Iz dnevnika male gospodinje.       *
Piše Grilček. Naše koline.
..... meseca prosinca.
Dobro jutro ! Kako naglo sem danes vstala ! Kar hipoma iz posteljice v tisti kožubec, v katerega se tako rado zleze zdaj v mrzlem zimskem času; že sem oblečena — le širok bel predpasnik še po vrbii ! No, no, Grilček, če se boš ves dan tako naglo vrtel, kakor pospravljaš zdaj sobico, hitro bode ti danes še pretopio !
Luč še gori ; v kuhinji je posebno svetlo. Močno je zakurjeno ; mamica se urno obrača okolu ognjišča, ker danes se kuhajo zraven kave tudi žganci, za naše može, ki so najeti ! Stara, pridna naša dekla je vsa v skrbeh; če le izide danes vse po volji, potem je za eno leto še dobro! Pridno nalaga polena na ogenj pod kotel, da pač zavre voda, katero potem vlivajo čez mrtvega prašiča, da ga lepo osnažijo njegovih ščetin, na pred-zidju pri peči se pa suši zavitek papirčka se žveplom — da se raje zdrobi — katero se potrosi po mrtvecu. Pravijo, da je potem bolj „bei' — kar je umevno; žveplo v zvezi z vrelo vodo osnaži prašiča ščetin in tudi vse druge nesnage; to velja tudi od pepela, kateri se čestokrat rabi mesto žvepla.
Prišli so trije. Prvi je .mesar" postrežljiv, dober naš sosed — kje se je tega rokodeljstva učil, ne vem, da ga le zna! -- drugi je naš vi-ničar, tretji, še mlad mož, nam v poletju pridno pomaga pri vsakem delu.
orilček : Iz dnevnika male gospodinje. 65
Po zajuterkn gredo nato ubogo stvar; na.ša Veronika stopa za njimi z loncem in hrirlccm v roki za kri, katera če bi se ne topla dobro premešala, bi se kar strdiln. Zdajci smo slišali močen a dolg krik, ki je postajal vedno slabši. Atcj, mamica in jaz smo bili v hiši pri zaprtih oknih ; ker ne poslušamo radi — pa mora biti !
Ni trajalo dolgo, da so ga imeli v širokem lesenem vedru, da jo bil z žveplom potrošen in z vodo polit! Smejali so se mu, ti oderuhi ter drgnili še z malovrednimi, ojstrimi žlicami, da je bil vedno bel, vedno lepši, ili - okroglojši naš pi'ašiček ! — Mamica moja mi je rekla, da pri tem-le nimnm kaj opraviti, naj se podvizam, da piipravim vse, kar je še mojega dela. Potegnem jo torej v kuhinjo. Zasuknem se, da je bilo veselje. Vzamem lesen krožiiik, oster nož, pa začenjam rezati žemlje po čez, v tanke kosce ter jih Kj-.ravljam v dve posodi. Zakaj ? zato, ker je tam bilo tako. — Ko je to končano, začnem pri drugem delu. Prav tanko olupim svežo, rumeno limono, ter olupke, kolikor je možno ozko, zrežcm z malim nožcem, po širokem; enako zrežera tudi nekaj lepega lorberjevega listja, a tega ložje s škarjami; prinesem si tudi snažno oplahnjen vrh rožmarina in mu potrgam iglate listke; nazadnje še pri-denem nežno zelenje peteršilja, ki je pognal v kleti iz zakopanih korenin; vse to lepo pomešam, nobenega bi ne smelo biti no premalo ne preveč, — oh in kako še diši ! — Rižu na ognjišču se že kar „sliši', da mora biti kuliaii ! Res, lepo cel je še, trd pa nič več. Le proč od ognja z Ion-' cem. Zdaj pa žo smem pogledati, kaj je s prašičem ?
Nu da, saj že vsi stojijo okolo njega ! Siromaček čepi na lesenem držalu, z hrbtom navzgor ; hvala Bogu, špeh je pa lep, to je zdaj veselje za dolgotrajen trud, ki marsikaj prizadene; stara Veronika se kar smeje ; Mesar vpraša, bo li treba bedre se špehom prej izrezati, nego se prav za prav spodobi — ali kar pozneje brez špeha? Mamici je skoraj žal špeha ; jaz — če bi vedela da bo gostija, bi že prosila — tako pa odtcčem, naj le napravijo kakor jim drago ! — V kuhinji je na mizi deska, na katerej obično delamo rezance in na to desko so zdaj prinaša kos za kosom mesa. Mamica in jaz pa stojiva pri mizi, vsaka s svojim nožem ter. napravljava. Mamica zapoveduje, jaz poslušam in poskušam. Prinese se dvoje dolgih kosov tako zvanih „rib", ki leže tik hrbtišča, iz kojih je znana dobra juha. Ribi se razrežeta v večje kosce, nasole v taki meri, kakor navadno pečenka, ter tako puste v posodi nekaj časa. Prašiček ima tudi „ziijca' ; ta je velik pa tanek in jako masten, zato se mora lepo obi'ati preobilno maščolio. Mamica me uči, da ni prezirati nobene drobtinice, bodisi slanine ali mesa, ki bi prišla v kvar. Med tem se tudi odbira meso iz slabših kosov in obrezkov za mesene klobase ; vsega mastnega se jim ne sme vzeti, drugače bi bile prepuste. Drob t. j. p'uča, srce, ,,možek", slezeno sem morala deti kuhati vkupej ; kos jeter pa po-
5
ffŠ Grilček: Iz dnevnika male gospodinje.
sebej. Ko so bili vsi kosi rnzrezniii, glava rnzsekaiia. noge oparkljane in razsfikane, se je prinesla zato pi'ipiavna kad - spodaj s čepom — in šlo je na nasoljenje. Da pridejo največji kosi, najgloblje k dnu v kad, smo izbirali najpi'cj največje koso mesa in potem vedno manjše. Soliti je treba močno in povsod ; najbolj pri kosteh, da se v poletju mesa ne lotijo črvi. -~ Kad je bila potem postavljena v klet : meso seveda snažno pokrito; ne ostane zdaj le kar tako! Vsak drugi dan je treba spodaj pri čepu odpirati, to solno vodo, ki so nabira, izpnščati, a zgoraj zopet čezu vlivati. Čez dva tedna i)ridejo zgornji kosi že v dim ; debelejši nekaj [io-zneje ; če bi pa postalo tojdo vreme, že samo čez en teden. Seveda so manjši-kosi tudi prej okajeni, nego debelejši!
- Opi'ažena jetra, za malo južino — ki ne sme manjkati ~ so gotove ; soliti jih ne smem prej, dokler niso vsi zbrani, kajti (h'ugače postanejo trda. Mesar si že briše roki in ona dva pomagača se že tudi vračata s potoka, babaje se z lepimi snažnimi črevami, katere sta [iokoj-nemu prašiču oprala tako lepo, kakor še niso bila nikoli ! In želodec ponujata mamici, da povolia, če ima le še trohico dulia. — Ker so vsi tnko pridni, postavi atej veliko mnjoliko zlatega vinca na mizo ; naj se ogrejcjo !
Ko delamo klobase, se smo že čenčati in smejati. Pomagača dobita posel, ohlajeno meso rezati prav drobno in čedno za mesene klobase; pri jetuo delo h kateremu pozneje vsi ])ristoi)imo. IMojstcr mesai- bode med tem delal še mnogo imenitnega ; kaj bi pa bile koline brez proseiiili in krvnili klobas ' ? In kaj bi se le dajalo v tiste široke, črevnc torbice, ki zdaj med narezano čebulo v vodi ležijo, če — ? ; zdaj pride moja pi'iprava k svojej vrednosti ! Da som zrezala že prekuhan oburk in z nekoliko čebule pustila na ognju v dobro scviti masti, da sem kuhana jetra zribala, kuhani drob prav drobno scsekala, znava le še medve z mamico ! Naš mojster pa, ki je predjiasnik svoj ali obrnil ali zamcnil, sedi modro pred veliko skledo, v katerej meša in drobi prvi del mojih žemelj v juhi. v ka-terej se je kuhala drob. Prinaša se lepo narahljan riž — ne pa proso, omenjena jetra in drob, prah črnega pojira, klinčke in sol. Mešati to ni .ravno umetno, ali napolnjevati in špiliti klobase, pa le; jaz bi tudi ne znala, ako bi ne bila gledala in videla ! — Mala četitina vse te snovi se pusti, ker že pripada li krvnim klobasam, kakor še tudi drugi del žemelj v toplo mleko namočen, nekaj čiste krvi, drugo ])olovico oburkove maščobe, dišavnih pi'iklad : klinčke, nekaj cimeta in no';aj manj jiopra ; seveda tudi sol. Te klobase je še počasneje izdelovati, snov je tanjša ; pa saj se ni mudUo ! Na ognjišču je vrela v velikem loncu voda, v to smo devali zapored klobase, da prevrejo, potem v posodo z mrzlo vodo in iz te, dodelane, na svoj prostoi-.
Davno že je minil poldan in večer je bil, ko so se lotili  mesenih klobas. Drobno izrezano meso, dobro osoljeno in popoprano se je z nekaj
Dolski: Ob stuđenčku. #T
prav drobno narezanim česnom na tanko premesilo in predebelo. Med tem sem poslušala možake, ki so se pogovarjali, da po nekod kar česnov sok iztisnejo, ter kiininc dajo vmes ; in drugod dajejo tudi dobrega vina. Mali kozarec dali smo ga tudi mi. — Ko je bila klobasna puškica napeta, komaj so se jej postavljali ! — Jaz, seveda, sem imela med tem pravo igračno delo, dokončevala sem mrežno pečenko (Jungfei'braten). Pečo, iztisnjeno vode, sem razgrnila, poprašila s poprom, klinčevim cvetjem (prali), ktere dišave sera imela že kar skupaj zmešane, in ono dišeče zelenje kakor : limono, lovor, rožmarin, pctei-šilj. In v tako dobro stvarico sem čedno zavijala vsak posamezen kos nasoljene „ribe". Še mojster mesar me je pohvalil.
Prod večerjo so možaki le še spravili špeh v podstrešje, obesili ga, da se nekaj posuši.
•Jaz som pa pokrila mizo, snažno in čedno, da se povzdigne hvala in veselje dneva. Pred večerjo smo skupno molili za večno luč, angeljsko cešcenjc pred mojimi malimi božičnimi jaslicami, katerim so med tem gorele vse lučice. — Večerja pa ni le bila samo dobra — poskusili smo vsega — temveč nam je tudi teknila! Dobre volje smo bili, nismo tudi pozaliili lepili slovenskih jiesmic, mile stare navade.
Končali smo tedaj dan v veselju in radosti ; vse je bilo zadovoljao,^ še pomislili nismo, da nam je dal tudi dosti truda. J'
(Jrilček — zapomni si to !
Grilček : Iz dnevnika male gospodinje. 89
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček.
.....meseca svečana.
Našo muco |)a moram vendar le pohvaliti! Toraj ni hodila zastonj, še vso jesen, na naše podstrešje; dobro si je izgojila miške, miške ki. če že drugače nc, vsaj v jeseni za zimo, silijo v vsako zidovje. — In zdaj je visel ta naš špeh že celih štirinajst dni ne le vetru in zraku, temveč tudi vsemu, kar smuka in leta, prosto razpostavljen, na podstrešju, ne da bi bil zaraogel atej, katerega je mamica pridno pošiljala naj preiskuje špeh, opaziti, da bi bil prišel pod prepovedane zobke ! Če bi pa kdo liotel trditi — baš radi varnosti so ga bili nekaj previsoko obesili — to bi bilo res pa le premalo častno za našo muco.
Naša muca, ki sedi tako velevažno v svojem kotičku, v kuhinji, pri peči ! Danes še zaspana ni, kakor drugekrati kadar se tako lepo greje ; saj pač mora gledati kako mi vsi, pri mizi, tisti špeh režemo . . . • „to je pa skoraj tako belo kakor mlekce, ki ga vsak dan ližem, in sem ga tudi danes že polizala ! Bele stvarce se mi podajo ! Bela muca sem ! Tako gladke bele nogicc imam, oj, tako bele, in" . . . na hrbtu in nad čelom pa imaš črno liso, tega pa ne vidiš !
Ta muca torej je prav za prav čin naše Veronike, ta ima čudno l)rijaznost ž njo. Kako huda je bila, ki smo se začetkoma, ko je tihoma privedla to živalico k hiši, začenjali ustavljati ! Zdaj, no zdaj, smo vsi [ireverjcni o čudno mnogih dobrih mucinih lastnostih, in naša muca ni druzega nego ravno ,na.ša muca!"' še v sobo na peč sme! Veroniki pa se vse to tako dobro zdi !
Pri špehu smo tedaj. Že včeraj ves popoldan smo sedeli ob tem delu, deloma tudi stali, kajti moja mamica trdi, da za kuharice ni lepo, če sede pri svojem delu. — Zmrzel je. Nožje so dobro nabruščeni. Toraj kako prijetno trpko se reže ! Najprej seveda iz celega v manjše dele, potem te na dolge ozke kosce. Prav s kožo skupaj, se reže večinoma le prav v kmetih, (če obrneš pri delcnju kos s kožo proti sebi, si varnejša, da se ne urežeš) — in zdaj še le, te kosce po dolgem v tanke
90 Grilćek : Iz dnevnika male gospodinje.
režnje, te v ozke šibice in zdaj po čez, prav drobno v male kvadrat ce iz kojili ))ostanejo lični ocvirki. Komur je to delo prepočasno, laldio tudi zmelje špeh na mesenem stroju ; pričakovati pa mora, ne samo, da ne bodo ocvrki zdrobljeni tako lepo, temveč in jih bodo tudi težje ločiti čistega žmovca.
Dosti je še rezanja. Mamica nam prigovarja naj hitimo, kajti lada bi špeh še danes pustila in spravila ; toraj tudi govoriti ni časa ; kar premišljujemo vsak svoje. Meni zasukne kolesce v glavi vodo na moj mlinček, in mislim takole. „Grilček, če bodeš ti kdaj imel kaj skrbeti, in bi se tudi hotel izogniti truda kacemu prašičku na tvoje stroške pustiti špeh rasti, — špeh rezati bo le treba! Kupiš ga pa v bali ! Zabelo imeti za vse leto doma, in pa samo spravljeno, to diši ! Saj veš, kaj ješ ! th-ilček
Zdajci - in ravno prav — se pa kuhinjska vrata odpró ; viničar-jeva žena je prišla prav prijaznega obraza pozdravljajo, košarko s snažnim robcem pokrito, u roki. Iz te pa deva na polico prazne posode. Odnesla jo je namreč bila en večer po kolinah, ko jej je mamica dala godle — juhe v katerej so so prekuhavale prosene in krvne klobase, kojih se je v tem tudi katera raztrosila — dobro vedoč, kako radi si revni ljudje na taki julii skuluijo kaše ali prosa. Ravno prav nam je zdajci prišla ; mamica jo kar k nam na delo nastavi, kar z veseljem sprejme ker, špoli rezati, je le zmiraj malo imenitno ! Mi pa imamo upanje, da hitreje končamo. Na klopi ob steni pa stojo po vrsti, že od \ cronike osnažene in pripravljene posode, bodisi lesene, kovinske ali glinaste za špeh, žmave in kože.
Da bi mamica ne bila solila še takrat špeh — na notranje strani -— ko ga je dala obesiti, morala bi ga zdaj zrezanega še prej v skledi osoliti negi) ga spušča. Sol že v tekočem špehu rada ostaja na dnu ; močno ga pa nobenokrat ni dobro soliti; rad postaja žarek. N'itrašam mamico, kaj i)a bi bilo storiti ako bi sploh ne bilo pi-ostora ga kam obesiti in kje sušiti V De mi, da bi bilo v takem slučaju ravno tako dobro, ako bi se sveži špeh, seveda v manjših koscih, v vreli vodi prekuhal, potem kar zrezal, pustil in spravil.
Kmalu začenja špeh nad ognjem v kozici zlobuskati ; pridno ga je treba začetkoma mešati, da se ne prileze ali prižge k dnu. Ko pa postaja čista maščoba na njem, se že lahko z vlivauko skozi cedilo v pri-]iravno posodo odjemlje ; tako se dobiva čisti žmavec. Pri špehu, ocvirkih, še ostaja vedno dosti maščobe; sploh pa špeh, ki se kaže „suh" - daje več ocvirkov nego kaj druzega ni veliko vreden; bolj izginjajo ocvirki, več je tekočine, boljši je; pravijo mu da je ,.plohek". — Ocvrki pa se ne smejo pustiti tako dolgo izpuščati kakor bi bili rabiti že za zabelo, temveč ko postanejo nekako prozorni, še le malo, in precej so go-
Grilček : Iz dnevnika malo gospodinje. 91
tovi ; tudi duh je tak že nekako ,,zrel". V vsako drugo kozico i)a se daje kakov lavorjev list, da se spušča zraven.
Pri nrzi se oglasijo, da jim je zmanjkalo špeha. Zdaj pa po kožah ! To je pa trdo ! Po čez, le lepo ozko jih režimo in pazimo na prste ! Kože bodemo na zadnje spustili, postale bodo takšne, da kar krustajo pod zobmi ! Pa lahko jih zdrobiš. — O kako prav pridejo čez poletje, ko se kuha delavcem, in kako okusne so posebno v kacej kislej krom-pirjevej juhi ! — Kože se dado tudi kar cele napeljati na nit, in tako na zraku posušiti, takšne so dado kar cele kuhati, pa ne vem če so tako okusne. — Veste! Kožica, pri katerej je gotovo ostalo, če se ni nalašč pustilo nekaj maščobe, dobro ocvrta je dobra reč ! Strkne se pa vse skupaj ravno tako kakor špeii, iz tega imamo lahko mali dobiček namreč : dobro se ohrani svinjina ali mesene klobase, ki se do jeseni, ali tudi še čez leto, zakopljejo v špeh — špeh pa od tega dol>iva nek' [»oseben ne vsacemu prijeten okus. Zadostujejo toraj kožice in teli je manj škoda !
Meso imamo še v dimu, klobase so pač že dimljene, hajd tedaj z nekterimi v ječo. Pa vsaka dobi spet svojo celico in to tako ozko in tako tesno, da ne bo moči dihati ! To-le pa tako. V posodi, ki je odločena za kože, se strkne na hladnem, na dnu, kmalu kar se je notri vlilo ; na to lego se polože klobase, pa ne da bi se tiščale druga druge. Čez nje se vlije zopet cvrte kože, seveda ne čisto vrele. Da se maščoba povsod naleze, vse pokriva in oklepa, skrbi stvar sama, ki se na hladnem zopet strdi in strne. V tem redu, kolikor potreba, naprej. Čisto enako z mesom. Da bi ga hoteli pozneje še pokoiiati, druzega ni treba, da se maščoba zopet segreje — spusti — in ravno tako naprej obrača. Pa menda ne bo treba ; saj imamo hladno klet ; če v to obesimo čez poletje svinjino, čez zimo bo pa prav na zračnem prostoru, ostane še tudi že dosti zveza in sočnata. Plesnjeva seveda postane v kleti od zunaj, pa tega se lahko Icpu umije in lože je odpravljena ta mala napaka, nego pa žarki okus, kojega dobi svinjina čez poletje spravljena na to])lcm kraju.
Zdaj še pa pri sosedu v kuhinji v dimu visi, ker naša kuhinja nima od[)rtega ognjišča, ter ni za dimcnje, vsako leto ga prosimo te prijaznosti! On pa je tako postrežljiv, še to pokoro si nalaga, da večkrat skozi od[irto kuhinjsko okno prepih napravlja, ki je k dimenju zelo važen in koristen. — Naša Veronika pa ve še nekaj druzega, ki je tudi baje zelo dobro. Vsak dan jo pobriše z brinjcvo vejo v sosedovo kuhinjo, tam na tleli je vžge, in ker brinje rado gori, je pridno obrača, da ovira ogenj ter napravlja kolikor možno mnogo „brinjevega dima".
Kako pridna je pač naša Veronika !
Končali smo ; viničai-jevej ženi se je začelo domu muditi. Ocvirke smo še jedli poprej; lepe rumene ocvirke, katere nam je mamica posebej
92 Književnost in umetnost
pripravila, ter dober domač kruli, katerega bo treba zo[)et skoraj sjioći ! Potem smo dobili pa vinca po vrlin, ker je voda po tacem [iiepovedaiia !
Mamica je vsa vesela ; vse posode je napolnila s tem dobrim blagom i Pravi, kako skrbno bo hranila po zimi na suhem, po leti na hladnem, da se ne pokvari in — kako jo veseli, če je v minolem letu kako malenkost podarila ubožcu. Saj Bog povrača !
Muca pa je morebiti slutila, da bi lahko padla v skušnjavo, kajti že zdavnej je smuknila skozi vrata.
112 Grilček: Iz dnevnika male gospodinje.
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček. Krilil
..... svečana.
Saj pravim ! Naj so človek le nikoli ne zana.ša na možke ! — to so '^pravi, na mlinarje ! Kdaj bi že bili laliko spekli kruli, — morebiti že pojedli bi ga bili! — da bi bilo šlo vse hitro po vrsti, kakor sva medve z mamico v shrambi nasipali vrečo po tri okrogle plctarke pšenice, pot rži in vsako šesto koruze ali turšice, da se je spravilo to breme v mlin, tistemu obljubavsu ....
No in zdaj, ko že imamo vrečo, spodaj v posebno gubo z otrobi, prcvezano, doma, — naj bo to že mlinarjcva krivda ali ne — preveč moke se nam nikakor ne dozdeva ! Ali ,topla' moka iz mlina je tudi v rabi ravno tako neizdatna, kakor topel kruh iz peči — ! torej ! V prihodnje skrbimo že naprej in v pravem času.
Pa kdo bi že kar zgodaj v jutru godrnjal ! Na delo raje z novimi, veselimi močmi ; saj čakati ni ne s časom ne — s kvasom !
Da, kar naprej povem, če bi kdo ne vedel — rokico so snažne, predpasnik bel kakor sneg ali vsaj dosti bolj nego črna moka, ki pride v veliko skledo, toda še le skozi sito. Da bi jo tehtala, tehtala bi menda '2-'2)4 kg. za hleb navadne velikosti, drož iz štacune po 3 dkg. k enemu hlebu. Drože v lonček s prsti zdrobim, pomočim s toliko mrzle vode, da jih. s kuhlo lahko razstopim, potem pa še vsaj dvakrat toliko mlačne vode prilijcm, kajti - Grilček noče čakati svojega ljubega kruhka, da bi ])o-stal star, kar bi naredil kvas, ako ga denem z mrzlo vodo. VroČa voda bi'pa tudi škodovala, torej vse lopo „mlačno" naprej. Skleda z moko stoji že tudi na gorkom,, z roko napravim v sredi moke malo globino, vlijem razmočene drože v njo, s kuhlo pazno primešam toliko moke, da postane mehko, gladko testo : kvas ; konečno potrosim z moko, pokiijem, da se ne razliladi, pustim vse skupaj na gorkem in ~ „križibožji" sem že rekla.
Zdaj je pa čakati dokler kvas vstaja ali skipi ; ne bode mi pa med tem dolg čas, saj smo pač v zadnjih pustnili dneh! Nekteri bi morda mislil, da ti so, le za šaljivost, ter za ,,krofčo'? Bog varuj ! Baš prav, da stara vera za zdaj prepoveduje ženskemu spolu prejo, .šivanje i enaka dela! Kje neki bi pa našle časa?! Seme, seme za prihodnje leto, to je v pustu glavna'stvar ! Neki čudno dobro vztraja in obrodi, ako se v pustu preskrbi. — Prihranjena, odbrana seinenjska koruza bi bila luščiti ; a to remezno delo, tibbge ženske, iz srca rade prepuščajo možkim. (Sušiti se je imela namreč le na zraku.)
Tudi moja mamica, za pečjo pri mizi sede, ima velik kup raznega fižola pred seboj ; deli ga na dvoje in izbira. Slabega ni več vmes ; od-
Grilćek: Iz dnevnika male gospodinje. " 11.3
bral se je takrat, ko se je I5e kuhal pokojnemu prašiču, — dobrega spomina — le v tem mu je (Jrilček storil krivico, da ga je na prvi strani svojega dnevnika se žveplom, namesto se „smolo potrosil, dobro julio pa je kulinl iz hrbtišča ne iz „rib". — Torej temu dobremu in debelemu, temu podolgovatemu in ploščatemu fižolu, se že kar od zunaj pozna ali misli na „visoko", ali je navezan na ,nizko" ! Ali so bo vspenjal okrog svoje dolge „rajce" ali dosluži svoje bitsvo sam ob nizkih tleh. Pravijo, da je navadno ta-Ie fižol le bolj ,.pohf', nego „zajčjek". Zopet je pa pri onih nekaj vrst, ki so jako bolj okusne ter za rabo že tudi v zelenih luščinah ! Oboja imata torej svoje dobre lastnosti, — a da nju razbira, ima mamica prav, kajti devati ju na skupen prostor, ne bi bilo dobro. Rcvše fižolno, zakaj pa odškočič ? ! Še ti se braniš —
Med tem ko bi jaz pi'cvdarjala kaj naj fajniošter, ne, no, mamica, skupaj veže, skujiaj sadi, ušel bi še kvas ! Povrli polna ga jo že vsa jamica, in ker mu je tesno prihajalo, razpokala mu je površina, gotov jo, mesit gremo !
Mamice mi ni treba dvakrat klicati, že mi pripravlja mlačno vodo, ki bode za prelivanje. Meni druzega ni treba, nego rok! Najprej denem za vsak hleb eno mojih pesti, soli. Kvas pomešam malo z moko ter i)ori-nem na stran ; ostalo moko spravim skupaj, pomešam z mlačno vodo, kojo mamica kolikor treba priliva, zdaj še le primešam tudi kvas ter vse skupaj dobro mesim in obdelujem, moke se ne sme nikjer videti. Umetno ni : roka za roko se vriva v testo, kar pesti se delajo in kažejo tej stvarci božji ! Zato se pa tudi kar možno odmiče od rok. Cim dlje mesim, praz-neje roke imam in če so enkrat čisto snažne, sem gotova. Pri ržeuem testu ni to posebno lahko ; bolje občutim pri le pšeničnom ki'uhu, ki se tudi včasih peče, mesto vode z mlekom omesi in v kterega mi mamica vlije še kakšno jajce, ali žlico masla. Sveža,, jirav di'obno zrezana limonina lupina daje v tacem belem kruhu dober okus, v ržeuem, za iirijatelje, pa kumna. — Najložje je premesiti pravi kmečki ,zmesen" kruh, ki je iz zmesi moke raznih žit, koruze, rži, ječmena, ajde.
Premeseno testo zopet toplo pokrijem. Odpočiva si tačas, dokler si prinesem običajno desko, pripravne oki'ogie pletake pogrnjene s snažnimi, krušnimi prti, katere lepi) z moko (znotraj) potrosim. .\ko bi to delo trajalo tudi tako dolgo, da bi testo začelo že vstajati, ne bilo bi škode. --Ko imam enkrat testo na deski, ga razdelim v toliko delov kakor je hlebov namenjenih, ali „štruc" — pletarke -za štruce so podolgaste — — vsacega posebej z roko v okroglej obliki povalam in obdelam ter položim na prt v pletarko, kjer čedno zagrnjen in pokrit vstaja na toplem prostoru, tako dolgo, dokler ni storil svoje dolžnosti, namreč se razširil in napihnil še enkrat toliko.
114; ; Književnost in umetnost.
In Veronikil, da bi kar ne imela dela pri tem-le V! Nikakor, še no Vem kako bi kruh spekli Irez N'eronike".
Ko sem jaz te okrogle paghivčke siiravila pod belo ijuhico, piinti-. šala je lopa sulia drva, odkrila poć, zanetila .ogenj. Zmerno nalaga, da. enakomerno gori. Eno uro bo treba še kuriti, da se peč dovolj razgroje ; razgrela bi se [la lahko tudi preveč, zato poskusimo, ko potegnemo ža-. rinjéiin pepel z „grabeljco'* h kraju peči, pečna tla snažno z mokrim „omelom" pometem«, vržemo košček pajiirja ali pest oti'obov, ki ne smejo zgovetj. Hclo, fino testo li. pr. škartel (Gugelhupf) zahteva slabcjo peč.,
„Lopar" ili „veselca" sta tudi važna : na loparju so prinaša kruh. v peč, iia sestrici, železni, tanki „vesolci* [»a iz peči, kjer se kruh ne daje že kar začetkoma v peč na kositarjevi plošči. .Prodno se kruh daje v peč zmoči so lahko s toplo vodo, to mu dola lepo skorjo. To znači ,,lep' kruh, kakor notranja mchljad, ki naj bode malo luknjasta a vendar i'alila. Sbiadi naj se, če možno, stoje, prislonjen.
Pa pečna vrata so še vedno prikrita in kaj že jaz vse prayim ! Premaknila sem ga krinaj, ravno je postal trd. Vso je mirno. Velikost hleba je pač merodajna za čas pečenja, eno do dve ui-i bo treba. Skrivnostna tihota .... /dajci poglejmo !
Zares lahkega čutim, na dnu močno zabobna, ko ga potrkam. Tamkaj mu naredim z nožem križ, da ga uiičnem, ko — pridete pogledat in pokušat kakšen je !
Grilček; Iz dnevnika male gospodinje. 13?
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček.
. . . sušca.
Xel;nj l)o !
,,B()(li' je besedicii, kujo je izgovarjal Stvarnik na večnem [irestolu, že začetkom sveta. Da jo je izgovoril zdaj  zopet, kaže izprememba  v
138 Grilćek : Iz dnevnika male gospodinje.
naravi . . : . . Snežec se skriva, kakor bi ga kdo podi! ! Na tleti se delajo hižice in blato ! A -- zasuka jo vetrec od juga, popiha, pobriše, in — posuše se zadnji snežni spomini.
Ni prijetno našemu ateju, sprehajati se pod golimi sadnimi di-evesi, zroćcmu na vzgor, roki se škarjami in žagico za hrbtom ! A, zadnji čas je obrezali in posnažiti vejice, koder bi še bilo kaj zaostalo ; za očke in popke, ki tako obilo obetajo, se še pa ne zmeni, ta zmrzli atej !
Pomlad prihaja nova, lepa pomlad !
„In si'ce, ti se ne vzbudiš ! in jezik, ti ne govoriš ! Zdaj -
In Grilček, ti ne skrbiš — za došlo pomlad, za mnoge potrebe, obleke, raznovrstne reči, katere rabiš v hiši, v kuhinji, kmalu v vrtu, pri perilu, zraven umivalnika, na šivalni, na pisalni mizici ! V Oj, ko bi se le vedelo, kako dolgo že skrbim! Kadarkoli sem kaj pogrešala, hitela sem na določeno sti-an velikega koledarja Mohorjeve družbe, da zabeležim vse stvarice, katere bode treba kupiti, kadar se v prihodnje odpeljem v bližnje mesto, po takoj drobnej domačej trgovini. Tako se vozim štirikrat v letu, to jo za vsak Ictm čas enkrat. In pa, kako modro se takrat ve-dem ! Saj se lahko — ker sem se že z malega naučila! Učila sem se najprej doma po vaških semnjili z desetico, katei-o sta mi dajala atej in mamica. Prvikrat sem storila čudno dobro kupčijo ; kupila som gobico okroglo tei- gladko, zgoraj i-udcčo, spodaj rumeno — gobico, ej za krpanje tistih preklicanih raztrganih nogavic. — Dala sem samo šest kraj-cerjev ! - V drugič sera kupila toliko porcelanastih gumbov, da jih imam še zdaj, kar za celo desetico sem kupila. Taki'at je bila mamica malo manj zadovoljna z menoj. — V tretjič sera bila pa sama najbolj zadovoljna, kajti naletela sem na dobrega človeka, kateri mije prodal knjigo, knjigo — za „moje premoženje"!
Tako le se učijo mala dekletca! Sedaj, ko sem velika - lagati se ne sme — bolje tedaj da rečem odrasla", je pa drugače. Odloči se, kdaj odrinem, površno so izračuni, koliko denai-jev bode treba; in ateju se [»riporočam ! Oj lepo. prav lepo je treba se priporočiti — to ve vsak. kdor denarjev prosi !
Železniška postaja ni daleč ; tudi vlak odhaja in prihaja prav v ugodnem času. Prcdpoldan, pred odhodom izpijem še lahko sklcdico čiste juhe, katero je dobra mamica nalašč zato nekaj prej pristavila ! \' mestu mi pa ne bode veliko misliti na jed.
Da me je ložje spoznati, bi tudi povedala, kako se oblečem. Lci)c obleke ali kaj tacega bi ne oldckla. kar se ne prilega vsacemu vremenu ; napestnice, zlatanino — Dog varuj ! Pripravno krilo, toplo, navadno površno jopico, pa kapico ! Pristojnih, elegantnih rokavic ni prezirati !
Grilček : Iz dnevnika, male gospodinje. 139
¦      Sprevodnik ini je nakazal velik in tudi precej napolnjen kupe.....
Zdaj se še le vidi, da je naš Grilćek  kratkoviden.....tijakaj sede in
sedi na svojej klopici, kakor bi bil cisto sam ! Po kotih -- in naj bi bili še tako zanimivi — nič ne gleda.
('cz nekaj postnj smo v mestu. — Po mestnih ulicah in izložbah je marsikaj za nas uboge, poštene deželjane, pa naj le bode, mi nisnio nič radovedni ! K večjemu kako novo nošo in šego, na kacej modernoj dami si hipoma ogledam — toda ne tako očividno, da bi me imela za kakovo šiviljo z dežele.
V štacunah' v katere navadno zahajam, me že poznajo ; prijazno mi strežejo ; postrežljivo ju-cdlagajo večjo izbirko, ako mi kaj takoj ne ugaja. Ne bojim se njim tega reči, tudi ako mi je ktera reč predraga, ne sramujem se zahtevati cenejše ! Seveda užaljivo njim ne smem ugovarjati.
— Po ceni samo, pa se tudi ni ravnati. Včasih je med cenejšim lilagom tvarina, ki se leliko kosa z najdražjim, večkrat i)a jo dodati [)ar krajccrjev za boljšo, toraj dražjo stvar, ki pu iiotcm, nadoniestuje dve cenejši. — Več skupaj vzeti ne škotli ; to vemo že z doma, iz tlomačih štacuu n. pr. liri soli ali sladkorju ker se tako pilhr.mi — iu čc tudi ne več eden polukrajcar pri kilogramu, ali kosu got-ovo!
Ker imam vse potrebščine redoma po stacunah zapisane, kmalu opravim svoja-pota. Kjer mi je največ kupovali, tja grem na zadnje. Tamkaj mi zavijejo vse manjše zavitke v enega velikega, tei- mi ga pozneje pošljejo k vlaku. \ lekarno še moram ! Napolnjeno steklcničico z melis-ninii-kumiiimi-kamilnimi-promiincnimi kapbcami prinesem čestokrat domu. Ta četverkamešanica je tako izvrstna za vsakoršne slabosti, ter tako .,močno" pomaga vsacemu ..slabemu", ki jo med nami, ali pride k nam. da je res vredna, da si je Grilček zapiše v svoj dnevnik!
Zdajci pa si iiredstavijajmo. da je si'cdi popoldneva — tako ob   4.
- - cudiio hladno, ojstiai, mrzlo postalo. Ubogi Grilček pa na prostem ! in šc lačen. Pomoč je naj!)iiljo iskati tam. kjer se dobi. Krene jo toraj k liližnji kavarni na nekaj rujavega, gmiscga, i)o imenu pa no povem, ker se nekateri tako smeje ! Časnike mi piincso Kmalu je pregledam iu odložim saj — ,,Slovenke ni vmes.
Zopet najdemo (irilcka v kupeju. v dolgem, ozkem kupeju, samega s svojim zavitkom! Tako natanko premišljuje za vsako plačilo, od kterega nema napis.uicga računa, kajti to ve, da l)ode doma iie le stroga preiskava nakupljenoga l)laga, tcmvc(' bo tudi treba da'i vesten odgovor vseh stroškov. Števila in krajcarji mu plešejo pred o(:mi. . . .
Nekaj ga drami. Ljuliko. veselo šopotuiije priliajajočc z l)ližiiie, tako sladko, tako ii dolžno, tako nepremišljeno, no. tako ))rav dekliško ... . Dve (levi, gotovo se sami |iogovarjata v bližnjem kupeju. Kmalu sliši in ve nehote nas Grilček vse . . . kako lepo jo bilo danes v mestu, kako
140 i
Književnost in umetnost.
lepe in nežne so vse nakupljene reči, kako težko se je bilo odločiti, kako stra.šno kmalu je nedostajalo denarjev !
Ko pridem na domačo postajo, zapazim stari Veronikin obraz za izhodnimi vrati. Odvzame mi zavitek ter gremo proti domu. Kakor vselej, vprašam tudi danes :
„Veronika, jeli doma vse kakor je bilo ? Zgodilo se ni nič posebnega ?
„Nič, le dolg je bil ta dan, strašno dolg."
Pogleda me. jaz njo. Iz srca sem se zasmejala ! Podilo, gnalo me je domov ! in zopet je bil v meni — stari Grilček.
164     Vlasta: Cerkveni zvon. — (Irilček : Iz dnevnika male gospodinje.
Iz dnevnika male gospodinje.
; Piše Grilček.
V vinogradu
. . . . . sušca.
• Tako pottjctuega žo dolgo nisenl victela našega viuicai-ja, kakor zadnjič ! Pristopal je nenavadno naglih korakov — baje zato, ker ga ni voč ovirala okorna suknja, kojo je nosil vso zimo — klobuk na tilniku, kakor bi zares
Grilček; Iz dnevnikn male gospodinje. ¦ 16S
Že dihal topel, pomladni zrak, ter bi bile zimske nezgode delavnih Ijndi že vse prestane! Živo veselje mu je žarelo raZ ogreti obraz, ko je snel klobuk, ustavivši se pred atejem, kateri je ravnokkr pred hišo na solncu stoje, od daleč pregledoval k zidu prislonjene motike, lopate in ki"ampe.
„Gospod, kedaj pa začnemo V Obrezano je, in svet se odpira'.      >
.... da, da, svet odpira se; odklepa krog in krog — saj „ključkov" je dosti ! . . . Ta mali, rumeni, trobentasti kljnček, ki se koncem leta spremeni v velik neokreten, železen ključ . . . kletnih vrat', >
Atej in viničar se nikakor nista udala tako porednim mislim, modrf>,i kakor se spodobi, sta poklicala tudi mamico in v pametnem pogovoru se je sklenilo, da viničar najme, pod navadnimi plačilnimi pogoji, pridnih, razumnih delavcev, da se z delom v vinogradu prične prihodnji teden. ;
In danes je prvi določeni dan. Vreme je tako prijazno, da prav nič nisem tožihi,. ker sem morala že zgodaj v ranem jutru napotiti se v našo veselo gorico »a prijetnem visokem griču. Ključ naše hišice sem dobila "zraven ! Koš kruha se mi je prinesel — tedaj sile ne bode ! Samo nekako nestrpno mi je bilo začetkoma čakati, ali pač dojdc kaj delavcev ?
V spomladnem času, kadar se jim ponuja dosti dela in ž ajim zaslužka, — morda prav zato, ker jih je v dolgi zimi tarilo mnoga bede, postajajo radi ošabni. „Kcdar je naš čas, mi gremo h komiur hočemo". —-Vsaka neprijaznost, vsaka opravičena slaba postrežba, ki je baje lansko leto ednega med njimi doletela, odvračala bi letos ne 1« dotičaika, temuč kar celo druhal. Koliko pa imajo tudi izbirati ! Iz vseh bližnjih vinskih, gričev done in odmevajo vabljivi klici, v rog zatrobljene besede, pojd'kopat!"
Zatorej, ko sem jela zapazovati ljudi se svitlimi motikami čez rame ; premikati se vedno višje proti našemu vrhu, mimo mnogo drugili potov, • mi je vzplamtela v srcu iskrica hvaležnosti.
Dolge vrste so jih bile. Možaki, že osiveli a čvrsti; ženičice, rneat» priklonjene a mladostnega kretanja ; brhki fantje, zalki dekleta -t o), kaj. bi se dalo o njih povedati v čast našega ljudstva, siuno, da bi se m-i zdaj tako ne mudilo ! Sama ne vem, bi li prej pogledala h ^greitoarju" ali h. .kopaču" ! ?
Za kopači je odišcl viničar. — H grobanJM ali polagajaju trsa odbrjri» sa se najmočneji ter izvežbani delavci, in se razšli z motikami, z lopa>-: tami in krampi po vinogradskih razlegah.
Trs po goricah, v naših krajih, ki se še ne-obdeluje po novih načelih tako zvanega „amerikanca", temveč po odomačenej stari šegi^, sci doživi in iiremljajuje v eni zemlji kalvor ena rodovina. Trs zvitega krča-vega stebla, star i ali 5 l^-t. pognal je med večjimi kratkimi, včasih tri do štiri, dosti nad meter dolge šibe, -- in v teh se v enem letu pomladi. Izkoplje se mu „grob", okolu stebla, široka, sosednih: trsov se izogibajoča ter globoka jama ; korenina, se orahlja,   steblo se poleži na n3jb»rfj;
166i Grilček !^Iz dnevnika' male gospodinje.
primerno - stran; šibe sc, naslanjó jilr tik' 'izkopane stene, ob zveži zemlji razprostrejo, jiritrdijo, veilno prt obrnejo v hrib, nikdar ne navzdol. V jami se pokrijejo: najprej z „živo" zemljo, — zemljo nastra-' gan«) s povr-šine, katera jo „živa" od lanskega solnca - nad to se vrže primei'no veliko gn'ja, ali tudi šopo .vojnika', (mlade listnate vejice v jeseni v šope zavezane; od koristi katerih so različna menenja) ter slednjič š« le z drugo izkopano zemljo. ,Ti trski „grobanci''. ostrižejo se do treh ,očes" ter privežejo za lesen« kole^ kateri so jim; pristavijo. Ob letu, da so dobili že svoje lastno korenine, imamo ž njih že kr.epkeje trse ..reznike''. Čez dve leti pa že nosi vsak, ki sL podviza, svoj .šparon" šibo postriženo do 8 ali več „ok« (popkov) ; ta šibica, pazno. vsločena v svojih;. ce\natih sklepkih, na koncu pi'ivezana ob drugi prazen ¦ kol, daje; obok, na kojega se najraje obesi grozdje; pri ,šparonih', nižje na steblu, pušča se še tudi .enooknat" „čep". Čez več in več let pa najdemo na te.m prostoru že zopet starega,' sključenega siromaka, kateremu so prerasle šibe, nu baš prav za novo polaganje in on, da pojde ž-njimi pod grudo. Tako trs , pri trsu —. enak v namenu, različen- v delovanju.
Trše je ,pa viničar odobril v „rezitvi-', prvem delu, ki se opravlja po govoricah in ki se prepušča le vajenim rokam, Slabeje šibice in .vitki vrhi, ki so pri tem; odleteli na tla, pobraU so se v, kupe', ter se; imenujejo zdaj ,rožje".    ;
Naši kopači niso takovi dremači, ki bi le enakomerno brezskrbno mahab z motikami ! — Vesten delavec — če prav ne stori druzega nego-svojo dolžnost — je zares dubrodelnik v vinogradu. Pa dajmo mu  - ne žganja — vinca svojo merico, pravega, dobrega vinca! — priložnost nam bodo opazovati, kakova vestna'ljubezen se mu .zbudi do tihe rastline, ki. prinaša to zlato kapljico! (ilej,;kako pazno kreta z motiko okolu stebla, kako skrbno odkopava zeniljo od korenine, pazoč, da jj ne rani, jo osnaži ,bičev", premnogih žibc katere shranjuje za pasom vzavczavanje „šparonov"; kako ljubeznivo ga poravnava, preskrbi se „živo" zemljo in gnojem ; kako . čedno ga zopet žagrinja,, kako varno mu [wstavi kol, da se ima kam nasloniti ! Se nazaj se obrača, da ga zopet pogleda, — še večkrat nego je potrebno !      Viničar nadzira vso vriito teh pridnih ;ijudi;; skoči sem in tja zžagico, Tvoder se je pokazala na korenini skrita nezdrava vzrasliua.
V letinali, kadar je po zimi zemlja dobro premrznila, se hvalijo ž njo; pravijo.i da ni ,,težka" Iv—-Čas zii-časom se pa Kasliši zveneče klju-kanje grobarjev ob kamenje, na kojega se zadevajo.. Ni se ga ' vstraMti — saj kupice z vincem tudi zazvene!* Iz skale ni pa dobra le vodai temveč tildi vince !     '      .:   : .
.  : ;.KakQ,kmalu požene zdaj trta zelenje in brstje in tudicvetje ! a to še le potem, ko je nastavila že grozdje, oj tako majhno, majhno grozdje!^ Takrat se že veže se.slamnatimi pasi po večkrat h kolu ui iiazno, da se
Književnost. — Razno; * lß7
grozdje he pövezqje ter ovira v razvitku !! Prej I pa še nekaj driizega. Škropljenje proti peronospori, ;je tudi potrebno! In travica, kako visoka vzraste med tem, nu, tako Visoka, da na nižjili trsih solncu brani do že vzrasjih a še trdih jagodi Zato pa; velimo viničarjovi'ženi travo požeti, ter na plan znositi. ' ": ¦' •   j.'
Ej, pa kako sem se zdaj začenrala! Koliko še pa manjka do trgatve ! ? ; ¦. Pogledat pojdeni na vrh. grića ža -'oblaki; da bi le dežja skoraj ne bilo ! „Kop" ni „dobra" ako se zalije ... oh,'in mamice ,ali ateja še vedno ni, moram že samit deliti južino.        ,;
202 i
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček. O vrtu. ----malega travna.
^aš vrtič je kaj skrit. A jutranje solnce ga vendar hitro zasledi, kadar obseva vsako jutro najprej zapadno stran hiše in vse naše dvorišče. Lega mu je vsa ravna, četudi se vzdiga na zgornjej strani že kar tik lično ograjajočega plota mičen grič, ki se končuje v visokej "zelenej gori. Ta gora je zato na svetu — pravijo naši vaščani — da nam deloma zakriva sever, ter nas brani pred hudim vetrom. Srečen prostor zemlje je vrt. Z nobeno pedjo zemlje se ne peča toliko človeški um, človeška roka, kolikor s prostorom domačega vrta, kojega bodisi gospodinja, bodisi vrtnar umno presoja. Lega vrta je jako važna, tako je tudi važen letni čas in vreme.
Vsak vrt res ne vidi jutranjega solnca. a tudi nema širokopleče gore proti severu za seboj, — vendar ravno lego imajo večinoma
Grilček : Iz dnevnika male gospodinje. 203
vsi vrtovi. Koliko zgage zabranjuje taka lega, ki bi drugače poletni, siloviti deževni nalivi, kar odnašali zemljo z rastlinami vred. Koder bi pa v ravnem vrtu nastajale nižje gnjačice, treba je je popolnoma napolniti se zemljo, da so enake z drugo površino, da se tamkaj ne delajo luže ter vsled istih ne segnjijejo nežne rastlince, kadar so se iz-cimile iz semena. Toda saj imamo polnozobne grablje, ki pod vajenimi rokami vravnajo zemljo tako gladko, kakor bi se likalo. Kako se drobi, kako se zmane prst pod lopato. Čim temneja je prst, tem jasneji je gospodinjin obraz. Iz črne, krepke zemlje, se pričakujejo krepke rastline ! Ali ne ? Saj bode koreninicam mehko, ko bodo lukale iz zemlje ; bode jim vlažno a zajedno toplo. Težka ilovita zemlja je pa mrzla; zopet le peščena tla so suha, žgoča v poletni vročini. Če se pa zmešata te dve vrsti zemlje, je pa dobro. ,
Skrbno obdelovanje vrta, vsako tudi najmanjše delo narejeno natanjko in zvesto, prihranja drugo delo, ki bi moralo slediti prvemu površnemu — in izdatno polaganje dobrega gnoja, naredi s časom vsak vrt rodoviten. Ko je vrt rodoviten, se je treba ozirati na rastline, n. pr. : na grah, fižol, repo, čebulo, katere se razvijajo na novo v mokri, pognojeni zemlji bolj v rast nego v sad. Določiti je takim samogoltnežem del vrta, ki se v menjavi vsako drugo leto gnoji. Tedaj na letos pognojen prostor naj se vsaja; solata, špinača, kapus ali zelje, zelene kolerabe, ohrovt, buče, rajska jabolka i. t. d. Korenju, peteršilju naj se daje zelo rahla zemlja, enako tudi radiču ali mesečni redkvi, ki bode pa tem bolja, čim zgodneje v spomladi in čim prostorneje se je sejala v zemljo. Imamo pa tudi tako nežne rastlince, ki ne smejo na zrak, n, pr. kumare, tudi fižol in krompir, dokler se je še bati mraza. Setev, oziroma sajenje, je različna. Ne le, da se mora misliti, ostanejo li rastlinice že kar na svojem prvem prostoru, ali se bodo iz malih sadežev zopet presajale na svoje stalno mesto — razpada setev : ali na sejanje semena, ali polaganje sadu, oziroma korenin. N. pr. drobnih šarlot, česnevih zrnc s kaljo navzgor. Hren zraste, če se le majhen zgornji del, koder je poganjal zelenje, vtakne v zemljo. Grahova zrna — lani smo si prihranili najlepše stročje za seme — prišla so po zrncah v ravne, plitve luknje, no, trikrat toliko z zemljo ' pokrita, kolikor je semenskega zrna debelost, kar bi se moralo pri vseh semenih opazovati. Pregloboko ali preplitvo sajenje ne koristi. — O krompirju bom morala pa prihodnjič že nekaj več napisati, ker — ga tako rada jem!
Špargelji, dinje — so vse dobre reči, a postrežbo zahtevajo vso drugo; še karfijol se včasih med zeljem užaljenega čuti — zrepenči!
204 Književnost.
Med mnogimi drugimi kuhinjskimi zelišči se štejejo : timijan, drobnjak (majaron), žajbelj, ki tudi prezimuje na planem.
Zdaj le še nekaj o škropljenju! Kakor vsako delo, naj bi se tudi škropljenje v vrtu opravljalo o svojem času. Ložje pokukajo rastlince iz zemlje, ložje tudi rastejo, če se jim nekoliko z mokroto pomaga — a kdo pa ve, če po noči ne bode mraza, zato naj se zvečer ne zaliva, dokler ni vreme gorko.
Jeli res, da je danes že večer? Zares, nikjer ni videti več solnca, razun po cerkvici, kamor se naravnost vidi iz našega vrta. Evo... ! Kako išče solnce potu, vhoda po belih stenah, po bliščečih oknih! V svitu je vse! Ni je žive duše... tamkaj pred svetiščem obhaja solnce svoje večerno slovo ; časti še enkrat svojega Stvarnika, prosi novega^ blagoslova — zemlji in najmanjši rastlinici, ki je še skrita v njenem osrčji.
234 Grilček : Iz dnevnika male gospodinje.
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček. Krompir ali podzemliica.
,    ,        1    1 • — velikega travna.
uku ! Kuku ! *^
. . . Sentana prijaznost, ta-le iz gozdiča sem !  Težko te poslušam, prav težko . . . kajti rada bi zrla za tvojim klicom v ono mično zelenje, rada se zamislila v tajnosti svojih obečanj, toda prosim te, prenehaj, počakaj ptica ljuba! Kuku !
Tu-le imaš. Je že tako, človek se mora le premagovati ! Zdaj ni obračati oči izpred sebe, in velikega koša, od cimastega krompirja, o kterem je treba misliti, ostane li cel, ali se večji razreze na dva, ali na tri kosce, katerih pa mora vsak imeti vsaj tri močne oči, da je sposoben za »seme«. Kaj pa bi mislila mamica o meni, kaj bi rekla, da bi jaz še krompirja za sadenje ne znala izbirati ! Grajala bi me. Oh, le tega nikar, — že celo ne, ker sta Veronika in vini-čarjeva žena tako blizu ! Tamkaj-le spravljata breme že izbranega semenskega krompirja na majhen voziček z dvema kolesoma, tako zvane »gare«, katerega zapeljeta, ne pozabivši svojih motik doma, na polje do naše njive.
Idem za njima. Kako prijetna je ta pot, po ozkej pa vabljivej cesti ! Skozi našo vas grede, se mi dozdeva, kakor bi se male znane mi hišice ponižno potuhnile pred vsemi temi krasnimi, cvetočimi, sadnimi drevesi. — Za saboj ostavljam duhteči gaj in odpre se mi prostorna dolinica z vaškim poljem, ki tolikrat spreminja svoje barve. Sedaj prevladuje zelenje travnikov z bohotnim deteljiščem. Zraven na njivah pa zeleni ozimina, kakor: pšenica, rž, ječmen —človek bi mislil, da je vse le trava! A, čakajmo, da dozori; tedaj se narišejo nam, a še bolj v kmetovo radost, v to zeleno ploščad mnoge zlatorumene črte. Ubogi kmetic! Ubogi? Saj vodi s tolikim veseljem in zaupanjem svoj plug, obrača svojo brano . . . nova pomlad, nova dela . . . nove nade, nove skrbi! Tamkaj je sejal pšenico, rž, ječmen, tukaj koruzo, proso, konoplje, krompir.
Glej, glej, naša njiva je tudi prav lepo razorana, to se pravi tudi z brano na drobno prevlečena, ter ob vseh krajih — seveda z motiko — lepo, visoko prigrnjena. Kaj se je pa dalo gnoju! — Veronika in viničarica sta se ravno ustavili, kadar sem jih došla.
Da se sadi krompir z motiko, potrebujejo se saj dve delavne moči: ena, da maha z motiko, druga, da sproti meče krompir. Ker

Grilček : Iz dnevnika male gospodinje. 235
sem tudi jaz tukaj, pomag-ajmo si drug-ače. Hitreje pojde, ako obe vzameta motiki v roko in jaz da njima strežem. Uvrstimo se tako : Veronika in viničarica se postavita na njivi druga k drugi, jaz pred nje s košaro krompirja. Zamahneta vsaka v svoji vrsti se svojo mo-tiko, zasadita jo v zemljo, privzdigneta toliko, da krompir, katerega jaz zalučam, lahko zadene v jamico, zopet izdereta motiko, zemlja se zasuje, in že je krompirček ob enem položen in zakopan.
Tako nastaja vrsta za vrstami, ki naj bodo ravne, četudi niso potegnjene ali razorane s plugom ali nalašč zato pripravnim strojem, kateri čestokrat dobro služi vsem onim, ki sadijo prav mnogo krompirja ter imajo tudi živino, da vleče. V take brazde se krompir enakomerno nalaga, ter zatem na isti način se zemljo zopet zakriva, kakor se je razkrilo. Ker zraste v lepi vrsti, ga je tudi lahko pozneje s tem orodjem ogrebsti, t. j. : prav visoko ga obsuti se zemljo, kar daje koreninam obilnejo moč. Pri krompirju — podzemljici — so korenine najvažnejši del ! — Okopavanje jo treba kmalu opraviti, kadar so široki, narezljani, malce kosmati listki priruli čez površino. Se paziti je — kakor pri vseh koristnih rastlinah — da se nežnim mladežcem ne pride preblizu, da se ne poškodujejo koreninice. Z roko je naj-ložje poravnati, najložje otrebiti plevel ! Res, mnogo je umotvorov, ki nadomestujejo toliko rok, toda —¦ vsi so mrtvi !
Bodemo li kmalu imeli veselje videti novi krompir? Nemški pregovor pravi: »Setzest du mich im April, komm' ich wann ich will, setzest du mich im Mai, komm' ich glei'«. V maju je že bolj toplo, zato je ta pregovor prav lahko resničen.
Omeniti je samo še, da krompir ne razpada le na mnogo vrst — poznamo belo-, rmeno-, rdečkasto-mesenatega — ampak tudi še zgodnjega in poznejega. Vsak pa dozori, bodisi prej ali slej, — na polju od malega srpana naprej — kadar mu je orumenelo steb-lovje, listje ovenelo ali osulo se. V svojej najlepšej dobi pa je cvetel, kakor cvete na svetu vsaka stvar.
Oni, ki so sadili, ogrebali krompir s plugom ali strojem, ga tudi izkopajo — ž njim. Mi pa ostanemo pri motiki ! Pazno, po strani, da se ne bode zadevalo vanj. O kako veselje, kadar se odtegne zemlja, ter se prikaže cel kup debelih, nežnobelih krompirjev, nekateri še ob tankem živcu, viseč ob onemoglem steblecu !... Če bi bil kateri gnjil, zavrzimo ga takoj, da ne bode treba prebirati ga doma, večkrat nego treba! V malih kupčkih se kar na njivi na solncu posuši, kadar je že ves zagledal beli dan, dokler ne pride voznik. Veronika, viničarica in naše stare »gare« so res preslabe, da bi ga pripeljale domov, saj ga je toliko, toliko!
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček. Vrtna opravila. .. . velikega travna.
edela sem v nedeljo popoludne v svojej sinjej sobici, pred malo mizico, vsa vtopljena v svojo ljubljeno »Slovenko«. Kar me pri odprtem oknu pokliče mamičin ljubi glas, naj grem vendar malo ven ! No, do večera bo še dolgo — in kdo bi ne pohitel rad za mamico ! ?
Peljala me je naravnost v vrt ter dejala poredno se smehljaje, da bi rada zvedela od mene, najpotrebnejša opravila v vrtu pri malih rastlinah. »Saj bodeva pač videli, kar jaz ne, pa ti, ljuba mamica«, sem dejala šaljivo, ko sva začeli hoditi gor in dol, postajaje pred posameznimi gredicami.
Zdaj je Uže očito, kar je bilo prej skrito pod zemeljsko odejo. Že raste ! Solata, špinača, kako pozvedaje sta pomolili najprej mala uhica iz zemlje, li bode res . . . uhica ? perutničice so bile, da, pe-rutničice, s kojimi naj bi vzletela kvišku ! Za božjo voljo, ljuba salata, le tega ne, le v cvet še ne zrasi, počasi, počasi ! V prvič te jemljemo — in redčimo, ker se te je pregosto vsejalo — kot solato za žetev. Potem te še le presajamo posamez, prostorno, da nam pokažeš »svojo glavo« trdih, rumenih bučic in kadar imamo teh čez leto dovolj, naj le bode : takrat naj kako v košat visok solat in štrk, v grenkem cvetu dozori do semena !  — Ti špinača tudi nam še ne
276 Grilček : Iz dnevnika male gospodinje.
bodeš vhajala ! Med marljivim redčenjem, skopavanjem, pletjem, hočemo te pridno zalivati, da bodeš z največjim dopadajenjem svojega srca nastavljala bohotne, širokosuličaste liste; mogoče date konečno bolj zanemarimo ter tudi tebi dovolimo, da napraviš seme.
Ti-le mladeži v ravnih vrstah, visokih, vitkih stebelc in pove-šenih glavic, so pa zeljni, ohrovtni, kolerabni sadeži, koji so se že presadili na svoje prostore. Klaverno se še drže, če prav se je lepo ravnalo ž njimi ! Niso se se silo izdirali iz suhe zemlje, da bi se jim bila zamogla koreninica potrgati, temveč lahno so se vzdigovali iz dobro premočene grede — bilo je ravno po malem dežju ; — tudi se niso dolgo prezračevali na vetru ali solncu, temveč takoj se vsa-dili na pripravljeno gredo, ob korenini tesno stisnjeni v drobno, vlažno zemljo . . . tudi pozneje se je pogostokrat zalivalo in zdajci se tako počasi postavljajo na noge, ti mali pijanci . . . pst, spoštovanje ! Same izbrane čvrste stvarice so, vse pritlikovo se je zavrglo. — Seveda tu in tam se je že odščipnilo predolgi, lasotanki repič ob korenini, kar se pa vselej dela pri presajanju raznovrstnim rastlinicam, ker je baje dobro.
Kaj neki predstavljajo na bližnji gredi te zelene sulice v večjih in manjših šopkih? Čebulo in česen! Kako se stezajo ; gotovo se jim dopada stati tako ravno v vrsti ! Pa mamica se jim grozi, če prav jih zdaj v skrbnem okopavanju, pletju, posebno neguje. Ko se ji bode zdelo dosti močnega zelenja, podere je, ter položi na tla. Na plod naj mislijo !
Zelenjava mladega korenja, peteršilja, izgleda kaj nežna; le zelena se dela kakor bi morala kazati čvrsteje ude. Mamica meni, da nikakor ni prezgodaj začeti jo drezati, pleti, ker v poznejih časih se ne popravi več, kar je že zamujenega. — Travica bi marsikaj zadušila, spodrila v vrtu, da bi se jej pustilo košatiti. Zatoraj je prepovedano po gredah mimo trave stopati, ne da bi se je izrulo — danes seveda že, ker je svetek ! Saj tudi lične, ozke motike k okopavanju — k ogrebanju širje — počivajo v zaprtem prostoru: na solncu bi se jim razsušili topi, (soci), na mokrem bi zarujavela železa; in tudi orodja vračajo skrb hvaležno. — Tedaj dela, opravila je, koder se le hoče ! Baš prav, da kumare še spe; saj tako ostaja njih okopavanje, ogre-banje za pozneje.
Da se »rajčnatemu« ali kolnatemu fižolu postavi rajca ali kol, visokemu grahu vejevje, nizkemu grahu in fižolu pa ničesar — vedela sem nazadnje še jaz povedati. Ogrebata se oba.
Kaj, ako bi še pogledala za rožicami? Kako me vzradosti — na visokem rožnem grmu, zazrem prvo, krasno se razvijajočo, temno-
Bogomila : Saj jo je vzgojila ljubav. — Z. : Pri oknu.
277 3
rudečo rožo! Utrgam jo. Še pred mamico sem liitela iz vrta, mudilo se mi je —• mudilo nazaj v svojo sobico, kjer sem mili svoji »Slovenki«, katera mi nudi dražestne svoje bele liste v modrih platnicah, položila rudečo rožo — svoje ljubezni.
Iz dnevnika male gospodinje.
Piše Grilček.
O poslih.
asi Veroniki je teta umrla. —
Nehala je trpeti stara, prijazna Ženica, ki je tolikokrat sklonjena priromala do nas, sedla zunaj pod kuhinjskim oknom na klopico, ter je jela glasno odkašljevati se svojim močnim, možkim glasom. Vsi smo prihiteli, kadar smo jo slišali — dobro se spominjam ! — Še meni prihaja težko, kaj neki Veroniki, ubogi Veroniki, katera se ne more niti oddahniti od samih solz, če prav je bila že nekako pripravljena; saj mi je v zadnjem tednu tolikokrat pomenljivo pravila svoje sanje: o kalni vodi in o svetem Petru!
Po južini, kadar je Veronika odvezala svoj delavnični predpasnik, izginila sem tudi jaz v svojo sobico; in kadar je ona vsa v svojej najtemnejšej obleki, le z belim robcem v roki, stopila čez prag, izmuznila sem se tudi jaz za njo . . . Atej, mamica pa sta oba slovesno molčala, kadar sem jima poljubila roke . . .
Veronika me je gledala od strani, ko sva stopali druga tik druge. Konečno je menda le spoznala, da idem ž njo eno pot — na pogreb. Zopet in zopet si je brisala solze ...
426 Grilček : Iz dnevnika male gospodinje.
To molčeče potovanje ima naju peljati v posebno faro ; tamkaj je stara teta na prav malem posestvecu imela svoje bivališče. I Veronika se po svojem jeziku izdaja za domačinko one fare, če prav že dolgo — še pred izgubo svojih starišev — služi na tujem. Pri nas je že, kar se spominjam. Zares, postala nam je kakor ud naše rodbine, kakor prava podpornica naše hiše! Nehote sem morala pol v radovednosti, pol v spoštovanju in ginjenosti tihoma ogledovati to žensko osebo, čvrste, starikave postave. Opazovala sem to zastarelo, človeško bitje — a po glavi so mi rojile misli — — —
— Kdo si pa? Kaj si? — Človek! torej, nič več, nič manj od drugih ljudij : duša in telo ! Telo z vsemi njegovimi močmi prepuščaš nam gospodarjem v oblastovanje, in to telo oživlja ti duša, kakor nam ! Li ni ta duša misleča, nesmrtna kakor naša ? In — ali bi moglo tvoje telo nam biti tako pokorno, ne da bi nam bila udana tudi tvoja duša ? —
Glej, glej lučico !
Posvetimo si ž njo prijazno v pozabljen prostorček duševnega življenja in gibanja naših bližnjikov, pridobivajmo si njih srčno udanost! Več odkritosrčnosti, več zvestobe bode na svetu, hvala Bogu, tiste lepe, zlate zvestobe ! — Ni je pa zvestobe brez ljubezni, ljubezni, o kojej pravijo, da je ne poplača nobeno drugo blago, ako ne — zopet ljubezen. Kako me to veseli ! Sicer bi bilo žalostno na svetu, kar pričajo hinavski, sovražni posli pod — trdim, brezsrčnim gospodarjem.
»Kolikor gospodarjev, toliko hlapcev«, pravi pregovor. Gospodar lahko vlada čez več hlapcev, a hlapec naj nikar ne služi več gospodarjem! Isto velja tudi za gospodinje. »Kolikor gospodinj, toliko poslov«. Saj zahteva vsaka gospodinja drugačnega posla! Mora ga toraj vzgajati za svoje zahteve, za svoje razmere, nu : za-se. Ta »vzgoja« je modro oblastovanje, ki se pričenja precej že prvi dan, ko se sprejme posel v službo. Začetkoma naj se ravna ž njim tako, kakor se bode delalo, velevalo in ravnalo ž njim v prihodnje ! Ako morejo posli, ako imajo povoda gospodinjo ljubiti, bolj nego se je bati, si je lahko svesta zadovoljne pokorščine ; koder pa vlada le bojazen, bode ljubezen in spoštovanje prisiljeno. Gotovo je lahko v naglici pozabiti na — prijaznost ! Kakova škoda ! Saj baš s prijaznostjo se največ opravi na svetu ; da, prav pošteno copra se ž njo ! Seveda, seveda ! Prijazen ukaz olajšuje trdo delo, borna jed mnogo pridobi — ne le v lepi posodi — temveč tudi z »lepo besedo« ; še celo katera mala bolezen se ozdravi in izginja ob srčnem sočutji !
Tako-le nastaja zadovoljnost, raste ter osrečuje z ono srečo, ki je mila vsem stanovom. A^sestranski, vzajemni zadovoljnosti, naš posel
Grilček : Iz dnevnika male gospodinje. 427
le ve, a ne čuti, da je podložen! Že v svojem kretanji se nam kaže vsega vnetega za njemu tujo hišo, v katerej ,se čuti domačega, varnega, kakor pod skrbjo in varstvom lastnega očeta in matere. Vesela gospodinja pravi prav bahato, da se lahko »zanaša« na svoje posle! Da, veselje imata drug z drugim ! — Ločiti se gotovo ne moreta, ali saj z lahka ne. Zvezana sta z ožjo, srčno vezjo, katero so skupoma spletle drobne malenkosti . . . zadovoljni obraz, prijazna beseda tu in tam — malo darilce — kot nameček plačilom za storjena dela. Saj letni zaslužek, vestno plačilo, povoljna vsakdanja hrana, niso druzega nego dolžnosti! Pač ubog je gospodar, ki ima plačevati svojim poslom le gola dela, ne da bi sprejemal tudi delež njihovega srca. To se me pa ne sme slabo razumeti. Nespametna bi bila zopet prevelika prijaznost, ki bi se približala že prijateljstvu — katero bi drzni posli slabo vračali. Opazovati je tanka, gotova meja, meja, katero le isti vidi jasno, ki sam že stoji na njej ter si varuje pravi ugled ! Če se je le enkrat prestopila, izgubljena je. — Vsak tehten, neizogibno siten slučaj pa neizprosno zahteva ostre, toda zmerne besede, ali pa — ločitev.
V manjših rodbinah se večkrat dogaja, da ni možno pred posli skrivati vseh družbinskih razmer. Radovednost se jim kroti, da sami povemo najpotrebnejše ; le vporabljati neresnic in laži — v predru-gačenje ali prikrivanje — se ne sme ! S posli obsojevati, ocenjevati, obrekovati, jih vpeljevati v naše zadeve — kaj tacega pač Bog varuj. Le vedno vsak na svojem mestu !
Slišite! . . . pogledala sem, ali Veronika ne ugane mojih misli! Kaj porečete k temu : od naše Veronike se včasih pravi, da je sitna, prav sitna; meni sami se včasih zdi tako ... a to le takrat, kadar sem jaz sama malo tako-le sitna. Kdo neki .... ktera naju .... je sitnobi kriva? — — —
Daleč sem se zamislila še nazaj v mlada leta, preden sva bili koncem pota. Mamica je od mene otroka strogo zahtevala strahu pred domačo deklo ... ! Takrat, oj takrat mi je v otroškem srcu močno kipelo užaljeno samoljubje, ko me je morala pošteno oštevati za vsak preblaten čeveljček ... za vsako pozabljeno usahujočo rastlino v tistih večno suhih loncih . . . nihče drugi, nego naša Veronika ! Bila sem vedno »premlada«, da bi ji ugovarjala in se opravičevala! Zdaj sem mamici za to hvaležna. — Iz odprtega groba rajne Vero-nikine tete govorijo resni opomini :
Potrpimo drug z drugim !