ft?55ZZANž\SOI»ECO Elektrika skrhnostna moč. Dandanes že vsak pozna elektriko, oziroma vsaj njen učinek, njeno moč. Že stari narodi, ki so živeli pred Kristusom, so vedeli za to moč, niso pa je znali uporabiti. Prve pojave so opazovali na smoli jantarja, pa tudi na drugih.Ker so Grki imenovali to janlarjevo smolo »eleklron«, se je ime za to moč naravno preneslo v Vse jezike in jo imenujemo elektrika. Poizkusi so dognali, da postanejo posamezni predmeli električni, 6e jih drgtiemo. Če steklen ali smolen drog drgneš % suknjeno cunjo ali lisičjim repom, postane električen, privlačuje drobne papiržke in jih odbija. Pcdobni poizkusi pa se lahko napravijo tudi v domači hiši na čisto preprost način: Vzemi »Slovenskega Gospodarja« in ga na široko razgrni; Zaznamuj ogle s šlevilkami 1, 2, 3, 4. Papir na peči zelo dobro Segrej. Nato ga razgrni na mizo. Na oglu it. 3 ga dobro drži in ga trdo pogladi v smeri proti oglu 2, kakih pet ali šeslkrat. (Gkj sliko I.) ._ :,^^#r iliUflL Ta iskra je majhen blisk, seveda ni nitl najmanj nevaren. Poizkus labko večkrat ponoviš. Opozarjamo pa, da mora biti zrak v sobi suh in ne vlažen, da poizkusi dobro uspejo. Tudi miza in roka mora biti popolnoma suba. Tekom zadnjih 50 let pa so znali razumni Ijudje izrabiti to silo iz narave in so jo uklenili v svojo službo. Danes služi elektrika za razsvetljavo, za gonilno moč strojev, za gospodarstvo, oziroma gospodinjstvo, ker se grejejo stanovanja z elek triko, se kuha v kuhinji v električnih lon cih, se rabi v zdravilstvu, poizkušajo celo uporabiti jo za gnojenje zemlje v vrtovib itd. itd. V Sloveniji se največ elektrike dobiva iz Fale pri Mariboru, odkoder peljejo po naših krajih daljnovodi, ki nosijo elektriko po vseh kra jih, za sedaj do Trbovelj. Tudi v ljubljanski oblasti imajo velike elektrarne kot na Završnici in druge ob Savi. Slovenija je v naši državi najbolj napredna, kar zadeva elektrike. Tudi v navadne kmečke hiše spada e lektrika. Zdrava luč, brez dima in nevarnosti, gonilna moč za stroje, ki jih Ijudje sedaj j>osebno ob mlačvi gonijo na roko, pri tem pa veliko trpijo, to bo elektrika sčasoma vsakemu kmetu. Kjer si posamezni ne morejo pomagati, napravijo zadruge za elektrifikaci jo. Z današn jim malim poizkusom v doma či hiši naj se povsod zbudi misel, da ie elektrika ona čudovita sila narave, ki jo je Bog dal za vse ljudi. Če tudi ta sila prehaja v oblast človeka, vendar zdaj še bolj kažejo na Njega, Mogočnega, ki je to moč dal naravi. Človek naj to silo uporablja in hvali Boga za njo! Poštenost se hitro izkaže. V nekem kraju sla živela soseda Marko in Toma; prvi je bil bogat, drugi pa bolj reven. Nastopila je velika suša, kar je seveda prineslo slabo letino. Toma je bil v zadregi, kako bo preživljal čez zimo svojo družino in svojo živino. Nazadnje mu ni kazalo drugega, kakor da si je izposodil od Marka 50 srebrnikov. Obljubil je, da jih bo vrnil čez leto in dan. Pismenega nista soseda napravila nič, ker to v tistih krajih, k jer so zaupali drug drugemu, ni bilo v navadi. Čez leto je Toma radi varčnosti in srcče pri kupčiji res mogel vrniti izposojeni denar. Prinesel je 50 srebrnikov Marku v hišo in je vprašal, kje najde gospodarja Marka. Hlapec mu je odgovoril, da gospodarja ni doma, ker je v mestu. Toma mu je naročil, naj prosi svojega gospodarja ob povralku, da stopi k njemu, k Tomi, ker mu mora nekaj važnega izporočiti. Na večer je bil Toma pravkar v sobi na podstrešju, kjer je hranjeval svoje pisarije, svoje knjige in tudi svoj denar. Marku so pokazali pot do njega in Toma mu je naštel na veliko hrastovo mizo v podstrešni sobi 50 srebrnikov, ki mu jih je hotel vrniti. Marko je denar spravil in je po kratkem pogovoru odSel. Čez pol leta je dobil Toma nekega lepega dne pismo od Marka, v katerem mu je ta pisal, naj mu vendar že vrne posojenih 50 srebrnikov. Toma je bil silno presenečen. Skočil je k Marku in ga vprašal: »Kaj pomeni to pismo? Ali Ti nisem denarja že tedaj in tedaj vrnil?« »Meni? Jaz nisem dobil še nič!« »Ali sosed, čemu se šališ? Saj si vendar bil pri meni in sem Ti naštel denar na mizol« Sosed ni dal nič veljati. Začel se je prepir, ki je končal pred sodnikom. Tam sta trdila vsak svoje. Prič ni bilo. Hlapec je sicer rekel, da je nekoč Toma poklical Marka, ali ni vedel, čemu; Marko pa je trdil, da sta se tedaj pogovorila o setvi. Sodnik je premišljeval. Potem je pa rekel Tomi: »Kje si Ti naštel Marku denar?« »V svoji podstrešni sobi, gospod, na veliko hrastovo mizo.« »Kaj praviš ti na to, Marko?« »Gospod sodnik, v tisti sobi jaz sploh še nikoli bil nisem!« Sodnik je naposled odločil, naj gre Toma domov in naj prinese sem v urad s podstrešja tisto mizo, na kateri je bil denar. Marko pa naj počaka. Toma je odšel, Marko pa je sedel v dvorani in je poslušal, na videz prav mirno, kaj je sodnik obravnaval z drugimi strankami. Čez nekaj časa, ko Tome le še ni bilo, je rekel sodnik Marku: »čudno, da Tome še ni. Ali je miza res tako težka?« »To ne, ali velika je zelo in ne vem, kako jo bo spravil skozi ozka vrata v podstrešni sobi.« »Tako, tako! Kaj pa, Marko, Ti si rekel, da še nikoli nisi bil v tisti sobi, pa le vendar veš, kaka je miza in kakšna so vrala?« Marko je prebledel. Ujel se je bil. Nič več ni tajil. Naloga. Rešitev naloge o nedolžnih judovskih otročičih: Vse kosti so bile le od dečkov, ker za Heroda ni imelo pomena, da bi bil dal pomoriti tudi deklice, ko je želel ugonobiti malega Jezuščka. Računska naloga: To pa je zdaj celo resna naloga, torej izračunajte in pošljile rešitev uredniku. Prva pravilna rešilev bo nagrajena. — Iz ptičjega gnezda je prišlo pet mladičev. Vsak požre na dan 50 gosenic, ki jih najde na sadnem drevju. Vsaka gosenica uniči vsak dan po eden sadni cvet. Koliko je vredno to ptičje gnezdo za sadjarja, če računamo za mesec dni in pri tem upoštevamo, da rodi sad samo eno pelinko cvelov in da stane 1 jabolko povprečno 10 par? ¦iiiiiimitiiifflrittiniiiiiiiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiniiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiHniiiniiiii Za smeh in zabavo. Učitelj: »Povej nam samostalnik moikega spola!« Učenec: »Deček.« Učitelj: »Prav! Zakaj je ta samostalnik moškega spola?« Učenec: »Ker ima deček hlače.c Tonček in Markec sta spala skupaj v 1 postelji. Nekoč sta se, preden sta zaspala. začela tako prepirati, da ju je morala priti mati mirit. Mati: »Zakaj se prepirata?« Tonček: »Markec mi ne da prostora v postelji.« Mali: »Kako to? Ali hoee zase več kol polovico postelje?« Tonček: »To ne, ali on hoče ležati v sre di, jaz pa naj bi ležal na obeh straneh.« Pepek je bil pri zdravniku. Doma so ga vprašali, kako mu je bil zdravnik všeč. Pepek: »To je zelo ljub gospod. Se satn mi je rekel, naj mu pokažem jezik, kolikor le morem, ni nie me ni zato kregal.« »Dedek«, je rekel Tomažek, »ali imai še kaj zob?« »Ne, dete moje, nimam jih več. Davno mi je že zadnji izpadel.« »Torej ne bi mogel grizti orehov?« »Seveda ne, kam pa misliš?« »Tedaj te prosim, hrani mi moje orehe. dokler se ne vrnem!« Kako so pri »Jožekovih« othajali praznik - sv. Jkžefa. Na koncu vasi je bila majhna kmečka hiša, kjer so že dedek bili Joža, oče Jožef in tudi prvega sina so klicali Jožeka. Pri očetovi postelji je bila lepa podoba sv. Jožefa, ki so ga posebno častili kot varha in zaščilnika cele družine. Vsi sosedi so tej hiši pravili »pri Jožekovih«; vsi so vedeli, da ga menda ni blizu človeka, ki bi tako častil in ljubil sv. Jožefa, kakor oče te hiše. Kadar se je bližal 19. marec, so hišo pobelili, krog hiše vse posebno skrbno po- •praTljali, vsa okna, mize in stole pomili, da bi očeta razveselili. Oče pa so vedno rekli: »Ne meni, ampak sv. Jožefu na čast mora bili 19. marca vse lepo od stropa do tal, po hlevih in v kleti, po skednju in y drvarnici, pa ludi po vseh predalih in omarali.« Mati so pripravili pilano kuro ali pelelinčka, spckli beli kruh in pofače in prinesli velik krožnik lepib, rdečih jabolk, nalašč za ta dan skrilih, na jnizo. Anica je zvila čeden renček z bršljana ln zvončkov in vijolic krog podobe sv. Jožefa, Trezika pa je postavila krasno cvelcč zlalorumen fajgelček sredi belopogrnjene mize, da je zaduhlclo po vsej sobi. Gojila ga je vso zimo skrbno na solnčnem oknu za očelov god. Jožek, Ivan in Anton pa so tuhtali vse tedne, kaj bode očeta najbolj razveselilo. Jožek je že za»lužil pri lesanju, Ivan je prihranil marsikak dinarček, ko je hodil k sosedom Tračat orača ali kopača; Anton pa, najmlajši, je skušal zvedeti za slarčka, ki bi bil vrcden, da ga lahko osrečijo z darovi dne 19. marca. Saj tako so oče pred lednom naročali: »Najbolj me razveselite otroci, ako mi na Jožefovo pripeljete kakega revnega starčka v hišo; tako mu hoCemo postreči, kakor bi ga poslal sam sv. Jožef k nam!« Težavna je bila naloga treh vrlih sinov, kajti ne le domača vas, ampak vsa občina j« bila tako dobro urejena, da pravzaprav ni bilo reveža med njimi. Kar je bilo starčkov, vsi so iineli svoj kotiček, dobro jelo in odjelo; nobeden ni prosjačil, nobeden ni solze brisal v bedi. Z vsakim 80 lepo ravnali. »Še tri dni do očetovega godu, pa Še nismo staknili revnega starčka«, toži Anton svojima bratoma, ki sta se v mraku vrnila od dela. »Našel sem ga«, odgovori Jožek, »zdelo se tni je- kakor da sem samega sv. Jožefa preoblečencga srečal! Poslušajta: Ko sem se nocoj vračal iz sosedne vasi, pride ob palici reven možek; je bil oblečen ra silo, nič ni bilo raztrganega na njem; opiral se je ob palico in v malem cekarju nesel nekaj zapranega perila. Zraven njega je šla neznana gospa, ki me je vprašala, kje je hiša našega župa- na ali občinskega predslojnika. Ponudim se, da pokažem pot; slarček se mi je posebno zasmilil, ko opazhn, da je na eno oko slep, z drugim pa komaj meži. »Ne morem povedati, kako ležko že hodim«, začne slarček, »da bi le kmalu bili pri občinskem predslojniku! Pa kako me bo sprejel, ko nikoli nisem delal v domači občini? Mati je bila uboga dekla v Halozali in ko so me prinesli s krsta domov, je umirala. Dobri ljudje so me vzeli ter me zredili; siromak sem oslal vse žive dni. Bad sem delal, oženil sem se in bil 23 lel viničar pri dobrih, bogatih ljudeb. Krava me je enkral brcnila v oko, tako sem oslcpel, Iri ledne sem bil ledaj v bolnici. Oj, da bi raje tistokrat umrl, kakor da sem lo doživel, kar včeraj! Pri hčeri sem bil, ki je tudi viničarka, vse, kar sem imel, seni ji izročil. A njen mož, moj zet, me je spraril od hiše, ker sem bolan, češ, ne more me več redili, ima z lastno družinico dovolj skrbi, zaslužka pa premalo. 0j, da bi raje umrl, kakor da moram na občino iti prosil!« — Solze si je obrisal starček. Gospa, ki ga je spremljala, ga je lolažila: »Jaz bom prosila za vas, dedek, župan bo pomagal, da pridele v hiralniro sv. Jožefa.« — »Ali je še daleč do biralnice?« vpraša slarček. »Najrajši bi šel sam Ija, bojim se občinskega predstojnika!c — Pol ure je še bilo do hiralnice in ko gospa opazi žalosl in slrah starčka, me prosi, da jima pokažem pot do hiralnice sv. Jožefa. Spremil sem gospo in starčka do tja, potem pa počakal, kaj bo. Ni bilo prostora; »Deset poslelj imamo, 15 starčkov je prišlo, kako bo lo šlo?« je rekel z očividno žalosljo ravnatelj zavoda sv. Jožcfa.. Prazni proslori brez peči in brez postclje aiso za take bolehne slarčke! Zopet smo vsi začeli prositi. Liubezen je iznajdljiva. Dobre seslre, usmiljene križanke, so tekom ene ure sešile iz par žakljev siamnico in pripravile za tega utrujenega starčka zasilno ležišče na toplem prostorčku. Gospa je nekaj pravila sestrarn in govorila z ravnateljem, ne vem kai, slednjič šla zadovoljnega obraza iz hiralnice z me noj. Županu bom pisala, je dejala. upam, da ne bo zaman, mudi se mi na vlak, To rekSi je odhitela na postajo, ki je bila še nad uro huda od hiralnice. Tega starčka bomo razveselili na JožeTovo, konča Jožek zmagonosno; to bo očetov god! Jaz mu bom kupil novo robačo, ti, Ivan, nove gale, Anton bo pa prosil očeta, naj mu dajo slaro zimsko suknjo ali kar že bo. Mati pa bodo naložili v jerbašček od vscga dobrega, kar bodo spekli na Jožcfovo, in Anica in Trezika bosta nesli v zavod sv. Jožefa. Oj, lo bo moj starček vesel! Da sem ga le slaknill — vzklikne Jožek. In kakor so se pogovorili, tako so tudi storili. Obhajali so očelov god v Jožekovi hiši s polno pogrnjeno mizo; a predno s>o sedli za mizo, sta odnesli hčerki darove za sv. Jožefa listemli slarčku v hiralnico. Dobil je toliko, da je dal še drugim. Najbolj pa se je veselil nove srajce in novih gat in druge obleke, ki so oče Jožef svojemu godovnjaku v čast podarili neznanemu slarčku. Pa tudi za usmiljene seslre in g. ravnalelja je nekaj priložil. Ali je to izmišljena povest? Ne, resnična je. Žalostno v lej povesli je to, da je le en slarček bil obdarovan, 15 pa jih je bilo pozabljenib. Morebiti pa se jih spomnijo čitatelji »Slovenskega Gospodarja«, zlasli Jožefi in Jožefe, ter pošljejo svoj dar ali darček za tisle pozabljene starčke v hiral nico sv. Jožefa. Saj je to edini in prvi zavod te vrsle na Slovenskem Šlajerskem. Vsak začetck je ležak, tako tudi začetek tcga zavoda, ki je bil posvečen lansko lelo na praznik sv. Jožefa. Veliki godovi imajo osmino, tako tudi praznik sv. Jožefa. Dobro delo pride vedno prav, zamudo lahko popravimo. Kdor je v bližini, lahko to stori osebno; to so zlasti prebivalci in posestniki Ptujskega pol.ja. Ali hočejo Jožefi oskrbeli slarčkom vsaj dobro pisanko, in Jožefe, boste darovale toliko, da se bodo tudi slarčki in starke (saj je tudi 8 slarih revic v tem zavodu) v biralnici sv. Jožefa veselili aleluje? — Anton Martin Slomšek je zapisal te-le besede: »Več ko dam, več imam.« Sla.jše je dajati, nego prejemali. Kdor ne verjame, pa naj ^ain poizkušal M. Naslov: Hiralnica sv. Jožefa, Muretinci, pošta Moškanjci. f-/T. -&***? SUkd,I Ko si to napravil, bitro dvigni papir in ga sklopi z vogaloma 1 in 4, kot kaže to slika II. — L-Bt* /Ut/tf- ^Z SUk-x1l.. Na mizi poleg imej pripravljene praY drobne koščeke papirja, pa boš videl, kako ti skačejo papirčki gor in dol. Ako pa hočeš iz tega papirja dobiti iskro, ki jo želiš videti, polem napravi poizkus v mraku, kakor li kaže sliša III.