18. štev. V Ljubljani, dne 18. septembra 1902. XII. leto.
Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, VBi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Žganje.
»Naše ljudstvo se bo v žganju v t o p i 1 o «, tako kliče »Slovenec« v članku, v katerem popisuje pijančevanje med Slovenci in posledice te strašne strasti, ki razjeda naš narod.
Kar piše »Slovenec«,je vse resnično. Pijančevanje se je v nas t*ko razširilo in tako udomačilo, da nas je lahko strah za bodočnost. »Naše dobro ljudstvo« že več ne pije — nego, da rabimo izraz dr. Šu-steršiča — žre žganje in skrejnjičas je, da se najdejo pota in sredstva, to grozovito navado vsaj utesniti, če je že odpraviti ni mogoče.
Ako premotrimo razmere glede pijančevanja na Kranjskem, zapazimo pred vsem, da je pijančevanje najbolj razširjeno v klerikalnih krajih, najmanj pa v naprednih okrajih. To izpričuje statistika popolnoma jasno in to je jako podučno dej stvo. Zganjepitje je najbolj razširjeno po Gorenjskem in v ljubljanski okolici, najmanj na Notranjskem, na Dolenjskem pa zopet v klerikalnih okrajih znatno bolj, kakor v naprednih. To pa ni slučaj. Koder je omika večja, kjer je sploh »standard of life« višji, tam se konsumira tudi manj žganja.
Tudi posledice žganjepitja sve-dočijo, na kakšni stopnji je »naše dobro ljudstvo« v klerikalnih okrajih v tem, ko so pretepi in poboji na Notranjskem jako redki, vidimo na Gorenjskem in v ljubljanski okolici, daje ljudstvo silno po-s ur o vel o in da so poboji na dnevnem redu, šnops in nevednost hodita roka v roki. Ko bi se Slovencem porodil kak Gavarni, bi kranjskega kmetskega klerikalca najbolje pogodil, če bi naslikal moža, ki drži v jedni roki rožni venec, v drugi pa steklenico šnopsa.
O tem smo pač vsi jedini, »da, odkar je nehal Turek pleniti po naši slovenski domovini, nima naš narod hujšega sovražnika, kakor je pijančevanje, a v tem, ko skuša napredna stranka z obdačenjem Žganje podražiti in pijančevanje omejiti, ko skuša povzdigniti splošno omiko in nravnost, niso »od Boga postavljeni voditelji slovenskega ljudstva« ničesar stopili, da bi pijančevanje omejili, pač pa s Mojimi konsumi in z uvaževanjem ti-rolskega petjota pijančevanje še povečali. Tisoč let so duhovniki absolutni gospodarji našega kmeta in srečno so ga potisnili nravno in duševno skoro na najnižjo stopnjo in so naše ljudstvo pripeljali tako daleč, da pijančuje danes, kakor *nalokateri narod. Naj gre kdo na Gorenj-8ko, tam lahko vidi, kako možje, žene in
otroci — da govorimo z dr. Šuster.šičein žganje kar žro.
Boj proti pijančevanju je nujen, ali na to, da bi naša duhovščina pri tem kaj pomagala, ni misliti. Ljudje, ki v svoje politične namene ustanavljajo k o n s u m-ske šnopsarije, se pač ne bodo vojskovali proti žganjepitju, saj je pijančevanje glavni vzrok, da imajo klerikalci ljudstvo na vrvici. Le ljudstvo, ki propada fizično in moralno, je klerikalno!
Boj proti alkoholizmu ni samo potreben, nego zamore postati tudi vspešen, če se energično začne. Norveška je bila še pre 50. leti tista dežel*., kjer se je popilo največ žganja, a danes je ni dežele, ki bi se giede treznosti mogla k nji primerjati. Največ je pripomogla omika, če se pri nas razvije tista eneržija, kakor na Norveškem, se bodo doBegli isti vspehi, a treba bo dolzega in vstrajnega dela.
Politični pregled.
Državni ztaus«
Po zadnjih skupnih ministrskih konferencah v Budimpešti se je razglasilo, da bo nagodbenih pogajanj kmalu konec ter da se snide drž. zbor spočetka oktobra Sedaj pa poročajo z Dunaja, da je do zaključka pogajanj še precej daleč, da se bodo vršile konference še ves september ter da zato ni misliti, da bi se sešel parlament prve dni oktobra. Snide se bržčas šele v II. polovici oktobra. Zato pa je še prezgodaj, govoriti danes o dnevnem redu in o predlogah prve seje državnega zbora. Izza poslednjega zasedanja je ostala še 16 nujnih predlogov, ki se niso umaknili in katere mora drž. zbor rešiti najprej. Češka obstrukcija.
Posl. dr. Paca k zavrača v svojem kutnohorskem glasilu očitanje, da Čehi položaj kvarijo. »Mi kvarimo položaj, ker zahtevamo svoje pravice. Gospodje se bodo morali že navaditi, da bomo tudi v bodoče na ta način kvarili položaj. Ako se nam vrnejo pravice, se izboljša položaj nemudoma in možno bo, parlamentarno razpravljati razne drž. zadeve. Strah pred Nemci pa je tako velik, da se boje" izpolniti naše zahteve. Tudi z odločilnih mest se nam je opetovano obljubljalo, da se nam vrnejo naredbe. A sedaj Čakajo Čehi že 3 leta na to in narod je na svoje potrpežljive poslance že nevoljen.« Zato si morajo Čehi svoje pravice izsiliti, ker iz-dobra ne morejo pričakati jih. Čehi mo rajo boj dobojevati, ako nočejo, da ne ostanejo slovanski narodi v odvisnosti od Nemcev. »Naši nasprotniki se motijo, če mislijo, da bomo storili to, kar oni hočejo: storili bomo, kar jih bo jezilo najbolj, kar
bo njihove načrte najbolj pokvarilo in kar bo češkemu narodu najbolj koristilo.« — »Pozor« poroča, da hoče Koerber ponuditi Cehom, ako ne bodo obstruirali proti nagodbi: hitrejšo izvršitev mostov na Češkem, večjo podporo za regulacijo Moldave in Lahe, ustanovitev nove trgovinske zbornice na Češkem, sprejetev nekaterih srednjih šol v drž. oskrbo, ustanovitev novega okr. sodišča ter odobrenje davka na pivo. »Vendar bodo Čehi te ponudbe odklonili«, piše »Pozor«. Tudi »Politik« poroča, da namerava vlada Čehe podku-kupiti, da bi ne obstruirali ter jim ponuditi kmetijsko akademijo v Taboru. Balkan in nafta država. Medlo, popustno politiko grofa Golu« chowskega na Balkanu je nedavno ostro obsodila graška »Tagespost«. Sedaj je prinesla enak članek tudi »Mttnchener AMgemeine Zeitung«. Na Balkanu delata vedno le Rusija in Italija, dočim Avstro-Ogrska brezdelno gleda, kako se utrjuje neposredno onstran njenih mej tuj vpliv. Pred kratkim"se je v Mitrovici ustanovil nov ruski konzulat. S tem se je vpliv Rusije v Albaniji znatno povečal. Italija in Rusija sta dobro pripravljeni za slučaj, če bi morala Turčija likvidirati. Golu-chowski pa goni vedno svojo pesem: status quo ante. Kralj Aleksander in kraljica Draga obiščeta ruski dvor na Liva-diji. S tem se priklene Srbija še tesnejše na Rusijo ter se jo odrine od itak nepriljubljene Avstrije. Bolgarija in Srbija bosta odločno podpirali Rusijo v njenih akcijah. Goluchowski pa nima nikjer opore.
Domače in razne novice.
Kranjski deželni odbor je imel dne 15. t. m. sejo, v kateri je sklepal o raznih važnih rečeh, med drugim tudi o odgovoru na vladno ponudbo, s k 1 i c a t i d e ž e 1 n i zbor, ako prevzame deželni odbor jamstvo, da se zborovanje ne bo motilo.
„Pri treh farah" blizu Metlike sta imela dr. Šusteršič in dr. Lampe minulo nedeljo shod. — Deželni poslanec belokranjski, Pfeifer, se tega shoda ni udeležil. »Slovenec« je o tem shodu priobčil tako naivno poro-čilce, da se mu mora na glas smejati, kdor ga bere. Glasom »Slovenca« se je mej ŠusteršiČem in belokranjskimi volilci razvil cel dialog, in ti kmetski možički so ŠusteršiČu točno odgovarjali, prav kakor da so imeli 14 dni skušnje. Še izurjen igralec ne bi mogel tako točno odgovarjati. Le poslušajmo »Slovenca«, kako je to š!o: Šusteršič: Ali je kdo zadovoljen, da se da gledališču podpora iz
dež. zakladov? Volilci: Nobeden! Šusteršič: Ali naj odstopimo od svojih zahtev? Volilci: Ne smete, nikdar ne! Šusteršič: Ali se naj liberalcem udarno? Volilci: Nikdar! Šusteršič: Ali boste V8trajali na naši strani, tudi če bi morali mi še tri ali štiri leta obstruirati?« Volilci: Vedno smo z Vami! Ne odnehati! In — dostavlja »Slovenec« — tako je šlo soglasno dalje.« Ali ni to prava pravcata komedija? In s takimi otrobami »farbajo« klerikalci javnost, prav kakor bi ne po znali Belokranjcev ! Ako povemo, da kle rikalci tudi tega shoda niso nikjer na znanili, ker so se bali udeležbe naprednjakov, smo menda povedali dovolj.
Škofovi golobi. — FUzun štruk-Ijev ima baje naš škof posebno rad »ri-žoto« iz nežnih golobčkov. V ta namen se redi v škofiji sami cela jata golobov. Seveda tudi škofovi golobi ne poznajo pri vsej golobji ponižnosti bolje olike kot take živalice pri posvetnih lastnikih. No pa nismo Premilostivemu zavidni, ako dobi včasih nežnejše koščice pod svoje zobe, pač pa bi moral vedeti, da imajo drugod golobje svoje prostore ali pod streho ali v posebnih golobnjakih, dočim žive škofovi golobje v sobi nad kramarskim trgom ter seveda ne vprašajo, ali so pod oknom jestvine, podobe ali toalete. Pritožit se nam je prišel mož, ki si je pod usodnimi okni ogledoval razstavljene slike »burskih junakov«. Ko je najlepše opazoval naskok na Kioskop, vsulo, oziroma zlilo se je nanj in na slike iz škofijskega okna, kakor bi se — no, — v Kočevju peč podrla. In ta atentat na njegovo suknjo in junaške Bure so provzročili škofovi golobje. Mož je bil strašno hud, lastnica slik pa žalostna. Vzajemno sta se potem prala in snažila ter se hudovala nad vaško svobodo škofovih golobov.
Najnovejše katoličanstvo. Menda je le nekaj resnice v tem, da današnja katoliška vera ni več ista, ki smo se je učili pred 30 leti. Vsaj iz duhovniških listov je to posneti. Tako se nahaja v zadnji številki »Slovenskega učitelja«, ki ga za Slomškarje pišejo in plačujejo klerikalci, velepoučna razprava »Marijino češčenje, izvrstno vzgojno sredstvo«. • Za ljudi, katerim se mehčajo možgani, je ta »razprava« posebno primerna. Razprava kulminira v izreku: »Marijino Češčenje je naš narodni ponos«. A bolj ko to nas je presenetilo nekaj druzega. »Slovenski učitelj« piše:-»Marijino češčenje je bistven del katoliške vere. Sveti križ jesicer znak naše svete vere, a ta mi ne zadostuje, časte ga tudi krivoverci. Rožni venec, sploh češčenje Matere božje, mi je šele popoln dokaz katoliške vere.« To je jako zanimivo pri-poznanje, zlasti ker se iz njega posnema, da sta Bog-stvarnik in Izveličar postala popolnoma postranski osebi! Vzpričo tega bi se seveda ne bilo čuditi, če se sčasoma v »Slovenskem učitelju« uvede tudi češčenje dr. Šu steršiča. Nikari misliti, da je to slaba šala. Ko je dr. Šusteršič rekel, da govori iz njega sv. Duh, so se ljudje smejali, a sedaj nam je »Slovenec« pojasnil, da dr. Šusteršič takrat le ni preveč pretiraval. »Slovenec« je v torkovi številki pisal: »»Soča« prinaša v članku »tabor na kar dinalovem grobu« pamflet najustudnejše vrste zoper g. dr. Šusteršiča, Sv.
Goro in sploh vse, kar je krščanskega«. Tu se dr. Šusteršič izrecno postavlja vsaj v isto vrsto kakor Sv. Gora in proglaša kot nekak de! krščanstva. Sv. Gora je božja pot, je svetišče, — šusteršič je torej vsaj ravno tako svet. Ako tako piše škofov list, potem je dr. Šusteršič seveda bil opravičen trditi, da govori iz njega sv. Duh. Kaj, ko bi šenklavški gospodje mesto z lurško vodo začeli kupčijo z žlindro? Četudi je le 16°/0, dela večje čudeže, kakor lurška voda, a bi bila pravi simbol svetega šusteršiča.
Manifestacijski shod v Trstu je bil veleimpozanten. — 6000 zbo-rovalcev — to nekaj pomeni. Shodu je predsedoval deželni poslanec M a n d i ć. O šolskem vprašanju je poročal dr. Gre-gorin, a govoril je tudi dr. Rybaf, ki je zavračal napade socialnih demokratov.
Klerikalna — olika. Iz Jesenic se nam piše: Tukajšnji klerikalci so postali že tako domišljavi, da že sami sebi verjamejo. Kjer jim zmanjka argumentov, tam nastopajo s surovostjo in pri tem druge zmerjajo, da so — surovi. Ker je pred nekaj dnevi „S1. Narod" opravičeno ožigosal surovi nastop tukajšnje krčmarice g. Ferjan napram poštenemu gostu, ki je zahteval poleg kislega cvička tudi „Narod", katerega je dobiti v vsaki boljši gostilni ne samo na Kranjskem, nego tudi v obmejnih deželah na Slovenskem, zatekla se je ta ženska najbrže h kakemu tonzuriranemu „prijatelju", kateri jo je skušal oprati v „Slovencu" pod firmo „Liberalna surovost". Mladi mož mora že imeti posebne simpatije do — Ferjanove hčere, ker dela naravnost reklamo za njeno omožitcv. Piše namreč, da naj bodo liberalci le ponižni, a' ako se kateremu še vzbudijo skomine po Ferjanovih tisočakih, oziroma po njegovi hčeri, takrat da gospa Ferjanova le naj da liberalcu — mokro cunjo mesto tisočakov in hčere!! Vraga, doslej nismo vedeli, da se v ti gostilni ne dobe samo mokre cunje za liberalce, nego tudi dorasla hči za možitev! Ker pa je gospa Ferjanova pokazala svojo oliko napram poštenemu gostu, kateremu takrat niti na misel ni prišlo, da bode radi odličnega slovenskega lista na tako surov način — opsovan, si bode pač vsakdo premislil, predno se odloči za tako taščo. Jeseniškim naprednjakom pa bi bilo le svetovati, naj bi iz tega sicer malenkostnega slučaja izvajali svoje posledice in bi vračali milo za drago, ne pa da se pustijo od pritlikavih farških miši pitati s takimi surovostmi, kakršne jim je serviral sobotni „Slovenec".
Orešje pri Bizeljskeni. — Stanje tukajšnjih vinogradov je izborno. Vina bode več kot lani in bode tudi mnogo boljše. Bratva ranih vrst se prične 22. t. m. Različne plemenite vrste grozdja so ločene. P. n. kupci, ki želijo grozdje od trte, ali pa mošt od preše kupiti, se vabijo, da pridejo in si osebno ogledajo krasoto naših vinogradov. Grozdje se tudi lahko izpreša in se mošt v 24 urah zamore odpeljati. Taisti g. kupci, s katerimi se ena cena ali druga večja podgodba sklene, se bodo brezplačno prepeljali od železniške postaje Poljčane ali Brežice in nazaj. Tudi se jim zagotovi prosta hrana in prosto stanovanje za časa bivanja v Orešji. V to svrho se g. kupci naj obrnejo do oskrbnika g. Levstika v Bizeljskem gradu, pošta Sv. Peter pod Sv. gorami. Natančnejša poročila podaja iz pri-
jaznosti gosp. Josip Cugmus, učitelj v Orešji.
Uboj. Dne 25. minulega m. je okoli 601etna Muhova Franca v Modricah, v konjiškem okraju, ubila in potem v gozd zavlekla svojega brata, katerega so našli še le 2 t. m. s smrečjem pokritega.
Lastnega brata je — ubil. Celovško porotno sodišče je obsodilo na štiri leta težke ječe baje v Postojno pristojnega cigana Matijo Hudoroviča, ki je 25. septembra 1. 1. blizu Podkloštra na Koroškem v prepiru ubil svojega lastnega brata.
Dva požigalca lastnih hiš je sodilo pretečeno soboto mariborsko porotno sodišče, in sicer je dobil posestnik Jurij Liško iz Andrijancev 6 let težke ječ, a kočar Jakob Ovčar od Št. Janža pa 2l[2 leta. Oba sta zažgala lastna poslopja, da sta dobila zavarovalnino.
Premeteno — goljufico je te dni obsodilo porotno sodišče v Trstu. Marija Drobnič iz Smlednika je za neko gospo Bevilacqua posredovala posojila. Nekaj časa je delala pošteno, potem pa je s ponarejenimi dolžnimi pismi od omenjene gospe izvabila nad 15.000 K. Ko je bilo treba napraviti obračun, je pobegnila v Rovinj, a zasledili po jo kmalu in sedaj ji je porotno sodišče prisodilo štiri leta težke ječe.
Prekanjena ženska. — Nekemu ljubljanskemu krojaču je v začetku leta umrla žena in mu zapustila več otrok. Dekla Micka, ki je pri njem služila, je začela naenkrat misliti na zakon in se je prilizovala krojaču, ta pa ni veliko maral za Micko, in da bi imel mir pred njo, jo je odslovil iz službe. Toda Micka ni odje-
njala.   Pisala je krojaču, da no ve, kaj je
storil, da je njo dal stran, ki je bila kakor mati otrokom in ki ima tudi dovolj prihranjenega denarja, s katerim bi bila lahko njegovo krojaško obrt malo povzdignila. To slednje je ganilo krojača in vzel je Micko nazaj v službo. Micka se je sedaj krojaču od dne do dne bolj dopadla in priljubila tako, da sta se enkrat le zmenila, da se bosta vzela. In res tako se je tudi zgodilo. Micka in krojač sta postala par. Po poroki pa je hotel krojač, da mu pokaže denar, ki si ga je res prihranila. Žena Micka je to obljubila storiti in predvčerajšnjim je bil tisti dan, ko bi bil moral dobiti krojač Mickine stotake pred oči. Micka se je praznično oblekla in rekla možu, da gre sedaj v hranilnico po denar, on pa naj le poskrbi za dobro kosilo. Okoli opoludne pa pride Micka vsa objokana domov in med jokom pripoveduje možu grozno nesrečo, katera se jej je pripetila. Na potu domov je pri branjevkah ali pa pri mesarjih v Šolskem drevoredu izgubila ves denar, 680 K. Iskala ga je in povpraševala ljudi, če je kdo našel njeno črno »veliko« denarnico, pa nič. Izgubo denarja je naznanila tudi na policiji. Ta vest je vplivala kakor bomba na ubogega krojača. Bil je ves pobit in potrt, da, še celo njegovi pomočniki §o imeli sočutje ž njim in so ga pomilovali. Kaj je hotel, denarja ni bilo, ostala pa mu je zato Micka. Popo-ludne je šlo vse iskat denar, kar je bilo pri krojaču živega. Mož sam se je pehal po mestu. In ko je tako hodil po ulicah in premišljeval, vrinila se mu je tudi misel, kaj pa, kobi me bila žena »nafarbala« in da še ona sploh ni imela denarja, saj je on pred poroko ni vprašal za denar in
tudi pokazala mu ga ni. Te misli se krojač ni mogel znebiti in včeraj je preletal vse hranilnice in posojilnice ljubljansko in povpraševal, če je bilo dan popred kje vzdignjenih 680 K. Nikjer. Prišedši domov, je poklical Micko predse in jo pozval na dogovor. Micka je skesano priznala, da ni imela nikjer denarja in da je moža le preslepila iz prevelike ljubezni do njega. Mož pa v tem hipu ni čutil ljubezni, prijel je precej trdo Micko in jo pahnil skozi vrata. Amen!
Postopač v ženski srajci. Na Marijinem trgu v Ljubljani je v sredo bil prijet neki Oton Veiszkopp iz Amsterdama, ki je dejal policaju, ko ga je izpra-ševal, da je že po poklicu postopač in da nima nobene pristojnosti. Policaj ga je odgnal seboj na rotovž, kjer so ga preiskali in našli, da ima na sebi dve srajci, jedno moško in jedno prav dolgo žensko srajco. V žepih še skoraj novega površnika tvrdke »Max Starkel, Marburg a. d. D.« je imel več rut zaznamovanih z različnimi črkami vozni list drugoga razreda za vožnjo nazaj iz Ljubljane v Celje, potni list na ime Janko Vrbaniča iz Banije v okraju Karlovac, delavske bukvice na ime Oton Veiszkopp in železnično karto Evrope. Policija je postopača po poklicu pridžala v zaporu, ker je mnenja, da je dobila nevarnega mednarodnega tatu v pest.
Misterijozna smrt. »Slov. Narodu« se piše iz Beljaka: V noči med 15. in 16. septembrom smo našli okoli pet« ure zjutraj skladiščnega paznika c. kr. drž. železnice Hermana Gailbergerja, službujočega na južnem kolodvoru pri namest-ništvu c. kr. državne železnice, mrtvega za ograjo, ki gradi kolodvor med kurilnico in takozvanim »Brandhofom«, ki je hiša, ležeča takoj za kolodvorom, kjer stanujejo večinoma uslužbenci državne in južne železnice. Gailberger je imel nočno službo. Ob 12. uri ponoči je bil še čil in zdrav na kolodvoru, okoli 2. ure po polu-noči smo ga pogrešili. Poslali smo seveda več delavcev, ki so ga do 5. ure zjutraj zaman iskali po kolodvoru in v okolici. Poslali smo tudi na njegovo stanovanje najprvo nekega služabnika, okoli 4. ure pa še pisarja Baumgartnerja, ki poleg Gailbergerjevih stanuje. Zadnji je skočil čez poprej imenovano, dva metra visoko leseno ograjo, kjer je bilo zabitih za oprijemanje nekaj močnih žebijev. Tudi ta ga ni našel, niti doma, ne kje na poti proti domu. Žena umrlega mu je tudi zatrjevala, da ga to noč sploh ni bilo doma. Ob peti uri so ga pa našli mrtvega ležati v cestnem jarku paralelno tik ograje in sicer na ravno istem mestu, kjer je prej imenovani pisar lezel čez ogrsjo. Umrli je ležal vznak, dotikajoč se ograje, z eno roko v žepu, kar je bila sploh že od ne-kedaj njegova navada. Na licu je imel krvave lise. Žena umrlega, ki ga je tudi pomagala iskati, je izjavila, da ga večkrat v g r 1 u rado davi in silila, naj gredo iskajoči proti Dravi k mostu, čei, morda ga tam kje najdejo in da je lahko, da bi si bil sam kaj naredil. Namestniku dri. železnice na tukajšnjem kolodvoru je pa zjutraj pripoznala, da je bil umrli po po-lunoči res doma in da je hotel imeti kaj jesti. — Pravijo, da Gailberger ni imel navade, laziti čez imenovano ograjo, tudi bi bilo čudno, če bi bil padel čez tako visoko ograjo, da bi bil med plezanjem
držal roko v žepu. Če ga je pa srčna hiba zadela, kako naj je dobil na licu rano? Mimogrede naj omenimo le to, daje med umrlim in njegovo ženo prišlo večkrat do velikega prepira, da bi bilo prišlo že dvakrat kmalu do ločitve, da sploh njuno zakonsko življenje ni bilo »rečno. Obveščena je bila takoj policija, železniški zdravnik in sodnija. Železniški zdravnik je konštatiral smrt s pristavkom, da je skoro gobovo smrt povzročila srčna hiba. da naj se pa obvesti komisij«. Do desete ure dopoludne je mrlič ležal brez varstva, ob deseti uri je pa sodnija odredila, ne da bi ga bila pregledala, naj se prenese na svoje stanovanje. Na zahte-vanje brata umrlega se je truplo 17. septembra preneslo v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Konstatirali so — srčno hibo in v četrtek zvečer ob 6. je bil pogreb. Glas ljudstva pa pravi: C#terum autem censeo, da je ta slučaj precej mi-sterijozen.
, Danes tukaj — jutri tam". — Iz Gradca poročajo: Spočetka decembra 1901 je prestopil pater Gangl iz rimskokatoliške cerkve k starokatoliški veri. 6 mesecev je bil Gangl starokatoliški po možen duhovnik v Dessendorfu, toda nje gove ovce so kmalu i/poznale, kakšen pastir se je izneveril rimskokatoliški čredi. Gangl se je izkazal kot alkoholik in babjak prve vrste. Zaman so ostale vse graje, zaman so prestavili Gangla v VVarnsdorf, Gangl je ostal alkoholik in don Juan. 24 avg. m. 1. so ga torej iz starokatoliške cerkve zopet odpravili. Gangl je bil sedaj brez kruha in brez strehe. No, vrnil se je zopet v rimskokatoliško cerkev skesan in je izjavil, da dela rad najhujšo pokoro. Gangl je torej zopet rimski katolik, a sicer se seveda ni izpremenil. Morda sleče črez 6 mesecev svojo kuto še tretjič!
Zastavonoša se je — izgubil. Dne 30. avjjr. ge je vršil v Tridentu shod vieh katoliških delavskih društev ital. dela Tirolske. Tudi katoliško delavsko društvo v Meranu je poslalo svojo deputacijo z zastavo. Zjutraj, ko se je imela začeti slavnost, pa ni bilo zastavonoše. Deputacija ga je čakala, bila razburjena, a zastavonoša se ni prikazal. Končno se je izkazalo, da je zaprt. Ponoči je spal v isti sobi z nekim dečkom, ki ga je zjutraj ovadil policiji, da ga je zastavonoša šiloma zlorabil. Policija je torej zastavonošo utak-nila v ječo, deputacija pa si je hitro izvolila novega zastavonošo ter se udeležila klerikalne parade. Občinstvo pa se je ro gaio takim katoliškim društvom.
Že zopet nekaj novega. — V Karlovih varih vzbuja največjo pozornost jako lepa elegantna Američanka, ki nosi vedno seboj v majhni torbici pritlikavo opico, ki je jedva tako velika kot kak golobček. Menda so zamenile sedaj Američanke martinčke in želve, ki so jih včasih nosile na zlatih verižicah, z opicami.
Princ Braganza in njegovi — „zapeljivci". — Med izjalovljenim prvim kronanjem kralja Edvarda so v Londonu zaprli princa Braganzo, ker je imel opravka v neki beznici s 3 dečki. Priče so ga opazovale skozi ključavnico in skozi izvrtane luknjice. Vse so potrdile, da so ga videle natančno. Vendar pa je sodišče princa oprostilo, dečke pa je obsodilo, češ da so dečki zapeljali pijanega princa ter jim prisodilo ječe 2 let, 10 mesecev in 8 mesecev. Dečki bodo sedeli, princ, tragična žrtev londonske beznice, pa je svoboden!
Dama s šopkom. Iz P e t e r b u r g a javljajo: Nedavno se je vozil carjev dvomi komornik grof Naraškin z lokalnim vlakom peterburške železnice. Ko je vstopil, je našel v kupeju I. razreda mlado damo s krasnim šopkom, katerega je grof občudoval in tudi poduhal. A kmalu nato je zaspal; ko se je prebudil, ni bilo dame s šopkom, a tudi ne grofove denarnice.
Duhovniki proti spomeniku Re-nana. — Občinski svet francoskega mesta Pregnier je sklenil, da postavi slavnemu učenjaku Renanu, pisatelju dela „Življenje Kristusovo," spomenik ter imenuje po njem tudi ulico. Toda 821etni mestni župnik Le Groff se je temu uprl in je pisal županu pismo, v katerem pravi: „Bojim se, da ne bo slavljenje največjega žalilca Kristusovega ter odpadnika, ki se je kakor Judež obogatel s tem, da je izdal svojega Boga, ki je umrl v blatu greha, da ne bo to slavljenje prineslo mestu nesrečo!" Nadalje grozi župnik, da bo branil vsakomur stanovati v Reuanovi ulici, nikdar ne poj de procesija po njej, nikdar ne bo dovolil nesti sv. popotnico v obližje onega, ki je tako žalil Boga. „Najboljše bi bilo, prepustiti Renana pozabnosti, ker le tako je možno olajšati njegovo trpljenje v večnosti." Ker se je pridružil duhovnikom tudi škof, in je protestiral, da bi dobil „renegat" spomenik, četudi je bil eden najslavnejših pisateljev zadnjega stoletja, so tudi najzmernejši republikanci zelo razdraženi radi te ozkosrčnosti.
»časnikarska — raca". Spočetka 19. veka je postala navada, da so si časnikarji v dobi „kislih kumar", t. j. v Času, ko ni nobenih važnih novic, sami izmišljali sen-zacne dogodke za svoje liste. Tako si je izmislil Bruseljčan, Cornelissen povest o po-žrešnosti rac. Spisal je feljton, v kateri je pripovedoval, da so vzeli 20 rac. Eno so skuhali s perjem vred ter jo sesekali ter dali ostalim 19 racam. Požrle so jo takoj. Nato so skuhali in sesekljali 19. raco in jo dali ostalim 18 racam. Požrle so jo takoj. Nato so isto storili z 18. 17., 16., in dr. -racami. Race so žrle neprestano in skoraj brez odmora, požrle vse, dokler ni ostala samo še ena. A tudi ta bi bila najrajše še nadalje žrla. Ta izmišljena povest je povod frazi „časnikarska raca", ki pa se je v zadnjih letih spremenila v „morsko kačo".
čarovnica v ćrmošnjicah. — V
Črnovicah je bila obsojena nedavno neka Marija Mizealo na osem mesecev zapora kot Čarovnica in vedeževalka, ki je s hudičem v zvezi. Imela je med praznovernim ljudstvom a tudi med najboljšimi krogi jako razširjeno klijentelo. Bila je radi svojih sleparij že 6 mesecev zaprta, a jedva je prišla iz zapora, je obljubila nekemu kmetu, kateremu se je žena izneverila in je ljubila druzega, da mu pomore v enem tednu do ljubezni nezveste soproge. Kmet je plačal za to „Čarovnici" 130 K ; toda ker se ljubezen žene le ni hotela povrniti, je tožil kmet »čarovnico".
Kristus — pride. V vseh večjih londonskih Časopisih je bilo te dni čitati čudno prorokovanje nekega očividno prismojenega verskega fanatika. Prorokovanj a govore o dogodkih, ki se dogode med letom 1906 in 1926 in kateri se bodo završili s tem, da se končno — prikaže Kristus. Prorok je neki „Rev." M. Baxter iz Londona in njegovo prorokovanje je pisano v smislu knjige Da-niela in njegovega „razodenja".Prismoda trdi, da bode dežela, ki je tvorila cesarstvo Cae-sarja, radcljeria med deset kraljestev, in sicer med Francijo, ktera se bode razprostirala do Rene, ter Anglijo brez Irske, Indijo, Špansko Avstrijo, Grško, Turško, Sirijo, Egiptom in balkanskimi državami. Imenovane države bodo ustanovile latinsko zvezo, ki bode naperjena proti Rusiji in Nemčiji. V naslednjih letih godile se bodo godile strašne stvari. Ameriko je pa prorok pozabil, najbrže zato, ker o njej tudi sv. Daniel še ni vedel ničesar.
Tržne cene v Ljubljani
14. septembra 1902.
Pšenica, 100 kg
Rež,        n .
Ječmen,   n .
Oves,       „ .
Ajda,       „ .
Proso,     » . Koruza, , Krompir, Leča,
Grah,      » .
Fižol „ . Maslo,    kgr..
Mast,       „ .
Špeh svež, „ .
lit.
	v
17	—
14	—
14	—
14	2Q
15	60
16	_
13	20
6	—
—	25
—	40
—	25
2	BO
1	60
1	00
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje
Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „
PiBčanec .....
Golob......
Seno, 100 kilo   . , Slama, ,,    ,. .  . , Drva trda, klftr. . , „ mehka,   „ .
S	t
1	60
2	40
—	6i
—	18,
1	30l
1	40!
1	5q 00,
1	.7» ' aq
—	40;
1 7	60|
7	—
8	20
5	m
Loterijske srečke.
Brno, 17. septembra.    11, 12, 24, 39, 72.
Dunaj, 13. septembra. 63, 42, 9, 67, 31.
Tr»t, 6. septembra.      60, 2, 48, 29, 28.
ttrad«*, 13 septembra 11. 31. 2. 19 76
Praga, 10. septembra. 32, 19, 18, 83. 82.
tiino, 6 septembra.      25. 46. 20, 28, 30
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena
Kradli
m
___f
Kaihreinerjeva o o o • Kneippova siadna Kava
Učenca
sprejme takoj špecerijska trgovina na Bledu. Zmožnost tudi nemškega jezika ter 4- ali vsaj 3-razredno šolo se zahteva.
Ponudbe pod: ,,Pošten in zvest", poste restante, Bled.
i mi
Srž
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše ■ ■
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
I. jugoslov. tovarne za kavine surogate
—^« v Ljubljani.  «■»
Zahtevajte jo povsod!!
			fcl * j
			
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprav« na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VVicdener Oisrtcl, na Dimaji
ali £073-3)
Ant» Rofoek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
fltŽST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
«x« na «x» «• «* «m» «a «x» %a _
*>*   "*   *j*   "t   V   h*   h*   **" ***
Čvrst deček
14 do 16 let star, ki ima veselje učiti se mlinske obrti, se sprejme takoj v
službo mehaničnega mlina
na Giincah pri Ljubljani.
»■>■••       • -,xv> X. -X« ' X- '/..■•'X. >;xV;»>v' rX-» -K"* "X- «■;< ' V'X'
I      M. Pire
8*
i
naznanja, da se je s svojo
odvetniško pisarno
preselil iz hiše št. 4 v Gosposkih ulicah
v Kolodvorske ulice št. 26
(zraven „stare Tišlerjeve gostilne") v pritličju
(2184-3) na levo.
«3
psa Zobozdravnik
med. univ. dr. Josip gwg
D
p ( diplom, na c. kr. vseučilišču v Pragi, bivši slušatelj dunajske c. kr. zobozdrav-
o
TJ
cd G
niške vseuč. klinike (vladni svet. prof. dr. Scheff) in zobotehnik
Oton Seydl
UPU
RE
Dr
bivši družabnik g. dra. Rado Frlana, zobozdravnika v Ljubljani naznanjata, da »ta začasno svoj
zobozdravnici in zohotehnidni atelje
in sicer za čas do 1. novembra 1902 nastanila
v Špitalskih klicah št. 7, 2. nadsir.
3
O CD
a
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrsta velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-Nei^ York le 6 dal.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228-21)
oblastveno potrjena
agentura Hameurg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na desno.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.