, 20.005 m3 peska in gramoza, 6000 m3 kamna, 600.000 kosov opeke, 500.000 strešnikov, 4000 m3 tesanega lesa in 2000 m3 rezanega lesa. Vipavski okraj se je obvezal, da bo napravil sledeče Vipavski okraj je v svojih obvezah za Titovo tekmovanje napisal: Obnovili bomo 50 hiš. To bomo dosegli na sledeč način: Napravili bomo 3 apnenice v Štjaku, Kolku in Predmeji, za to porabili 15.000 prostovoljnih ur in prihranili 60.000 lir za delo. Napravili 1500 m3 peska v času 13.600 prostovoljnih ur in prihranili s tem 36.000 lir. Za očiščenje ruševin bomo porabili 1500 prostovoljnih ur, za pripravo kamenja in drugega materiala 3000 ur. 50 zidarjev bo opravilo 4500 prostovoljnih ur in s tem prihranilo 1,500.000 lir, delavci bodo opravili prav tako 4500 ur in prihranili 1 milijon lir. Pri postavljanju strešnih stebrov bomo porabili 2000 prostovoljnih ur in prihranili 12.000 lir, za mizarsko delo bomo opravili 1800 prostovoljnih ur in prihranili 60.000 lir. Za razna strokovna dela bomo opravili 2000 prostovoljnih ur in prihranili 500.000 lir. Pri sekanju lesa in tesan ju slednjega in prevažanju bomo porabili 1000 prostovoljnih ur, tako da bomo za skupno obnovo 50 hiš porabili 57.900 prostovoljnih delovnih ur in tako prihranili 4 milijone 648 tisoč lir. Nadalje bodo Vipavci obnovili šole v Gočah, Brjah, Štjaku in Colu in za to delo porabili 9000 prostovoljnih ur. Poleg tega bo ajdovski okraj zbral 3,600.000 lir prostovoljnega fonda za obnovo. Organizirali bodo udarniški bataljon, ki bo štel 35 tovarišev. Članstvo obnovitvenih zadrug bodo dvignili za 500 odstotkov, kar bo doprineslo 1,080.000 lir. Za obnovo potrebna živila bodo nabrali v skupni količini 50 q. Nadalje s« se v Ajdovskem okraju obvezali, da bodo. znižali obratne stroške za 10 odstotkov, ceno proizvodom prav tako za 10 odstotkov, dvignili produktivno kapaciteto proizvodov za 3 odstotke in kvaliteto slednjih za 10 odstotkov. Nabavili 3 tovorne avtomobile, zgradili 3 avto-Nadaljevanje na 2. strani. ^“kulturniki, {tfibajqjo .na tgkwadSšč!e< — Rogltfl na iM množite manifestaotoai v Kopra. — Žene iz Koštabone so prišle v Koper na manifestacijo v svojih slikovitih narodnih noi Samo na zemljevidih se lahko nekaznovano vrše krivice Primorsko ljudstvo je povedalo 25. maja, da je zanj življenje samo v Titovi Jugoslaviji Lahko brez nadaljnjega trdimo, da je bil praznik rojstnega dne maršala Tita na Primorskem tako svečano proslavljen, kot še doslej noben praznik. Tisoči in tisoči Primorcev so ta dan dvignili en sam klic: Tito, mi smo tvoji, Primorska te kliče! Od vseh strani so ljudje, celo poedinci, naslavljali na ljubljenega maršala Tita pisma z izrazi globoke udanosti, ljubezni in trdne volje, vztrajati do popolne zmage za svobodo v Titovi Jugoslaviji. Kmetica Lev-pušček Frančiška iz Levpe je napisala: Zvečer so zagoreli po naših gričih kresovi, tudi v naši vasi so goreli, tudi me žene smo jih pripravile, nismo hotele zaostajati. Ti plameni naših kresov so pokazali spoštovanje do vas — maršal Tito. Kakor šviga plamen naših kresov, tako gori tudi v naših srcih plamen ljubezni do Vas, tovariš ;Tito, in do naše prave domovine Jugoslavije. In prav tako gorijo naše želje, želje Primorcev po združitvi z našimi brati v Titovi Jugoslaviji! Pred temi plameni, pred tem ognjem naj se strezni vsak, kdor v fa- šistični požrešnosti iztega svoje kremplje, da bi nas odtrgal od naše domovine, ker mi se hočemo braniti in mi ne prenehamo, še več, tudi iz naših tal bomo iztrebili plevel vseh bivših fašistov in protiljudskih zajedalcev! — Prav tako nam je pisala tovarišica Slavica Koko-šar iz Gorenjega Lokovca: »Prav lepo vas prosim, napišite v naše časopise, da pošiljam Titu pozdrave. Titov rojstni dan je naš največji praznik. Povejte vsem, da so na predvečer Titovega rojstnega dne gorela tudi naša srca, kakor kresovi na Gorenjem Lo-kovcu.« — Tako je občutil vsak poedi-nec in takih poedincev je bilo na tisoče, desettisoče. Zato je bila povsod manifestacija izliv ljudske težnje, ljudske volje in zahteve, zato so tako žareli obrazi naših mater, naših delavcev in kmetov, zato je tako veselo odmevala pesem in zato je bila tako svarilna vsaka beseda, ki so jo ti ljudje izrekli proti našim sovražnikom: Proč s črtami, proč s krivicami, hočemo Trst, hočemo Gorico, ker hočemo samo svoje! Samo po zemljevidih se lahko nekaznovano piše krivične črte Na predvečer velikega praznika je zaživel Koper. Meščani so se zbrali k bakladi, vsa obala je gorela v eni sami luči. To je bil klic Istre, da gore tu srca za Jugoslavijo, za Tita. Množica mahifestantov z baklami je. prepevajoč in vzklikajoč maršalu Titu, bratstvu Italijanov in Slovencev, pravi domovini delovnega ljudstva — Jugoslaviji, krenila po koprskih ulicah, ki so bile vse okrašene z zastavami. Sprevod se je vil po vseh ulicah, da, tudi po tistih ozkih koprskih ulicah, kjer prebivajo siromašni ribiči, da so tudi njihovi domovi bili deležni zanosnega klica vsega poštenega koprskega prebivalstva: Hočemo Jugoslavijo! Na dan samega praznika so se začele zgrinjati v mesto množice z vseh delov okraja: kmetje z bližnjih vasi, ribiči od Valdoltre do Portoroža, žene v narodnih nošah in vsi ti z brezštevilnim morjem zastav in Titovih slik. Sredi dopoldneva se je iz petih strani začela viti na trg, Titov trg, silna množica ljudi. Pet sprevodov in vendar ena sama tako veličastna reka živih, ustvarjalnih sil delovnega ljudstva. 15.000 ma-nifestantov je napolnilo prostrani trg, polne pa so bile še vse stranske ulice, trg jih ni mogel sprejeti. In v tem trenutku si čul med vzkliki navdušenja tudi klice: »Sedaj naj pridejo reakcio-nérji, sedaj naj pridejo tisti, ki nočejo verjeti, čigava je Istra, čigav je Trst, čigav je Koper — in zvedeli bodo voljo ljudstva!'!: Godbe so igrale in pevski zbori so peli udarne pesmi. V imenu okrajnega tajništva Slovan-sko-italijanske antifašistične unije je manifestante pozdravil tovariš Petek, nato pa sta spregovorila tovariš Jaksetich in tov. Albreht, ki sta v svojih govorih naglasila, da so v imenu maršala Tita poosebljene težn je istrskega ljudstva in vse Julijske Krajine. Tov. Jaksetich je predvsem živo prikazal sliko borbe jugoslovanskih narodov in jo primerjal z borbo tržaškega proletariata, kateremu se danes prizadaja nešteto krivic. Toda naše ljudstvo né popušča, preveč je žrtvovalo za svojo svobodo. Nato so spregovorili še zastopniki vojske, italijanski in slovenski predstavniki OF in SIAU. Množica manifestantov pa je bila en sam pozdrav, pozdrav maršalu Titu, in ena sama trdna zahteva, zahteva po priključitvi k Jugoslaviji. Mala pionirka je deklamirala pesem o Titu, godbe so igrale narodne pesmi, pevski zbori pa so zapeli pesem o svobodi. Popoldne so nastopili fizkultumiki iz koprskega okraja, okrog 1000 po številu. Nato so zapeli združeni pevski zbori celo vrsto pesmi. Po končanem fizkulturnem nastopu pa so odšle urejene vrste fizkulturnikov po ulicah Kopra in manifestirale za Tita, za Jugoslavijo. Za nas ni življenja izven Titove Jugoslavije Tako je vzklikalo postojnsko ljudstvo o priliki svojega največjega praznika 25. maja. Na predvečer so bile baklade v Postojni, Št. Petru na Krasu, Senožečah, kjer so ljudski govorniki poudarili simbol teh ognjev, ki kažejo samo veliko ljubezen primorskega ljudstva do svojega najboljšega zagovornika, najboljšega bojnega tovariša in voditelja v obnovi — maršala Tita. Na sam praznik se je v dopoldanskih urah razvil sprevod po postojnskih ulicah. Na čelu sprevoda so nosili veliko sliko maršala Tita, nato so se vrstile zastave, fizkultumiki, postojnska godba, mladinci in mladinke, šole in ostale organizacije ter nepregledna množica ljudi. Vsa ta tisočglava množica se je strnila na Titovem trgu, kjer je ma-nifestantom spregovoril tovariš Lojze Bizjak, nato pa so bile prečitane resolucije maršalu Titu z delovnimi obvezami postojnskega ljudstva. Popoldne je bil fizkulturni nastop. Nastopili so pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Poleg tega je bila štafetna tekma med vojsko in mladino iz gimnazije in ZMJK Postojne. Nato je bila tekma v košarki. Zvečer pa so se nadaljevale proslave po vseh večjih vaseh v okraju, v Postojni pa so nastopili tržaški harmonikarji. Prav posebno lepo so proslavili v postojnskem okraju Titov rojstni dan tudi v Št. Petru na Krasu, ki se jet zdel na predvečer, kakor da plava v ognju luči in bakel. Skoraj brez prestanka so noč razsvetljevale številne rakete, vsa okna so zagorela v luči in pred krajevnim NOG je bil razsvetljen napis Tito. Zbranim manifestantom je spregovoril tovariš Marjan, ki je v prisrčnih besedah izrazil voščila maršalu Titu in med drugim dejal: »Vstal je sin, ne sin izkoriščevalcev in bogatašev, temveč sin naroda, sin delovnega ljudstva ter z ljudstvom krenil v borbo in ga povedel do svobode. In med temi množicami smo tudi mi, Primorci, katerim nekateri krate to pravico, zato bijemo tak neizprosen boj proti vsem tistim, ki so proti priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji, ker so naši sovražniki. Na sam praznik je bil množični fizkulturni nastop in po mestu se je razvil dolg sprevod, zvečer pa so združeni sindikati priredili slavnostno akademijo, na kateri je bila predvsem nepozabljiva simbolična živa slika, ki je predstavljala razne zastopnike delovnega ljudstva, z zborno recitacijo »Kovači smor. Nekaj silno doživetega je bila tudi pesem, ki jo zapela tov. Ferjančičeva, in sicer Kajuhov »Češnjev cvet«. Prav tako so uspele ostale recitacije in ruski ples, ki ga je izvedla tovarišica Anica Sosič. Vse to je en sam odraz velike ljubezni do našega maršala Tita, ki jo čuti primorsko ljudstvo. Iz krvi rdeče Okraj Herpelje - Kozina je svečano proslavil praznik rojstva maršala Tita. Na predvečer so goreli ogromni kresovi v obliki zvezd in Titovega imena po vseh gričih v okraju. Vsaka vas je ta dan proslavljala in 25. maja so se zbrale tudi v Kozini množice ljudi. Zvečer pa je bila v prostorih Dijaškega doma slavnostna akademija, katere se je udeležilo tudi okoliško prebivalstvo, tako da je bila dvorana premajhna. Na tej akademiji so kozinski prosvetarji uprizorili kolektivno dramsko reportažo »Iz krvi rdeče«. Da, iz krvi rdeče je zrasla naša nova Jugoslavija, je zrasla Jugoslovanska armada, je zrasel naš Tito, smo zrasli svobodni Primorci. S to dramsko uprizoritvijo so hoteli povedati Kozinčani, da niso pozabili na borbo, na žrtve, in da bodo nadaljevali borbo ob strani našega maršala Tita do dokončne zmage, do priključitve Julijske Krajine k Jugoslaviji! Kjer se naše žrtve, tam so naše meje V Ajdovščini se je dne 24. maja t. 1. zvečer razvila manifestativna baklada, v kateri je bilo toliko bakel, zastav in transparentov kot še nikdar doslej. Z vseh hribčkov so v noč mežikali kresovi in v ozadju veličasten plameneč napis: Tito. V noč pa je odmeval en sam klic, klic manifestantov: Tito, Primorska te kliče! Medtem ko so se zbirali in manifestirali ljudje po Ajdovščini, so se kar naprej užigali kresovi po hribih, niti ena vasica ni hotela zaostajati brez, toda najponosnejša je mladina iz Lokavca, ki je zažgala kres v obliki Titovega imena. Jutro 25. maja je v prvih jutranjih urah naznanila godba iz Prvačime s krepko, udarno budnico. Okrog 9 pa so začeli prihajati v Ajdovščino ljudje v strnjenih sprevodih, prepevajoč in vzklikajoč m.aršaiu Titu. V sprevodu, ki se je razvil po Ajdovščini, je bilo predvsem lepo pogledati šest z zelenjem in zastavami okrašenih traktorjev iz traktorske postaje, ki so vozili za seboj pluge, dva traktorja sta vodili tovarišici Humar Pepca in Batič Slavica iz Šempasa. k. Na Titovem trgu v Ajdovščini so manifestantom spregovorili predsednik MN 00 Ivan. Štekar, predsednik OINOO za Vipavsko tov. Benevol ter ostali zastopniki. Zlasti z navdušenjem pa je zajela množico skupinska recitacija mladine iz Gojačevega, ki je tako lepo recitirala »Naši mejniki«. V to recitacijo, katero je naša mladina sama zložila ob priliki pričakovanja mednarodne komisije, so položili vse naše pravične težnje, da se priznajo primorskemu ljudstvu mejniki ljudstvo pozdravilo pozdravno resolucijo maršalu Titu, v kateri so bile izražene želje in zahteve našega ljudstva, in de' lovne obveze, s katerimi izraža Priin0,r' sko ljudstvo svojo neomajno ljubezen maršala Tita. Toda 'ne samo v Ajdovščini,^ tudi P° vaseh ajdovskega okraja so svečano pr slavili ta veličastni praznik. Tako so Erzelju zažgali kar sedem kresov, zbrali okrog njih, veselo prepevali i plesali ter vzklikali maršalu Titu. Po'» tega pa so ta večer sklenili, da bon naslednji dan praznovali tako, da Sfed ob prvih jutranjih urah vsi vaščaniD" prostovoljno delo, popoldne pa da boa manifestirali. In res, naslednjega dne A; ob prvi zori cerkovnik začel pritrkov3, v zvoniku in že ob šesti uri so _bih_v. vaščani na delu. Starejši možje in z®® so popravljale pot, culi so Titov^kh-Popraviti moramo ceste! Mlajši inoxjs ' mladina pa so kopali jame za postavit® drogov za električno napeljavo. Skop» so sedem jam in postavili 10 drogo • Pri delu so sodelovali tudi štirje vozne ki, eden je odšel po drogove, drugi Fj pesek v Branico, dva pa po železo, » se rabi pri napeljavi elektrike^ "®?q prostovoljnega dela se je udeležilo ^ vaščanov; skromne vasice, ki šteje vse-ga skupaj 144 prebivalcev. Popoldne pa je bila proslava, ki s® jo vaščani sami pripravili. Humar y ' niča je na kratko podala lik mar53' Tita. lik, kakršnega si po velikih d ‘ janjih Tita ustvarja naše preprosto, n lovno ljudstvo. Nato so sledile recitacij pionirčkov Anke in Slavice ter mladcu» Marije, Kristine in Zofke. Vse hiše so bile okrašene, na v»! tam, kjer so jih naši ljudje braneč svo- so vihrale zastave in na stenah so jo zemljo in svoje domove, s krvjo za- s cvetjem in zelenjem ozaljšane Tito» znamovali. S silnim navdušenjem je I slike. Tito, pridi k nam, čakamo te! bil« Nadaljevanje s 1. strani. čakalnice in sicer v Šempasu, Ajdovščini in Vipavi, obnovili železniško telefonsko progo Ajdovščina—Batuje, izboljšali telefonsko zvezo za 20 odstotkov, nadalje bodo postavili stiskalnico za predelavo sadja, napravili 50 čebrov za namakanje sadja, uredili mehanično delavnico za popravo traktorjev v Ajdovščini. V Šempasu bodo zgradili mlin za koruzo, kovinarji bodo porabili dvomesečni dopisniki tečaj za dvig strokovne izobrazbe obnovitvenih referentov pri KNOO in pripravili dva tečaja za vajence gradbene stroke. Okrajna ljudska univerza bo imela po vaseh 108 predavanj v sledečih vprašanjih: živinoreja, vinarstvo, čebelarstvo, sadjar- stvo, zemljiške knjige, literatura in zgodovina. Pripravili bodo 12 strokovnih tečajev. Združili bodò tri KNOO, vsak mesec se bodo vršili redni zbori volivcev in 14dnevno redne seje. V vseh KNOO bodo uredili administracijo in uvedli enak delovodnik. Dvignili članstvo gospodarske zadruge za 300, postavili tri podružnice v Šempasu, Lokavcu in Gorenji Branici, postavili bodo okrajno mesarsko podružnico v okviru nabavno-prodajne zadruge v Ajdovščini. Previške žita bodo oddali stoodstotno, za žetev pa napravili 2000 prostovoljnih delovnih ur. Nadalje bodo utrdili svoje organizacije, prosvetna društva in dvignili število naročnikov za naše časopisje. Tudi ljudstvo idrijskega okraja je na kar najbolj svečah^ način proslavilo rojstni dan tov. maršala Tita. Na predvečer je mesto gorelo v svetlobi luči in vsa poslopja so bila zelo lepo okrašena. Na trgu maršala Tita se je zbrala ogromna množica, ki je prisostvovala koncertu tamošnjega godbenega odseka prosvetnega društva Janka Premrla-Vojka. Naslednjega dne so v zgodnjih dopoldanskih urah pričele prihajati v mesto množice ljudi iz vasi, ki so se pripeljali na zelo lepo okrašenih vozovih. Tudi delavci iz jame in tovarne, nadalje iz mehanične delavnice, rudarji, zidarji in kovači so prišli manifestirat. Industrijsko delavstvo je nosilo na čelu o-gromen srp in kladivo, zidarji so prišli z veliko zidarsko žlico ter mizarji z velikim skobličem. Delavci naše obnove so nosili v sprevodu sliko obnovljenih hiš ter strešno opeko, ki jo izdelujejo v našem indstrijskem mestu. — Najbolj TH«, Tit«, THo! Tudi nameščenci nočejo zaostajati za delavci Naši nameščenci nikakor nočejo zaostajati za delavci in kmeti, ampak hočejo v pravem delovnem bratstvu dosegati svojega vzornika požrtvovalnega delavca. Zato so se uslužbenci pri gradbenem odseku PPNOO obvezali, da v času trimesečnega tekmovanja napravijo sledeče: Brezplačno bodo izdelali 63 načrtov, 1799 strokovno tehničnih prostovoljnih ur, kar predstavlja vred- nost 80.955 lir, nadalje 12.398 delavskih prostovoljnih ur, kar predstavlja vrednost 397.736 lir. Končno bodo prispevali v obnovitveni fond v gotovini 184.400 lir. Poleg tega prevzamejo nadzorstvo nad izvedbo vsega tehničnega dela v našem okrožju. S svojo obvezo pozivajo uslužbenci gradbenega oddelka vse uslužbence in nameščence v Vzhodno-pri-morskem okrožju na tekmovanje. Vzhodno primorsko okrožje napoveduje tekmovanje oblastnemu odboru za Hrvatsko Istro in Reko In take načrte so izdelali vsi naši okraji in začeli z delom. Nadaljnje načrte bomo objavljali v prihodnji^ številkah. Poleg tega pa je okrožni tekmovalni komitet za Vzhodno Primorsko napovedal oblastnemu odboru Enotnih sindikatov za Hrvatsko, Istro in Reko tekmovanje. Napoved tekmovanja se glasi: Okrožni tekmovalni komitet za Vzhodno Primorje napoveduje Titovo tekmovanje v času od 25. maja do 25. avgusta 1946 s sodelovanjem vseh podružnic Enotnih sindikatov, množičnih organizacij, ustanov, industrij, rudnikov, poljedelstva in z udeležbo vsega delovnega ljudstva, za dvig blagostanja in obnovo naše zemlje kot ponovni dokaz zahtev primorskega ljudstva za priključitev Primorske in Trsta k Titovi Jugoslaviji. S tem tekmovanjem hočemo tako gospodarsko stanje v naši deželi, da bomo ob priključitvi enaki, da ne bomo zaostajali, da bomo taki kot so naši bratje po krvi in orožju v Jugoslaviji. Tekmovali bomo; 1. za izboljšanje kakovosti vseh naših proizvodov, 2. za količinski dvig vseh naših produktov, 3. za čim večje izkoriščanje surovin, 4. za čim večjo udeležbo pri prostovoljnem delu za obnovo, 5. za čim večji doprinos za dvig obnovitvenega fonda, 6. za čim boljšo utrditev enotnosti med delavci, kmeti in ljudsko inteligenco s skupnim povezanim delom vseh slojev našega ljudstva, 7. za dvig kulturne in strokovne izobrazbe naših ljudskih množic, 8. za okrepitev naših nabavnih, prodajnih, produktivnih in obnovitvenih zadrug. Na trimesečno Titovo tekmovanje pozivamo vse vaše sindikalne organizacije, ustanove, množične organizacije, industrijska in rudarska podjetja ter vse delovno ljudstvo Hrvat-ske in italijanske narodnosti, Hrvat-ske Istre in Reke. V trimesečnem Titovem tekmovanju vse sile za priključitev Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji. V sredi tekmovanja bomo izmenjali svoje dosežene uspehe. Smrt fašizmu — svobodo narodu! * Okroini tekmovalni komitet za Vzhodno Primarie. V Tolminu je bilo praznovanje Titovega rojstnega dne tako veličastno, da je tamošnji dopisnik v začetku poročila najprej napisal; »Proslava Titovega rojstnega dne je nekaj najveličastnejšega, kar je do sedaj v Tolminu bilo! Toliko topline, toliko prisrčnosti, do sedaj mesto Tolmin še nikdaj ni položilo v okrasitev. Vsi ljudje so dejali, da še ni bil noben trg tako lepo okrašen, kot je bil ta dan tolminski trg, Trg 1. maja. Na njem so žarele zvezde, največja je bila 6 m v premeru. Na večerno baklado so ljudje iz Tolmina in bližnjih vasi prihajali skupno v svečanih sprevodih, z zastavami, Titovimi slikami, transparenti, v narodnih nošah in s harmonikami. Na predvečer praznika je manifestantom spregovoril tov. Rutar Stanko in skoraj v \stem času so zagoreli kresovi po vseh vrhovih. Nato se je razvila veličastna baklada, na čelu je bila konjenica z zastavami, nato šolska mladina, potem pa so se razvrstili ljudje iz bližnjih vasi in Tolmina. V tem sprevodu je bilo ka- S Titom v borbi, s Titom v svobodi bile tudi po drugih vaseh bistriške^® okraja. Poleg manifestacijskega zborov» nja so bili kulturni nastopi. V D'®9-Bistrici so nastopili pionirji in mlad3® ’ v Pregarjah mladina s pesmimi in |i Tudi v Bistrici je bila veličastna baklada na predvečer rojstnega dno maršala Tita. Drugi dan pa so se že v prvih jutranjih urah začele zbirati v Bistrici velike množice, da na manifestativen način dostojno proslave ta veseli dan. Množice so vzklikale maršalu Titu, zagotavljajoč, da bodo dosledne v borbi za priključitev k Jugoslaviji,, in vzkliki so prekipevali: S Titom v borbi, s Titom v svobodi! Hočemo živeti samo s Titom v Jugoslaviji, s Titom v Trst, s Titom v Gorico, s Titom v boljšo bodočnost! Enake manifestacije in zborovanja so En odstotek prejemkov v obnovitveni fond Prosvetni delavci so zborovali. 23. maja je prišlo na sestanek prosvetnih delavcev 18 tovarišev in tovarišic iz okraja Herpelje-Kozina, da reorganizirajo delo svoje strokovne podružnice in si postavijo načrt za trimesečno tekmovanje. Po izčrpnih referatih o političnem položaju in nalogah današnjih sindikatov ter vlogi ljudstva pri obnovi domovine je učiteljstvo napravilo tekmovalni načrt, ki v glavnem obsega sledeče obveze. Poživitev dela podružnice, ganljiv pa je bil preprost napis ne^T.. rudarja, ki ga je nosil v sprevod • Tovariš Tito, pridi k nam, čakam0 1 ’ Nad 4000 ljudi se je tako zbralo telovadišču, kjer je spregovoril Lom mestnega odbora OF, ki je v svoj® ^ govoru v imenu prebivalstva čestital rojstnemu dnevu našega tovariša šala Tita. In vsa ta slikovita množi ^ manifestantov fe dvignila močan, slle vzklik: Živio naš maršal Tito! Nato sledili še govori zastopnika vojske > političnih organizacij in vsi so poudan)’ da Tito primorskega ljudstva ni poz»®1^ da je vedno med nami, kadar branil® pravice ljudstva Julijske Krajine. stopnik Jugoslovanske armade pa Je Poj udaril, da je vsekakor največje d311., za našega Tita obljuba, ki so jo I®®L čani dali ta dan, da bodo skupno del» za obnovo porušene domovine. Zverc ^ pa je bila v dvorani dobro uspel» »Ka-dbmija.T kih 2000 bakel. Sprevod je obšel v. Tolmin in se vrnil na Trg 1. ’ kjer so združeni pevski zbori zapek ®i0 kaj pesmi. Naslednjega dne je vse hit®. v Tolmin. Ljudje iz bližnjih vasi so Vr bajali peš, oddaljenejši pa na lepo o»r® šenih vozovih. Zbranim manifestam0 sta okrog 10. ure spregovorila to^'31'„ Ljubo in tovariš Savo, člana okrajne^ tajništva OF in ob tej priliki je bil o javljen tudi uspeh prvomajskega tek®1 vanja in bile pohvaljene najboljše va« ’ in sicer Logršče, Nemški Rut, H®a Južna, šentviška planota, Lom, Zapi» ’ Čadrg in Slap Roče. Nato so v pozdr» . ni resoluciji maršalu Titu podali t° g svoje obveze, ki so bile tudi napi88® na simbolični sliki peterokrake zvezd' Vsak krak je nosil mogočno kladivo lesa in na njem je bil napisan s3® posameznih panog. Navdušeni m»®11 v stanti 90 se po proslavi razvili spm . lepo urejen sprevod in ves Tol mi» L odmeval v enem samem klicu: Ti10 Tito! Tito! klamacijami, v Kozjanah pa so i®e,0 najlepše izdelan program. Dobro uspelv so priredili kulturno prireditev tualec. Take so cvetke iz »Slovenske-i rimorca«, ki ni nič drugega, ka-°r prepleskan onean najbolj za-runjene pretiliudske domobranske Akcijo. . Pošteni duhovniki ga tudi obso-P°. Tako je dekan Ivan Semič iz ,.aUala pri šmarnicah ostro obsodil st 'Slovenski Primorec« in njegovo redništvo. Ta list je v eni izmed Sv°.iih številk namreč prinesel ogab-laž, da je Kanalski farovž okra-• n s komunističnim znakom srpom kladivom, kar naj bi značilo, da je tudi gospod dekan komunist. Na urovž je gospod dekan namreč ob 1 rjbki pričakovanja zavezniške ko-dal napisati izrek: Biti Jugoslovan, to je moj ponos. Jasno je, a ta napis bode v oči belogardistična *zdajalce, ki prodajajo našo de-lo in naše ljudstvo tujcu, v prvi Vrst* italijanskim imperialistom. In rem svojem besu se poslužuje tako Uesramnih laži. Gospod dekan je Javno s prižnice ožigosal »Sloven-ega Primorca« in pozval ljudi, naj Ue nasedajo umazanemu časopisju Uuj ga z gnevom zavračajo. Po-edal je, da za tak časopis ne sme rti prostora ne v cerkvi, ne v no-eni jrošteni slovenski hiši. In Ijud-s 'o že sapio odklanja in vodi borbo Proti reakcionarnemu časopisju. . red kratkim pa si je »Sloven-UJ Primorec« v poročilu iz Kamna nam rztrgal svojo grdo krinko, pod utero se skriva samo m vedno sa-jrro izdajstvo. V poročilu pravi dobesedno takole: Mladina napreduje. ryo nedeljo v maju smo imeli ve-e ico kar na prostem. Vse je dobro parilo. Prisotna je bila tudi civilna ° rcija, s katero smo se že dobro sPrijaznili. Mi vemo, in o tem ne bi bilo niti oj a pisati, da so se ljudje okrog .‘ °yenskega Primorca« dobro sprijaznili s civilno policijo, saj je bila H Policija osnovana prav za pomoč nJun v protiljudski borbi, saj so se l?1 sPoprijaznili tudi s.črnosrajčni-■(!’ ? Mussolinijevimi fašisti, s Hitler-' bandami, saj so si ustva- 1^1 Proiašistično guardie civico. r."ga stvar pa je, kako so se s to sk- 1Cl*° sP,,'iuzn|li ljudje. Škedenj-t r 5!' Pljunki v obraz zavednim lv' asistom, Coroneo, kamor vodijo P°s ene antifašiste, pa kriče, da je ^a Policija protiljudska, da sc Ijud-'o s to policijo ne bo in ne more i-M-niti. prav tako. kol se ne l)o se ne more spoprijazniti nikdar in 1S llU*’ so to policijo ustvarili n ,Se.Za svojo pretiljmlsko borbo te be'!V* Puslužujejo. /nune so nam su e: spoprijazniti se je treba, seri prav toki gospodje, kot so “i okrog »Slovenskega Primor- ca«, govorili, da se je treba spopri- vsej Primorski, ko so padali naši talci, ko so pobijali naše otroke, noseče matere, posiljevali dekleta, zapirali 80-, 90 letne onemogle ljudi v koncentracijska taborišča, da, tudi takrat so nam pravili, da se je treba spoprijazniti. Mi pa vemo, da je samo neizprosna borba bila pot, ki nas je dovedla do svobode, ki nas je rešila pogina v kleščah fašističnega imperializma in vemo tudi danes, da nas bo rešila samo borba in zopet borba proti tistim, ki skušajo naše ljudstvo zasužnjevati, prav tako kot proti tistim, ki skušajo prišepetavati svojo zločinsko izdajalsko parolo: spoprijazniti se je treba. Še bolj čudno pa se zdi našemu preprostemu človeku, kako to, da se nočejo spoprijazniti nekateri zagovorniki Margottija z dejstvom, da je ljudstvo v coni B prevzelo oblast, da ljudstvo gradi, da obnavlja, zakaj tem izdajalcem ni napisal »Slovenski Prjmorec«, da se je treba spoprijazniti. Zato, ker dosledno vodijo protiljudsko borbo, zato ker so izdajalci, zato ker prodajajo slovensko zemljo in slovensko ljudstvo. In tak je gospod v Kalu nad Kanalom, ki je prepovedal naši mladini sodelovati v pevskih zborih, ker je protestirala proti krivičnim razmejitvenim črtam. Ali misli gospod župnik Kušman Anton, da so prosvetna društva in pevski zbori, res krožki za vzgajanje izdajalcev domovine, da bodo samo prepevali in pozabili, da v tem trenutku skušajo nekateri prodajati njegovo zemljo? Ne, ljudstvo mu je povedalo, da ni tako in gospod Kušman naj ve, da je v očeh naših l judi enak gospodom okrog »Slovenskega Primorca«. Prav enaka cvetka je tudi ajdovski župnik Bratina Dušan, ki je pred kratkim s prižnice «žigosal delovanje slovenskega narodnega gledališča, hujskal ljudi proti ljudski oblasti, zagovarjal fašista Margottija in izrabljal verska čustva poštenega ljudstva za to, da bi jih oddvojil od prostovoljnega dela. Da, tudi ajdovski gospod prodaja slovensko zemljo s tem, ko hujska proti ljudski oblasti, ko zagovarja največjega izdajalca Margottija, s tem, ko skuša ljudi odvračati od požrtvovalnega udarniškega dela, ki je edino porok, da se izbrišejo iz naše izmučene zemlje sledovi fašizma. In te zločinske politike ljudstvo ni preneslo in je poklicalo gospoda župnika na odgovor. Demonstranti so se zbrali v Ajdovščini 18. t. m. in iz množice je stopil delavec iz parne žage, aktivist iz leta 1941, tovariš Bevk Artur in spregovoril: Tovariši in tovarišice! Po štirih letih krvave borbe, ki smo jo vodili proti fašističnim zverem ter po petindvajsetletnem suženjstvu* v katerem so nam hoteli vzeti naš jezik, našo zemljo, moram še danes ugotoviti, da vkljub ogromnim uspehom, ki jih je doseglo naše ljudstvo, naša ljudska oblast, naše organizacije, da vkljub temu, da je slehernemu Primorcu, slehernemu starcu, ženi in otroku jasno, da, če hočemo očuvati našo svobodo, našo enotnost, gospodarski napredek, da če hočemo obnoviti naše razrušeno gospodarstvo, da če hočemo dokončno zmagati nad fašizmom, moramo bijti enotni, moramo čuvati in jačati našo ljudsko oblast, da vkljub temu še danes nastopajo med nami ljudje, ki hočejo rušiti našo oblast nn razne načine in tam, kjer je naše ljudstvo najbolj občutljivo. Tovariši in tovarišice, morda bo kdo mislil, ali celo obsojal, da je to naše zborovanje protiversko, toda povem vam. da to nikdar ni in ne bo naš namen, dasi bi to tisti,^ ki danes izkoriščajo verska čustva našega ljudstva, želeli, ker upajo, da bodo prav na ta način vcepili v ljudstvo nezaupanje do naše oblasti, sejali med nas sovraštvo in mržnjo, rušili našo enotnost v borbi proti fašizmu, nam onemogočali našo obnovo in z bojem proti ljudski oblasti sprovajali borbo tudi proti priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji. Tovariši in tovarišice, naša ljudska oblast ne bo nasedla takim provokacijam, temveč jasno in odločno povemo danes vsem, da bomo našo enotnost, našo s krvjo priborjeno ljudsko. oblast, našo obnovo branili prot j vsakemu, pa naj jo govori v kakršni koli obliki ali v kakršni koli obleki. Zakaj, tovariši in tovarišice, napadajo danes nekateri protiljudski duhovniki našo ljudsko oblast, zakaj je župnik v Kalu nad Kanalom prepovedal hoditi k petju tistim mladenkam, ki so demonstrirale v Levpi proti krivičnim demarkacijskim črtam anglo-francosko-amerikanske delegacije? Zakaj gospod župnik iz Ajdovščine zahteva, da mora priti fašistični škof Margotti na birmo-vanje po coni B? Zakaj so ti ljudje danes proti udarniškemu delu? Zakaj ti govorijo celo proti ljudski oblasti in jazniti, ko so goreli uaši domov, po ^^ojf^Ltevf^kaj'bla^j^spSmin žrtev, ki so se borile za to, kar danes Imamo? Vprašam vas, kakšne cilje zasledujejo? Zakaj pa takrat, ko so fašistične horde požigale, morile noč in dan, na nedelje in praznike, zakaj takrat niso dvignili svojega v nebo vpijočega glasu. Takrat, ko so bili upravičeni, takrat, ko so se godila največja grozodejstva, takrat so molčali, celo več, blagoslavljali so fašistične morilce, pošiljali so zahvale nad uspešnim požiganjem! Tovariši in tovarišice, ali je morda treba še več dokazov kot je 46.000 naših žrtev, kot je "000 požganih hiš in gospodarskih poslopij, da vam bi dokazal, da je pot, ki jo kaže OF, pravilna, da je edino le enotnost naše najmočnejše orožje in da so vsi tisti, ki nastopajo ppoti naši enotnosti, ki hočejo na podlagi verskih čustev sejati razdor in mržnjo med naš narod, ki hočejo na podlagi verskih čustev sejati razdor m mržnjo med naš narod, ki hočejo ovirati gospodarski napredek naše države, da so to naši nasprotniki, da so proti priključitvi Julijske Krajine k Jugoslaviji, da želijo, da bi prišli tudi v cono B Čerini in nas pretepali, da skratka želijo in delajo na to, da bi narod izgubil svojo svobodo, svojo ljudsko oblast. Tovariši in tovarišice, prepričan sem, da ni nikogar med vami, ki bi mogel reči, da se pri nas preganja vera, da sem spregovoril javno tu pred vami eno samo protiversko besedo, da nisem govoril o dejstvih, ki smo jih mi krvavo občutili za časa borbe, toda pribijem ponovno, da pa bomo nastopili proti vsakomur, ki ne bo delal v prid naroda, ki bo skušal razbijati našo enotnost,* pa četudi se bo tak naš nasprotnik skrival pod posvečeno obleko. Dovolj je žrtev, dovolj je trpljenja in prepričani smo lahko, da bo narod, ki se je boril, ki je trpel in ki še danes trpi, znal sam take ljudi obsoditi. Prepričan sem, da narod sam nikdar ne bo dovolil, da bi fašist Margotti pokla-dal svoje omadeževane roke na naše .nedolžne otroke, prepričan sem, da bo narod videl in tudi vidi, kdo so tisti, •■ki danes v svetu zagovarjajo fašiste, -ki danes govorijo za to, da bi ostala Julijska Krajina Italiji,-da narod ve, kako je postopal gospoa Margotti za časa petindvajsetletnega suženjstva! Znano nam je, kakšne ukrepe je pod-vzemal gospod Margotti za časa narodno osvobodilne borbe, ko je bil pooblaščen od fašistične vlade, da načrtno raznaroduje naše slovenske vasi, ko je pošiljal italijanske duhovnike v slovenske vasi, ko je prepovedal peti slovenske pesmi v naših cerkvah, ko so se morali otroci slovenskih staršev učiti moliti očenaš v italijanskem jeziku, ko je blagoslavljal fašistične horde pred odhodom na požiganje in morjenje po naših vaseh. Ali nam ni to dovolj, zakaj ne maramo gospoda Margottija v našo cono na birmovanje?! Tovariši in tovarišice, naša narodna osvobodilna borba nam je pokazala dovolj jasno, kaj pomeni enotnost v družini, na vasi, v celi pokrajini, in mislim, da mora biti tudi danes vsakemu poštenemu in zavednemu Slovencu antifašistu jasno, kaj pomeni danes enotnost v utrditvi miru, v dokončni zmagi nad fašizmom, v obnovi naše porušene domovine. Na drugi strani pa nam je ista borba tudi pokazala, kam so prišli tisti, ki so se dali zapeljali po protti-Ijudskih duhovnikih na podlagi svojih verskih čustev v borbo proti nam. Ista borba nam je prav tako pokazala, kako so taki protiljudski duhovniki sami ogrožali cerkev in vero, ko so cerkve spreminjali v domobranske trdnjave, ko se je v takih cerkvah mučilo in trpinčilo antifašiste, ko so iz takih cerkev udarjale ven domobranske horde na požig in umor. Tovariši in tovarišice, mislim, da tega ne smemo več dovoliti, temveč da moramo strnjeno in enotno nastopiti ne proti veri in cerkvi, temve£ proti tistim, ki bi ponovno skušali, izkoriščajoč naša verska čustva, našo pobožnost, pripeljati narod v razdor, v nezaupanje, v izdajstvo. Tovariši in tovarišice, nam se danes po tolikem trpljenju, po tako krvavi borbi ne gre za nič drugega kot to, da nastane med nami kot med Vsemi narodi sožitje, bratska ljubezen, pripravljenost, pomagati drug drugemu in s tem skupnosti, nam gre danes za to, da v enotnosti in s skupnimi močmi čimprej dvignemo in izbolišamo življenjski položaj širokih ljudskih mno- žic, nas vseh. Na tako delo, na sodelovanje, na pripravljenost, žrtvovati vse za dobrobit nas vseh. pozivamo danes vse, ki so zavedni, ki so pošteni, ki jim je dovolj trpljenja, vojne, izdajstva, požigov, ki želijo blagostanja in miru. Vabimo vse sloje, vse obrti in profe-sije, a istočasno napovedujemo neizprosno borbo proti vsakomur, ki bi nas pri tem oviral. Naj živi naša enotnost! Naj živi naša ljudska oblast! Naj živi udarniško delo! Zahtevamo priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji! Živela FLRJ in njen voditelj maršal Tito! Toda kdor je že tako daleč, že tako globoko v protiljudskem snovanju, temu opozorilo ljudstva ne bo več dosti koristilo, o tem nam je priča zadržanje gospoda župnika, ko se je zagovarjal pred ljudstvom. Njegov bogokletni nasmeh, njegovo naživanje poštenih ljudi z revčki, s siromaki, jasno kaže na to, da je daleč od tega, da bi šel po eni poti z ljudstvom, po poti srečnejše bodočnosti. In vsi ti gospodje, ki na najbolj pretkan način skušajo odigrati svojo protiljudsko vlogo, so doma iz kroga okrog »Slovenskega Primorca«. Ajdovskega gospoda župnika tudi predobro poznamo. Ljudstvo dobro ve, da je bežal pred osvoboditvijo in da ni bežal zato. ker bi preveč dobrega' napravil za ljudstvo, ampak ker je imel težko vest jn ker je verjel sam svojim lažem, da ljudstvo kolje po zmagi, da je krvavo preko glave. Ko pa je iz varnega zavetja izvohal, da je pri nas res svoboda, jo je prišel nesramno izrabljat in zato mu je ljudstvo dalo vedeti, da je svoboda pri nas sveta stvar in da je ne bodo izrabljali tisti, ki bi jo radi ljudstvu odvzeli. Mi gremo z vsem navdušenjem na delo za zgradnjo mladinske proge Primorska mladina je odšla v Brčko—Banoviči Že nekaj dni so se formirale po vseh krajih Primorske delovne čete, da tudi Primorska, ki se čuti kos živega telesa naše Jugoslavije, da svoj doprinos pri izgradnji mladinske proge Brčko—Banoviči. Tako smo videli že ponovno skupino 55 mladincev, strumno postro-jeno na veličastni proslavi 25. maja v Kopru, kjer jim je spregovoril tajnik 1NOO za Koper, tovariš Petrič Vaclav, ki je podčrtal dejstvo, da se v borbi skovano slovan-sko-it ali j an sko bratstvo razvija in da dobiva novih potrdil v borbi za obnovo* v gradnji s krvjo priborjene ljudsko-demokratične Jugoslavije. Tudi mladinec iz Izole, ki se je govornikom zahvalil za vzpodbudne besede, je dejal, da gredo gradit progo. Ob tem ustvarjalnem delu pa se bodo še bolj ojačale vezi med mladino narodov Jugoslavije, ki so se skovale v času narodno-,osvobodilne borbe. Prav tako je bil nad vse svečan odhod mladinske delovne čete iz okraja Herpelj-Kozina, odkoder je odšlo okrog 40 mladincev in mladink. Pred odhodom so jim naše žene priredile lep večer, od odhajajoče mladine pa so se poslovili zastopniki vseh množičnih organizacij. Tako se je formirala po vseh vaseh, po vseh krajih na Primorskem mladinska delovna brigada Janka Premrla Vojka, ki je že zapustila Primorsko in odšla na delo. Preko 280 mladincev in mladink je doživelo pred odhodom v Postojni prisrčno slovo. Navdušeno petje teh mladih moči je odmevalo v Jamskem hotelu, kjer so se zbrali, da izvolijo delovni štab. Tam smo obiskali te pionirske prostovoljce in jih našli v najboljšem razpoloženju. Vsi naenkrat so nam hiteli pripovedovat o navdušenem pozdravljanju, ko so odhajali iz svojih okrajev. Mladinec iz Tolminskega nam je žarečih oči pripovedoval, kako so jih pri Sv. Luciji, na Idriji pri Bači in nato v Idriji sprejemali in jih obdarovali s številnimi darovi za pot. »Dali so nam več knjig, cigaret in drugih stvari. Spregovoril nam je za srečno pot tudi tovariš komandant VII. divizije.« Iz okraja Grgar je odšlo 26 mla-dinčev in mladink. Ob slovesu so se na postaji takole izrazili: »Četudi imamo doma skoraj vse požgano in porušeno, gremo vseeno z navdušenjem, da tudi mi doprinesemo svoj delež pri graditvi naše proge. Mi movine najbolj važen ravno promet, saj bo tudi za obnovo naših domov šel material po tej progi.« Carpinetti Silvio iz Isole je v imenu italijanskih mladincev takole povedal: »Mi gremo z vsem navdušenjem na delo za zgradnjo mladinske proge. Odhajamo v trdnem prepričanju, da ob naši vrnitvi ne bosta več obstojali coni A in B, da bo vsa Julijska Krajina že priključena k FLRJ. Odhajamo tudi zato, da dejansko pokažemo reakciji, da obstoja in kako trdno je bratstvo med Italijani in Slovenci na tem delu nove Jugoslavije.« Kreševič Karlo, star partizan iz II. Bistrice, je na naše vprašanje, koliko je star, takole povedal: »Imam 52 let, pa se čutim vseeno tako mladega, da ne bom prav nič zaostajal za mladinci. Kako naj bi se danes čutil starega, ko imamo vendar novo — mlado Jugoslavijo in takega vodjo kot je tovariš Trto. Grem, ker me srce žene tja. da Irom tudi jaz doprinesel svoj del k čimprejšnji zgraditvi naše Ljudske republike m da bomo tudi mi čimprej tam. kjer je naš Tito.« In še in še so mladinci pripovedovali o svojih občutkih in navdušenju ljudstva ob njih odhodu. Kakšno je to navdušenje, kaže dogodek iz Idrije. Neki mladinec, ki se je tudi priglasil za delo, je dan pred odhodom zbolel. S solznimi očmi je prosil, naj ga vendar vzamejo s seboj, saj bo v nekaj dneh ozdravel in lahko odšel na delo. Štiri tovarišice, ki so ga šle potolažit, so težko uspele v njihovi nalogi. Pred odhodom so obiskali tudi naše podzemske krasote. Postojnsko jamo. Bili so očarani, ker je bila večina mladincev prvič v tem podzemskem kraljestvu. Zvečer so vsi dobili delavske oblekp, plave rute z rdečim znakom na prsih: simbol Triglava, nad njim zvezda z začetnicama J. K., poleg tega so dobili še vsak po en zavoj od LNRRA-e in skupno 22.000 cigaret. Vse to je ljudstvo nabralo in darovalo našim delovnim borcem. Mladinci so si izvolili svoj štab, ki bo skrbel za pravilno vodstvo in razporeditev pri delu. Brigada je razdeljena v delovne čete po štirideset do petdeset mladincev, vsaka četa ima tudi svojo zastavo. Pred odhodom so se zbrali na Vilharjevem trgu, kjer so se od njih poslovili s kratkimi voščilnimi nagovori predstavniki naših oblasti. Vsa šolska in dijaška mladina ter mnogo ljudstva je spremilo brigado na kolodvor. Godba garnizona je igrala na čelu sprevoda partizanske koračnice. Globok vtis so napravili številni transparenti, ki so jih nosili V sprevodu. Tako so mladinci Kopra in Isole nosili transparent z napisom v slovenskem m italijanskem jeziku: Mladin* Slovenske Istre — graditelj mladinske proge, Tito, sledimo klicu za obnovo domovine. Na postaji jih je že čakal vlak, ves okrašen z zelenjem. Na vagonih so v velikih črkah že od daleč opozarjali napisi kot: Naši očetje — naše matere ljudstvo J. K. nas pošilja na graditev mladinske proge, da bo naša prava domovina — Jugoslavija čimprej zgrajena. Namestnik komandanta te mladinske delovne brigade nam je pred odhodom povedal še to: Želja vseh. ki danes odhajamo, je, da bi naša mlada delovna brigada, ki smo ji (Nadaljevanje na 4. strani.) ljudje danes govorijo, da pri nas ni «»obode, ko vendar lahko govorijo, M vemo, da je aa «apesno obnovo do- rt®Spd Naša mladinska brigada, ki jfe odšla v Brčko se Je ustavila v Ljubljani Tudi gospodarsko je Jugoslavija naša domovina Po dolgih letih gospodarskega izkoriščanja pod imperialistično Italijo je vipavski kmet v svojem gospodarstvu zdaj prvič res svobodno zadihal. Včasih se je zaman trudil, da bi dvignil svoje gospodarstvo, da bi z uspehom mogel uporabiti to, kar mu je skalnata in peščena zemlja rodila. Za svoje sadje, za svoje proizvode, vino, ribe, je našel neizprosnega konkurenta na trgu v tostranski italijanski proizvodnji. Na trgu ni dosegel cene, tako da so se vsi njegovi napori razbijali in izgubljali. Tako je bilo tudi vedno s prvim sadjem. Danes se je stvar spremenila. Vipavski kmet je dobil za svoje proizvode tržišča v svoji domovini Jugoslaviji. Gospodarska zadruga, podprta od ljudske oblasti in množičnih organizacij, je uresničila težnje vipavskega kmeta, da je na najhitrejši način prodal prve češnje. In o tem naj-razločnejše govore številke. V času od 4. do 6. maja tega leta je spodnji del vipavskega okraja izvozil 270.044 kilogramov češenj, za kar je naš kmet dobil ' 8,080.200 lir. To so številke, ki govore, kako si je naš kmet že samo s češnjami opomogel in te številke govore samo o izvozu češenj, poleg tega pa je bil pospešen kon-zum tudi v domačem okraju, kjer ni bilo uvoženih češenj iz Italije. To je najjasnejši gospodarski dokaz, kje je življenje našega kmeta in kje mu je zajamčen obstoj, to je edino v Jugoslaviji. Res samo načrtna smotrna trgovina, ki je ljudstvu v korist, more v tako kratkem času roditi take rezultate. Da je bilo olajšano delo našim kmetom, so bile postavljene ob glavni cesti zadružne zbiralnice v Ozeljanu, Oseku, v Selu, v Črničah in Dobravljah, odkoder so takoj odvažali sadje naprej. To kaže, da je bil pri tej prodaji tudi izključen izkoriščevalec, ki bi lahko zaradi velikih količin sadja manipuliral s cenami in s tem spet prizadejal trgovanje našega kmeta. Sklepi konferenc aktivov - Naše delovne smernice Po vseh okrajih na Primorskem so se vršile okrajne konference aktivistov Osvobodilne fronte ZMJK in AF2. Po temeljitih diskusijah so bili na teh konferencah sprejeti v glavnem tile sklepi, ki dovolj jasno kažejo smernice za delo vseh naših organizacij. Sklepi so sledeči: 1. Utrditev Osvobodilne fronte, ki naj se manifestira v vestnem izpolnjevanju direktiv ter v čiščenju odborov Osvobodilne fronte. 2. Pripadnost Osvobodilni fronti se manifestira v delu za ljudsko splošno korist, zato je treba iz vrst Osvobodilne fronte izločiti vse tiste, ki ne delajo za skupnost. 3. Borba proti notranjim sovraž- nikom, ki predstavljajo v naši deželi ekspozituro mednarodne reakcije. 4. Utrjevanje ljudskih odborov kot osnovnega poroka za utrditev naše celotne ljudske oblasti. Poživitev dela naših množičnih organizacij. 6. Borba proti gospodarskim sovražnikom našega ljudstva naj se manifestira v borbi proti črni borzi in špekulantom. 7. Skrb za gospodarski dvig delavca ' in kmeta s pospešenim delom za obnovo in prispevki prostovoljnega dela, ki so osnovno jamstvo za uspešno borbo za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. 8. Izpolnjevanje obvez do organizacije Osvobodilne fronte, ki so bile dane na množičnih sestankih. Takoj hočemo v Jugoslavijo Dne 19. maja se je tov. Čebohin Franc iz Rodika 55 mudil v Lokvi v neki gostilni, to je onstran demarkacijske črte. 2e takoj, ko je Čebohin stopil v gostilno, ga je eden izmed angleških vojakov začel zmerjati, zakaj nosi značko peterokrako zvezdo. Angleški vojak ga je surovo vrgel iz gostilne. Tovariš Čebohin je vzel svoje kolo ter hotel oditi proti domu. Takoj za njim pa je pritekel tudi omenjeni nasilnež, mu strgal kolo ter ga začel brcati in pretepati. Tovariš Čebohin se je ves okrvavljen zatekel v bližnjo hišo, kjer so mu dobri ljudje izprali rane in popravili kolo. Ta kratek dogodek, ki ni edini, jasno kaže, da nekateri fašistični elementi celo v uniformi angleških vojakov skušajo strahovati naše zavedno ljudstvo. Naše ljudstvo dobro ve, da bo temu konec, pravi konec takrat, ko bo Primorska priključena k Jugoslaviji, zato to priključitev tako neizprosno zahteva takoj. Kobariški okraj dijakom V naših gorah je bilo vedno mnogo razumevanja za razvoj slovenskega šolstva in za dijaško mladino. To razumevanje je tudi sedaj prišlo do polnega izraza ob organizaciji Dijaške matice, ki posebno dobro napreduje v kobariškem okraju. Doslej je v Dijaški matici kobariškega okraja 1 ustanovni, 19 podpornih, 199 rednih članov in 8 mladincev. Poleg 58.428 lir je kobariški okraj zbral še mnogo živil, med drugim 5629 kg krompirja, 362.50 kg fižola, 253.50 kg koruze, 36 kg masti itd. Kobariški okrajni odbor Dijaške matice pa še vedno nadaljuje z utrjevanjem in širjenjem Dijaške matice. Pričakujemo, da bodo tudi drugi okrajni odbori Dijaške matice, ki so v organizaciji na terenu zaostali, pohiteli z delom, da bo čim-prej izvršena podrobna organizacija Dijaške matice po vsej deželi. Zbirajmo za tiskovni sklad (Nadaljevanje s 3. strani.) nadeli ime našega narodnega heroja J. P.-Vojka, postala udarna brigada. Zavedamo se, da tega ne bo lahko doseči, toda z delom hočemo pokazati, da si bomo to ime priborili.« Ob 11.45 je posebni vlak odpeljal s postojnskega kolodvora naše primorske mladince in mladinke proti mestu dela — Brčko-Banovici. Odšla je tako prva primorska mladinska delovna brigada J. P.- Vojka, da pokaže pri delu, kot prejšnja borbena partizanska »Vojkova brigada«, ki je jurišala na sovražnika in ga deloma uničila, deloma pregnala iz naše Primorske, kako brezuspešni so vsi reakcionarni poizkusi, razbiti enotnost tega, v trdih borbah preizkušenega ljudstva Julijske Krajine in narodov, ki sestavljajo danes na Balkanu nekaj tako lepega, novega in svetlega, da se reakciji vsega sveta blešči od tega našega jasnega pogleda. Pismo mladine Julijske Krajine maršalu Titu Srečni smo, da pomagamo graditi novo Jugoslavijo, v kateri bomo jutri srečno živeli Dragi naš voditelj — maršal Tito! Mladinska delovna brigada Janka Premrla-Vojka, ki šteje 293 mladincev in mladink Julijske krajine, je krenila na gradnjo proge Brčko—Banovici. Naši očetje, matere in vse ljudstvo Julijske krajine, ki _ odločno zahteva, da se Slovensko Primorje s Trstom, Gorico in Istro priključi k svoji materi FLRJ, nas pošiljajo, da gradimo »mladinsko progo« in z njo novo Jugoslavijo, ki je edini porok srečne bodočnosti mladine in vsega ljudstva Julijske krajine. Za svoje osvobojenje in priključitev k Jugoslaviji je Julijska krajina dala v osvobodilni borbi 46.000 žrtev, toda s krvjo priborjene pravice nam danes nekateri nočejo priznati in nam hočejo vsiti krivične meje. Za nas ni življenja izven Titove Jugoslavije! Dragi maršal Tito! Srečni smo, ker lahko gremo gradit »mladinsko progo« in s tem pomagamo graditi novo Jugo- slavijo, v kateri bomo jutri srečno živeli. Pred Teboj, maršal Tito, pred narodi Jugoslavije, pred svobodoljubnim ljudstvom Julijske krajine in pred mladimi graditelji »mladinske .proge« obljubljamo slovenski in italijanski mladinci delovne brigade Janko Pro-mrla-Vojka, da bomo ostali in pomagali pri gradnji »mladinske proge« toliko časa, dokler ne bodo končana glavna dela, to je najmanj tri mesece. Ko smo se poslavljali od svojih staršev in ljudstva Julijske krajine, smo obljubili, da bomo z delom dokazali naše odločne zahteve za priključitev k Jugoslaviji. To hočemo in bomo izpolnili, ker je dejo v novi Jugoslaviji, dela na »mladinski progi» največja čast az slehernega mladinca Julijske krajine. Slovenski in italijanski mladinci in mladinke delovne brigade Janka Premrla-Vojka Idrija je svečano proslavila Titov rojstni dan > O» TEDNA DO TEDNA Brez nadaljnjega pomeni izjava ministra za zunanje zadeve Sovjetske zveze Molotova velik dobrinos k zdravi osvetlitvi pariške konierence. V svojem izčrpnem poročilu je Molotov predvsem naglasil, da je predpogoj uspešnega dela priprav za mednarodno mirovno konferenco točno izpolnjevanje sklepov moskovske konference. Pred' mirovno konferenco je po njegovem mnenju treba doseči soglasje velikih zaveznikov, ker bi se drugače moralo vršiti ne ena mirovna, ampak več mirovnih konferenc. Kot rezultat dela pariške konference pa je smatrati v glavnem zaključitev priprav mirovnih pogodb z Romunijo, Madžarsko in Finsko, ako izvzamemo gospodarske klavzule, ki še niso bile obravnavane. Tov. Molotov je tudi jasno podal mnenje glede trgovine in plovbe po Donavi, ki jo je večkrat načel Svet zunanjih ministrov, in dejal, da je vprašanje režima donavske plovbe predvsem stvar samih podonavskih držav in da spričo tega ni mogoče sklepati mirovnih pogodb brez teh držav. Nikakor ni pravilno, da bi si celo države izven podonavskega bazena lastile pravico, da diktirajo prizadetim državam svojo voljo in vsiljujejo tak podonavski režim, ki ne bi ustrezal interesom prizadetih držav. Predvsem jasno pa je osvetlil vprašanje mirovne pogodbe z Italijo, kjer je prišlo do različnega gledanja na stvar glede številnih osnovnih vprašanj, kakor na primer vprašanja reparacij, vprašanje bivših italijanskih kolonij, italijansko-jugoslovanske meje in usode Trsta ter nekaterih drugih držav. Glede reparacij je med drugim dejal: To ni prvič, da se pri obravnavanju vprašanja reparacij znajdemo pred položajem, da pristopajo predstavniki držav, ki niso izkusile, sovražnikove invazije na svojem ozemlju, k temu vprašanju na drug način kakor Sovjetska zveza. To samo lahko služi kot nov dokaz za točnost ruskega pregovora: Siti lačnemu ne verjame. In v nadaljnjih izvajanjih je dejal: Ako nas ne bodo drugi ovirali, bosta Sovjetska zveza in Italija dosegli sporazum o reparacijah brez kakih posebnih težav. Iste motnje so se pojavile pri vprašanju bivših italijankih kolonij in bilo je očividno, da sta ameriška in britanska delegacija postopali na temelju predhodnega sporazuma, čeprav je to v nasprotju z zakonitimi interesi drugih držav. Vprašanje italijansko - jugoslovanske meje, je dejal Molotov, je treba prav tako smatrati za enega izmed glavnih problemov pariške konference. Jugoslavijo je glede tega vprašanja podpirala samo sovjetska delegacija. Nihče ni ospo-raval upravičenosti jugoslovanskih zahtev do Julijske Krajine, nihče ni zagovarjal odločitve, ki je bila sprejeta po prvi svetovni vojni glede izročitve Julijske Krajine Italiji. Vsem je bilo jasno, da je to del nacionalnega ozemlja Jugoslavije in da na tem ozemlju prevladujejo Slovenci in Hrvatje. Vendar je Julijska Krajina na temelju predlogov ameriških, britanskih in francoskih strokovnjakov razcepljena na dva dela, vzhodni in zapadni. Skupno z zapadnim delom, ki v smislu francoskega načrta zavzema samo majhen del Julijske Krajine, naj bi se Trst, ki je glava vse Julijske Krajine, odtrgal od Julijske Krajine. Vendar oa Trsta kljub temu, da v njem prevladuje italijansko prebivalstvo, ni mogoče ločiti od Julijske Krajine, ne da bi se prizadeli važni nacionalni interesi Jugoslavije in da se se ne bi resno škodovalo v gospodarskem smislu Trstu samemu. Problem italijansko-jugoslovanske meje je ostal prav tako nerešen. Vendar pa je popolnoma jasno, da je vprašanje italijansko-jugoslovanske meje treba, takoj rešiti v duhu ugoditve nacionalnim interesom našega skupnega zaveznika Jugoslavije. ' Poleg tega je Molotov jasno pribil dejstvo, da Sovjetska zveza ne more podpirati teženj katere koli države, ki bi želela gospodarsko zasužnjiti druge dežele. Prav tako je zavzel odklonilno stališč« v vprašanju ustanovitve mirovne komisije v Italiji, ki je v smislu ameriškega načrta predvidevana za dobo 18 mesecev po sklenitvi mirovne pogodbe. Sovjetska delegacija je bila mnenja, da bi bila postavitev take komisije z izvršno in sodno oblastjo podobna neki vrsti režima kapitulacije za Italijo, kar v nobenem pogledu ne bi bilo v soglasju z načelom državne suverenosti Italije. V obširnem razpravljanju je tudi jasno postavil vprašanje razorožitve in demilitarizacije Nemčije. Med sklepnimi izvajanji je Molotov povedal, da so se pokazali prvi rezultati na pariški konferenci v znamenju različnih gledanj na stvari. Pri vzhodnih državah, kjer je ležala glavna odgovornost na Sovjetski zvezi, so bile priprave za mirovno pogodbo v glavnem urejene, ostalo je samo nekaj spornih točk, ki pa jih ni nikakor pretiravati. Kar pa se tiče mirovne pogodbe z Italijo, za katero leži glavna odgovornost na Veliki Britaniji in Združenih država, pa je ostalo nerešeno precejšnje število vprašanj. Pariška konferenca je istočasno pokazala, da zadevajo poskusi gotovih držav, da bi vsilile svojo voljo drugi državi, na priroden odpor. Vsekakor nobena zavezniška država, ki kaj da na svoj ugled, ne bo dovolila, da ji kaka druga država vsiljuje svojo voljo. Končno je naglasil Molotov, da bo možno doseči sodelovanje in sporazume res s pravim sodelovanjem, kar bo tudi rodilo pozitivne uspehe. In v sklepu je Molotov dejal, da bo Sovjetska zveza vedno branila zakonite interese svoje dežele in načela prijateljskega sodelovanja z drugimi demokratičnimi državami in nudila odpor imperialističnim reakcionarjem, koderkoli se bodo pojavili, ker je prepričana o pravilnosti svoje politike, ki ima za cilj, da brani stvar miru in napredka človeštva. Vsekakor pa je še vedno osrednje vprašanje problem Julijske Krajine in v mednarodnem tisku ima velik pomen izjava Edvarda Kardelja dopisniku lista »La voce del popolo«, kjer je Kardelj predvsem naglasil, da Julijska Krajina ni dežela, o kateri bi se lahko sklepalo za zeleno mizo, ne da bi se upoštevala volja ljudstva. Prav tako pa žanje priznanje delegacija Julijske Krajine in Trsta v Parizu, ki jo vodi naš znani borec za svobodo Julijske Krajine tov. France Bevk. Ljudstvo Julijske Krajine zato tudi z resolucijami in pozdravnimi pismi spremlja svoje delegate v Parizu. Maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. je odpotoval na prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo. Z njim je odpotovala še cela V Bistriškem okraju so popravljali ceste V tednu dela na cesti so se ga udeležile naše vasi, ki so v resnici delale z vso vnemo in elanom, za svojo in nas vseh korist. Skupno je delalo na cesti 297 delavcev, 54 delavk, bilo je 73 vozov, 5 kamijonov, napravili so 2756 delovnih ur v vrednosti 127.075 lir. Pri vsem tem delu se je najbolj izkazala vas Jelšane, ki je sama dala 69 delavcev; napravili so 560 delovnih ur v vrednosti 18.160 lir. Opravili so sledeče delo: Popravili 24 ma škar-pe, očistili 4200 m bankine, 1000 m obcestnega jarka in očistili 52 depo-nirjev. Skupnega dela pa je bilo oprav-Ijenega: 75 m poprave bankin, 10.500 metrov očiščenih bankin in obcestnih jarkov, 52 očiščenih deponirjev, 3 očiščeni mostovi, 42 m’ poprave škarpe, 103 m3 se je posulo gramoza, 56 m3 se je napravilo gramoza, 211 m3 se je razpeljalo gramoza , vrsta vidnejših predstavnikov naše n° Jugoslavije. Ob priliki prihoda v Mos» je maršal dal na letališču naslednjo javo: Veseli me, da morem tu v Ž*.a7n'j, mestu velike Sovjetske zveze izročiti11 * toplejše pozdrave v imenu vlade / ^ (0 in jugoslovanskih narodov. Minilo je le dni, odkar je bila sklenjena pogodba ^ prijateljstvu in sodelovanju med o®r0y Sovjetske zveze in narodi Jugoslavije, teku tega leta je sodelovanje bilo °£T0\ nega pomena za utrditev FLRJ. NafO® Jugoslavije so se v teku tega leta Pf®, pričali, da imajo v veliki Sovjetski zve najiskrenejšega pisatelja, največjega * ščitnika, ki jim pri mirni izgradnji 9°. maga prav tako, kakor jim je poni** v času vojne. , .jj In prav zaradi tega moram tu 'zr.. hvaležnost sovjetski vladi, veliki Sov*® ski zvezi, narodom Sovjetske zve*® ,. vse tisto, kar so od njih dobili Bar0 Jugoslavije. . Sovjetska zveza, velika zaščitnic* ® ^ mokratskih narodov, je v razgovonb prijateljskem sodelovanju med Sovje*®, zvezo in Poljsko, ki so jih imeli a*1..,, strski predsednik Sovjetske zveze Sta in minister za zunahje zadeve Mo*°* in delegacija poljske vlade, med d_rug. tudi obljubila, da bo nudila poljski v di finančno pomoč ter bo oskrboval» opremila poljsko armado toliko časa, 0 kler si Poljska ne bo zgradila svoje 1*V ne oboroževalne industrije. Tako Sovjetska zveza spet polno zaščito vJa demokratične Poljske, ki je bila v c* pretekle vojne težko prizadeta od os» jalnega fašističnega imperializma. i V bratski Češkoslovaški so bile P1^ kratkim izvršene volitve, na katerih ) zmagala z veliko večino Komunist:® partija. S tem v zvezi je češkoslovaš časopisje pisalo: Politična zgodovina škoslovaške ne pozna politične stra&" ' ki bi dobila tako zaupanje ljudstva, * Komunistična partija. Komunistična Pj* tija ni zmagala s pomočjo razne »g:** ciie, ampak na temelju poštenega del* , združitev vseh ustvarjalnih sil naro® Tako je tudi Češkoslovaška doživela s* je prve res svobodne volitve, ki so hj* najbolj demokratične volitve, kar J. Češkoslovaška sploh pozna, saj je h' volivna pravica razširjena tudi na ti» ki poprej niso nikdar glasovali, to j® mladino in vojake. Tudi sovražnikom ® rodne fronte je bila dana možnost, da ' razijo svoje mišljenje, in volitve so 9° kazale, da jih je malo in da z ljudstvo soglaša ogromna večina. Od celotne? števila volivcev je oddalo bele listič® 0.32 odstotka, kar pomeni ogromno a® go nove demokratične Češkoslovaške. Vsi na Nanos Na pobudo Zveze planinskih štev za Slovensko Primorje bo y' in 10. junija na Nanosu planinsk^ prosvetni tabor. V dopoldanskih ufa 10. junija bo slovensko narodno $e' dališče iz Trsta uprizorilo vrh Nan°' sa »Desetega brata«. Naši pevsk1 zbori pa bodo nastopili skupinsko d* v posameznih enotah. Ta dan, ko bo naše ljudstvo žično odhajalo na naš planinsko-kulturni tabor na Nanosu, ki bo oh' enem mogočna manifestacija ljudstva Julijske krajine za priključitev k Titovi Jugoslaviji, naj prosvetna drU' štva ne prirejajo kultumo-prosvetnih ali plesnih prireditev, ampak naJ razvijejo čim obširnejšo agitacijo id naj zainteresirajo slehernega član2’ da se udeleži tega tabora. Prvič v svobodi bomo množično obiskali N2' nos, ki je bil zatočišče tolikih nas>h borcev in junakov . Izhodiščna točka za pot na Nanos je v YipavL Naše ljudstvo obnavlja Da je samoiniciativnost tudi v bor-i za našo obnovo in našo gospodar-s o neodvisnost nujno potrebna in origina, čitatelj spoznal iz spod-n]m vrstic. Šebrelje zelo lepa in prijazna vasica ležeča na 600 metrov visoki gorski planoti je bila pred dvema letoma skoraj vsa od strani itlerjevskih SS oddelkov požgana, odo je obupno, a vendar niso klonili. ako so v 75 dneh napravili štiri apnenice. Zadnja je dala 700 meter-®kih stotov apna, katerega so raz-elili med vse člane obnovitvene za-ruge. Pa tudi najbolj pomoči potrebnih niso pozabili. V ta namen so ‘.ani KNOO od prostovoljnega dela obstopili 12 q apna in tovariš Pagon rane pa je odstopil 10 meterskih stotov apna za vse tiste, ki se niso tdngli zaradi starosti in bolezni udenti prostovoljnega dela pri apnenici. Zaveda joč se smernic našega voditelja tovariša maršala Tita, ki ki nam jih je zadal na novega leta dan, smo njegov rojstni dan praznovali z de- ISia 81110 pripravili za Stopnik 0 metrskih stotov apna v zameno 24 cernent, ki jim bo služil za napravo strešnikov za požgane domove. n ta način bodo člani obnovitvene zadruge prejeli mnogo ceneje streš-dike, ker se bodo isti doma izdelo-a 1> kar bo prihranjeno najmanj u odstotkov stroškov. Na novo smo zopet postavili na Pet gospodarskih poslopij vse ogrodje- Tudi naše organizirane žene in mladina se zvesto udeležujejo pro- stovoljnega dela. Tako se jih je na rojstni dan maršala Tita zbralo pred Navasarjem 33 po številu, ter so šli veselega in smehljajočega obraza na delo ter očistili veliko njivo vsega plevela v veliko zadovoljnost gospodarja, ki se je s tem prepričal, da je edino v slogi in bratstvu moč, na podlagi katere bomo premagali vse težave. Tudi mladina je v roku 14 dni napravila 450 prostovoljnih ur, kakor je bilo poročano na skupnem sestanku, ki se je vršil isti dan in katerega so se polnoštevilno, navzlic veliki oddaljenosti in celodnevnem trudapolnem delu udeležili številni člani S. I. A. U. oziroma OF. Na sestanku so se proučevale razne okrožnice, na podlagi katerih so si nadeli nove naloge za svoje delo v bodočnosti. Tudi v Grapi pri Stopniku so si v borbi za našo popolno gospodarsko neodvisnost zadali nalogo čimpreje napraviti električno centralo, s katere močjo bodo razsvetljena poslopja pri Janezu v Grapi, v Vovšjem, na Vres-nici ter pri Marjani v Grapi in na Pstoti. Na vprašanje, kdaj bo prvič zagorela električna luč, mi je izjavil tovariš Viktor iz Vovšja, da če ne bo kaj posebnih ovir bo v teku enega meseca zagorela elektrika v Grapi. Iz tega poročila je jasno razvidno, da se kmečko delovno ljudstvo resno zanima za vse gospodarske in obnovitvene probleme naše vasi in naše dežele, vsjed česar uživa naša skupna domovina velik ugled v vsem svetu. Družbe, ki morajo javno polagati račune, družbe z omejenim jamstvom, industrijska in vsa ona podjetja, katerih letni promet znaša nad 1,500.000 lir, morajo voditi knjigo izvršenega prometa potom obrazcev, ki so navedeni v Odredbi in so poleg tega dolžni za prodano blago oziroma izvršeno storitev izdajati račune. Vsem ostalim obveznikom se bo davek na poslovni promet odmeril ob priliki odmere pridobnine po prometu, ki se ob tej priliki ugotovi. Med predmeti, na katerih promet se ne plača prometni davek, so navedeni tudi UNRRA-ini proizvodi, kolikor jih UNRRA prodaja konzumentom po pooblaščenih podjetjih, ki plačujejo v tem primeru davek na poslovni promet od svoje provizije. Oproščeni so tudi kmetovalci od svojih osnovnih proizvodov vseh strok kmetijstva. Opozarjajo se vsa industrijska podjetja, trgovci, zadruge in obrtniki, da si nabavijo navedeni Uradni list in da se točno ravnajo po teh predpisih. ★ * ★ Jurij Erjavec, naš vzor Zbor volivcev v Idriji Ponovno smo imeli zbor volivcev, ^ katerem se redno vsak mesec P^agajo obračuni o delovanju Mestka N. O. O. v minulem mesecu. 0 Političnem pregledu so podali re-drenti svoja poročila. Zanimivo je ' ° 'Poročilo prosvetnega referenta o apredku na kulturnem in prosvet-8111 polju. Poudaril je nujno potrebo P° prosvetni dvorani, katera naj bi e napravila na ta način, da bi se dkoliko podaljšala telovadnica zra-tehnične šole. To delo ne bi bilo liri 6110 Z ve^1^imi stroški, kajti .«ustvo til pripomoglo s prostovolj-111 delom, pa bi se ha ta način omo- gočil neoviran razmah naše prosvete ter naših gospodarskih zborovanj, kajti dvorana v mladinskem domu je pretesna. Prehrana se je precej izboljšala, težave so nastale le zaradi mletja pšenice, ker nam primanjkuje mlinov, ki jih je okupator uničil ali poškodoval. Ker pa obnova dobro na preduje, smemo upati, da se bo tudi v tem oziru položaj zboljšal z obnovo porušenih mlinov. Ker je zdaj splošno tekmovanje tudi v štednji, se je Mestni N. O. O. reorganiziral na ta način, da se-je združilo več odsekov v gospodarski odsek, tako se bo precej prihranilo na izdatkih. 0 davku na poslovni promet z ^Uradnem listu Poverjeništva PNOO Od ~j?vensk° Primorje je izšla te dni ^uba o davku na poslovni proeet. j lo odredbo ni uvedena nikaka n< om Tajnik Pov. PNOO: PerovŠek France s. r. ★ Šoferski izpiti Kdor želi polagati šoferske izpite, naj vloži pismeno prošnjo na Oddelek za notranjo upravo pri Pov. PNOO v Ajdovščini. Prošnje se bodo sprejemale do 30. junija 1946. Prošnja mora biti kolkovana s takso Lir 30.— in opremljena z naslednjimi prilogami: 1. rojstni list; 2. zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da je prosilec telesno in duševno zdrav in sposoben za vožnjo z motornimi vozili; 3. nravstveno spričevalo; 4. potrdilo o rednem bivališču. Ko bo določen rok za polaganje šoferskih izpitov, bodo prosilci obveščeni potom objave v časopisu. Oddelek za notranjo upravo pri PPNO »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini Urejuje Albreht Roman.