3-2006
74
3-2006
75
Mednarodna Konvencija o var-
stvu Karpatov, ki jo podpira Organi-
zacija zdru`enih narodov, njen glavni 
namen pa sta varstvo in ohranjanje 
gozdov, vodnih virov ter gora v srednji 
Evropi, je postala mednarodno veljav-
ni dokument, kajti 4. januarja letos jo 
je ratifi cirala ~etrta od dr`av podpisnic 
Mad`arska. Pred tem so jo `e ratifi ci-
rale Slova{ka, Ukrajina in ^e{ka re-
publika. Karpati so tako za evropski-
mi Alpami postali drugo veliko gorov-
je na svetu, ki je zavarovano s poseb-
nim mednarodnim sporazumom. Pri 
oblikovanju Karpatske konvencije je 
odlo~ilno vlogo odigral Okoljski pro-
gram OZN oziroma UNEP. Konvenci-
ja je bila podpisana maja 2003 na med-
narodni konferenci Okolje za Evropo. 
S ~etrto ratifi kacijo je stopila v veljavo. 
Sopodpisnice, ki je {e niso ratifi cira-
le, so Poljska, Romunija ter Srbija in 
^rna gora. Z uveljavitvijo Karpatske 
konvencije bodo pridobili milijoni 
ljudi, saj pomeni zavarovanje velikih 
evropskih naravnih gorskih in dolin-
skih gozdov, kjer {e prebivajo evrop-
ski bizoni, volkovi, orli in nad dvesto 
endemi~nih rastlinskih vrst. 
Klaus Toepfer, izvr{ni direktor 
UNEP-a, je dejstvo, da je Karpatska 
konvencija postala veljaven medna-
rodnopravni dokument, komentiral: 
»Ta mednarodni sporazum bo uravno-
novice in obvestila
te`il potrebe ljudi po ohranjanju nara-
ve. Pomeni okvir za trajnostni razvoj 
in lahko predstavlja vzor za druga gor-
ska obmo~ja na svetu.« 
Karpatska konvencija se v veliki 
meri naslanja na izku{nje in primere 
dobre prakse na podlagi Konvencije o 
varstvu Alp. UNEP prena{a izku{nje, 
ki so jih pridobili pri pripravi Karpat-
ske konvencije, tudi na druga obmo~-
ja, zlasti v Ande, osrednjo Azijo, na 
Balkan in Kavkaz. 
Na obmo~ju, ki ga zajema Kar-
patska konvencija, `ivi 18 milijonov 
ljudi. Zaradi ohranjenih vodotokov je 
to izjemno pomemben vir pitne vode 
za velik del evropskega prebivalstva. 
Karpatski gozdovi so `ivljenjski pros-
tor za mnoge vrste rastlin in `ivali in 
prehodni koridor za velike zveri, ki 
povezuje evropski sever z jugom in 
zahodom. To omogo~a medvedom in 
drugim vrstam, da se selijo in ohranja-
jo genetsko pestre, zdrave populacije. 
Na obmo~ju, ki ga bo poslej varovala 
Karpatska konvencija, uspeva kar tret-
jina vseh evropskih rastlinskih vrst.
Temeljne prvine Konvencije o 
varstvu Karpatov so ohranjanje biolo-
{ke in pokrajinske pestrosti, sonarav-
no in trajnostno gozdarstvo in kmetij-
stvo ter razvijanje primernega, naravi 
prijaznega prometa. 
Marjeta Ker{i~ - Svetel
Slivnica 
namesto 
Jerebice
Na~rtovani oktobrski izlet na Je-
rebico na slovensko-italijanski meji 
nam ni uspel, saj vzpon po spolzkih 
skalah na severnem delu 2100 metrov 
visoke gore ni bil priporo~ljiv. Vendar 
je dan, namenjen izletu, tu in tako 
smo se odpravili na nenevarno Sliv-
nico (1200 m) nad Cerkni{kim jeze-
rom. ^eprav se z nje menda {e vedno 
spu{~ajo coprnice (verjetno to lahko 
opazijo le mo~no drogirani ljudje), 
nismo opazili nobene niti v »Copr-
ni{ki jami«. Pa smo se na pot od-
pravili zgodaj, kot je velevala razpis-
na dokumentacija, ob 4.30 iz Kri`ev. 
Tokrat smo imeli posebno veselje s 
pitjem jutranje kavice na po~ivali{-
~u Lom, saj sta nam vodnici Ale{a in 
Mojca privo{~ili polno uro in dovolili 
celo zamudo. Tako smo do dne po~-
asi pripotovali v Cerknico s popolno 
planinsko opremo, od katere se ne-
kateri nikakor niso `eleli lo~iti. Po 
dobri uri hoje skozi listnati gozd in 
seno`eti tik pod vrhom vstopimo v 
prijetno »coprni{ko« domovanje, kjer 
nas je `e na vhodu pozdravila mama 
coprnica, majhne coprni~ke pa visijo 
kar izpod stropa. Ta del Notranjske 
je poznan po bogatih listnatih gozdo-
vih, gradu Sne`niku, presihajo~em 
jezeru, polhih, zato je v planinskem 
domu tudi majhen `ivalski vrt z med-
vedko, lisicami, kuno … Pogled na 
Cerkni{ko jezero je bil nekoliko za-
megljen, nazorno presihanje jezera 
smo si ogledali v Jezerskem hramu, 
ki ga je v Dolenji vasi pri Cerknici 
uredil podjeten doma~in. Izdelal je 
reliefno maketo cerkni{ke doline z 
vsemi podrobnostmi, tako da natan~-
no lahko vidimo, kako skozi po`iral-
nike voda priteka in odteka. Manj{i 
muzej prikazuje tudi, kako so neko~ 
`eleli zgraditi turisti~no objezersko 
sredi{~e in kako lovijo ribe. Kadar 
voda odteka, se jih v predelih z vodo 
nabere neverjetno veliko in jih lovijo 
v pletene ko{e, imenovane ko~e. Pre-
sihajo~e Cerkni{ko jezero je s svoji-
mi naravnimi danostmi (po`iralniki, 
travo, grmovjem, `ivalstvom) prava 
poslastica za fotografe. Del teh foto-
grafi j smo si ogledali s pomo~jo mul-
tivizije. Skratka, vredno ogleda. Da 
pa ne bi bili prezgodaj doma, smo 
na dolgo proslavljali rojstni dan svoje 
planinke Olge in zopet je bilo prijet-
no. Za konec: niso samo visoke gore 
Mednarodni sporazum
o varstvu Karpatov