Nekaj o nevarnostih naše vinoreje. Žaloatea aani je pogled v aašo bodočaost aaroduega goapodarstva, ker temu preti poraz glavaega vira pridobitja — to je: poraz Baše vinoreje. Kak pomeu ia kak upliv pa da bo imel le ta na razvoj gospodarakega blagoataaja cele dežele, lehko si pač vsak razumuik sam preračuai. Naš mali Štajar šteje 34.056 ba. goric, v kojih se je do sedaj v sredujem letu maogo Bad 400.000 hl. viaa pridelalo. Vredaost tega pridelka jasao priča, da je le ta do sedaj daval tisočim ia tisočim ljudem vsakdaaji krub. Sedaj pa preti ,,trtaa uš" ia pa ^atrupeaa roaa" viuorejo aaše mile domovine do cela pokoačati. Osem let je tega, kar se je bila trtaa uš v prvo na Bizeljskem poleg Brežic aašla. Srce se ti aiora od žaloati kroiti, ako pogledaš eedaj prej tako alavao viasko pokrajiao, ia se domiališ, kako kraaua iu od aarave obdarjeBa je bila le-ta ae pred osmimi leti! Prej lepe in. rodae gorice, so aedaj prave puš^ave — traje ia golo kameaje sta Bamestila blago viusko trto. Zbog tega ae ve, da so propale prej trdae kmetije iu revščiaa vlada povsod. Pa taista žalostaa bodoČBOst eaka vse aaše viaorodae pokrajine. Kuga se aaairec tako hitro širi, da so že sedaj okužeai 4 okraji ia da je že dozdaj aad 2000 oralov goric popoluoma pokoačanih. Vsak, komur je razvoj tega preuevaraega mrčesa zaan, mora prepricanje izreči, da prej, kakor miue eao desetletje, se ae bodo aiti pri Bas vee o vinoreji moglo govoriti. Do sedaj se je vsaj splob upalo, da se bodo oai kraji, ki so od okužeaih oddaljeai še aekaj let brauili in da se bodo med tem amerikaaaki zasadi zasadili ia se aa ta aačia sploh te Best-eče zavarovali, toda nemila usoda je hotela drugače. Laai in letos pokazala se je namreč po vsem vinorodaem Štajarji uesrečua glivica ,,8trupeaa rosa". Zbog te prikazai je bilo uavzlic jako ugodaemu vremeuu laasko viao jako kislo; letos pa je pokoačala le-ta blizu vso aado ubogega viaorejca. Že od meseca avgusta so bile zbog strupeae rose uaše gorice, kakor bi bile opaljeae; perje je bilo po vsem auho, deloma pa je odpalo: grozdje je bilo brez barve ia trdo — da bi bilo treba kija. kajti preša bi ae zadoatovala. Ta bolezea pokazala se je le leta 1878 v Evropi, pri aaa pa še le zadaji dve leti. Glivica prezimi v podobi tako imeaovaaih ,,Oospor" ia ae aa la aačia od leta, do leta zaova pokaže. Sila, s kojo se pa ta bolezea airi. je ediao odvisaa od poletaega vremeaa. Toplo ia poleg mokrotao vreme, kakor je bilo letoa meseca juaija ia julija, ji zelo ugaja. Ta bolezea se ve, da strašao slabo trti apliva ia atrokovajaki pravijo, da ako se pet let tje po vrati pokaže, da trs popolaoma vsahae. Ako se pridruži pa tej glivici še trtaa uš, potem se trta v par letih posuši. Strokorajaki ao ae tradili ia trudili, da bi veadar zaašli vapešaa sredatva tem trtaim aovražaikomi. ,,Poleg trtae uši vapeaao vinorejo gojiti je le mogoče s kulturo amerikaaake trte; atrupeae roae aaa pa le obvaruje škropljeaje precej v pomladi aašib trt z vodo, kojo ae primeša bakreai vitrijol ia apaeaa voda!" Ali kaj pomagajo slepcu očali. ker tudi s temi ae vidi ia tako je tudi semtertje z aašim viaorejcem. Sredatva so mu zaaaa ali aoče jib porabiti! SSveta dolžaost je pa vaeb staaov, da pomagajo ubogeam ratarju iz te stiske, kajti je tesno materijalai blagor le-tega z vsemi sloji človeške družbe. SVeta dolžaoat je viaoki vladi, da ustaaovi brž ko mogoče po vseh okužeaih pokrajiaab državae trtaice, da se ljudatvo tu praktičao v potrebaem delu podučuje ia da ae doma pridela potrebai materijal. Praktičao se morajo viaičarji poučevati, kako je jim postopati, da ae obvarujejo strupeae rose. Ubogi aarod v veliki si zadregi ia skrajai čas je, da se ti da zaželeaa pomoč, kajti tudi v izseljeaji ti ai rešitve, ker ti ai rešitve, ker drage, posebao pa južae dežele bore se a tisto tužao oaodo! —olč.