172 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 BLED IN KNJIŽEVNOST JOŽA MAHNIČ Spominu sestre Veri, rojene Blejke Bled vstopi v slovensko slovstvo v času raz- svetljenstva, in sicer s svojim rojakom, v Za- goricah rojenim Blažem Kumerdejem (1738— 1805), ki je bil v Ljubljani ravnatelj normalke in zatem okrožni šolski komisar v Celju in Ljubljani. Dunajski vladi je predložil načrt o uvedbi slovenščine kot učnega jezika v os- novne šole na Kranjskem; za potrebe teh šol je priredil nemško-slovensko berilo Vadenje, doživelo je več izdaj. Veliko se je ukvarjal z jezikoslovjem, ustanovil akademijo za filolo- gi j o vnetih mož, spisal osnutek pravopisa, pri- pravil slovnico skoraj za tisk, medtem ko je slovar obstal sredi pota. V slovnici je hotel zajeti tudi druge slovanske jezike, po vred- nosti je nekako med samovoljno Pohlinovo in znanstveno Kopitarjevo; slovarsko gradivo je za njim prevzel v delo Vodnik. Japlju je pomagal prevajati Sveto pismo — prevod je naročil ljubljanski škof Herberstein — in si- cer celotno Novo zavezo in Mojzesove knjige. Je tudi zaslužen za nastanek Janševe nemške knjige o čebelarstvu in za Goličnikov sloven- ski prevod. Po naročilu oblasti je sloveni! nemške uradne razglase.^ Priimka Kumerdej na Bledu ne najdemo več, ohranil se je le v sosednjem Ribnem.^ V stari, od današnje skromnejši župni cer- kvi, toda v mnogo obširnejši župniji, ki se je prav ta leta delila, je bil od 1785 do 1788 za dušnopastirskega pomočnika Valentin Vod- nik (1758—1819). Na Bledu ni kot slovstveni delavec ničesar ustvaril, ker ta leta spadajo v dobo premora med začetki pri Pisanicah v Ljubljani in med delom, obnovljenim na Zoisovo pobudo v Bohinju. Na kaplanovanje na Bledu spominja beseda »nograd« za »vi- nograd« v Zadovoljnem Kranjcu — tako sta- rejši Blejci še danes pravijo svetu pod graj- sko skalo, tam so se v srednjem veku začenja- li blejski vinogradi — kakor je s kaplanova- njem v Ribnici zatrdno povezan dolenjski kra- jevni prislov »les« za »le-sem« v pesmi Vršac. V prvi verziji Zadovoljnega Kranjca, objav- ljeni v Pisanicah 1781, se v poštev prihajajo- či verz še glasi: »in na Korotanu za hribe za- ide«. V dokončni verziji v Veliki pratiki 1797 pa se ustrezna verza glasita: »pa v nógrade laške/ za goro zaide«. Pohlin ima v svojem tro- jezičnem slovarju iz 1781 za nemški Weingar- ten dva slovenska izraza: knjižni »vinograd« in narečni »nograd«. Vodnik je torej uporabil drugo možnost prav lahko pod vplivom žive vsakdanje rabe na Bledu za ledinsko ime po- leg župnišča.' V dobi romantike se z Bledom tesno po- vezuje ime in umetnost Vrbnjana dr. Fran- ceta Prešerna (1800—1849). Bled, ki je od nje- gove domače vasi oddaljen le kakšno uro ho- da, je gotovo večkrat obiskal o počitnicah kot študent, a tudi pozneje, izpričano v avgustu 1832, ko je v družbi prijateljev Matije Copa in Janeza Ahačiča naredil izlet k slapu Sa- vici v Bohinju. Pri poznejših obiskih Bleda se je oglašal pri prijatelju soimenjaku Francu Justu Prešernu na Mlinem (danes hiše ni več) in pri prijatelju trgovcu Andreju Malnerju v Zelečah (danes je tam Park hotel).'' Matijev brat jurist Janez Cop je pesniku v pismu 15. julija 1832. torej pred izletom k Savici, predlagal, naj bi postavil kak svoj ro- man ali pesnitev v prelepe kraje njihove ožje domovine, to je gorenjskega kota. Prešeren je ta predlog upošteval nekaj let zatem v Krstu pri Savici (1836), ki ga je lokaliziral na Bled in v Bohinj ter posvetil zgodaj preminulemu prijatelju Matiji Copu in nesrečni ljubezni do Julije Primčeve. V peti stanci »Tje na otok z valovami obda- ni«, ki kompozicijsko spada k ekspoziciji, predzgodbi pesnitve, nam razgrne idilično pa- noramo Bleda in okolice, kakršna sta bila v njegovih časih, in sicer gledano z gradu: na- slika nam jezero z otokom in cerkvijo na sredi, zasnežene gore z najvišjim Triglavom, rodovitno Radovljiško ravnino na levi, na desni pa »griče« Višce, Kuhovnico, Osojnico in Stražo. V naslednjih kiticah nam pesnik prikaže Blejski otok nekdaj, v časih ugašajoče karan- tanske svobode, ko je po njegovi umetniški vi- ziji na otoku namesto krščanske romarske Marijine cerkve stalo pogansko svetišče bo- ginje ljubezni Žive in sta se usodno zagledala drug v drugega Črtomir, ki je s čolnom pri- peljal darove, in lepa Bogomila, svečenica na otoku. Prešeren svoja junaka primerja z an- tično ljubezensko dvojico Leandrom in He- ro, ki sta se prav tako sestajala v svetišču ob Helespontu. Bled kot praslovansko pogansko naselje, ki se je kasneje pokristjanilo, je čudovito Pre- šernovo pesniško videnje, saj so ga arheološka raziskavanja po drugi svetovni vojni potrdila. Nekateri skeletni grobovi z značilnimi dodat- ki na Pristavi in na Mlinem segajo namreč v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S2 1934 173 slovansko karantansko obdobje, v 8. in 9. sto- letje. Tudi najstarejše krščansko svetišče na otoku v dolgi časovni vrsti tam odkritih sa- kralnih stavb datira nekako iz 9. stoletja.' Leta 1883 je ljubljanski Literarno zabavni klub, prednik Društva slovenskih pisateljev, po prizadevanju Alfonza Moscheta, Senoove- ga prijatelja iz Karanfila, postavil Prešernu na robu zdraviliškega parka spomenik, obe- lisk iz repentabrskega marmorja. Na posa- mezne stranice spomenika so vklesali verze iz raznih njegovih pesmi, med drugim Bledu namenjena »Dežela kranjska nima leps'ga kraja, / ko je z okolšno ta, podoba raja.« Spri- čo številnih in vsiljivih kažipotov k raznim gostiščem v neposredni bližini spomenika, le- ta danes učinkuje nekam skromno, umaknje- no in pozabljeno. Signum temporis! V zavesti starejših ljudi še danes žive ne- katere pesmi, ki opevajo naravne lepote Ble- da, zraven pa izražajo verska ali rodoljubna čustva in so napisane v preprostem slogu; za- to so našle svojega skladatelja in kmalu po- narodele, tako da jim danes redko kdo ve za avtorje. Nastajale so v drugi polovici prejš- njega stoletja ter so jih prepevali romarji in izletniki, ki so se na pletnjah množično vozili prek jezera na otok. V mislih imamo pesmi »Otok bleski, kinč nebeški« — avtor besedi- la Kajetan Huber, uglasbil Kamilo Mašek, »Po jezeru bliz' Triglava« — spesnil in uglasbil Miroslav Vilhar ter »Pozdravljam te, gorenj- ska stran« — avtor pesmi Andrej Praprotnik, melodije Gustav Ipavec. Te pesmi seveda ni- majo kakšne posebne estetske cene, so pa za- nimive historično, kot izraz ljudskega čustvo- vanja in časovnega okusa. V podobnem ljudskem tonu je zapel Anton Funtek (1862—1932) balado Utopljeni zvon, ki razlaga blejsko pripovedko: grajska gospa je dala možu v spomin uliti zvon, toda med prevozom na otok je potonil, tako da se še zdaj včasih žalostno oglaša iz jezera; na otok je uspelo priti šele tistemu zvonu, ki ga je iz Rima poslal sam papež, zdaj se kot zvon že- lja oglaša iz cerkvenega stolpiča. Med pisatelji, ki so opisovali Bled ali tam ustvarjali, so bili tudi nekateri tujci. Grof Anton Auersperg — pesnik Anastasius Grün (1806—1876) je v svojo pozno zbirko In der Veranda (1876)' uvrstil tudi razdelek Aus Krain. V njem beremo najprej toplo žalostin- ko za dunajskim vzgojiteljem Prešernom, na- stalo ob njegovi smrti, nato pa ciklus In Vel- des s pesmimi Ausblick, Liebfrauenkirche, Glockenruf in Seebild. Najprej avtor v obloženem slogu zapovrstjo upodobi pogled na Triglav, grad, otok in ob- Učiteljica in pesnica Franica Vovk, pozneje poročena Jerajeva, v gorenjski ljudski noši (1901) režja; blejska narava, ki jo pooseblja, ga hkra- ti prevzema in pomirja. Nato se v lahkotnem ritmu ubrano zibljejo jezerski valovi in zvon na otoku, ta nenehno izraža težave in želje ro- marjev, ki jih prek zvonjenja lahko sluti in čuti vsakdo. V tretji pesmi ostaja ritem isti, le da z zvonom želja prosi avtor za svoje »kranjsko« ljudstvo, da bi se iz »suženjske« verske miselnosti prebudilo k težnjam po svo- bodi in napredku. V zadnji pesmi se avtor spet vrne k dolgemu verzu, poje o gladini je- zera, ki pri jasnem vremenu vse zrcali, ob vetru in viharju pa se njegova zrcalna slika lomi in razbije, le samotni beli labod se slej ko prej spokojno prevaža po jezeru; kljub člo- veški minljivosti pesnik ne izgublja zaupa- nja v življenje. Podobno kakor Grün kasneje v pesmih prosita za svoj narod, seveda slovenski, Kette in Zupančič, drugi izmed njiju tudi poje o zrcaljenju stvari v jezeru in o samozavestni vožnji bleščečega laboda v mračnem viharju. Pri tem ne gre za kak vpliv nemškega pesni- ka na naša — verjetno Grünovega cikla sploh nikdar nista brala — temveč za naključno podobna doživetja in situacije. Nemški poet je 174 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 tudi izrazno drugačen, gostobeseden in pa- tetičen, medtem ko sta naša dva neposredna in lahkotna. Med lastniki bolj ali manj razkošnih blej- skih vil je bilo tedaj veliko Nemcev, tako Karel Ritter von Rittmeyer. Ta je dal Ana- staziju Grünu leta 1881 na svoje stroške iz- delati spominsko ploščo iz belega marmorja in vanjo vklesati prvo kitico njegove pesmi Ausblick iz označenega cikla. To ploščo, ki je imela najbrž tudi namen, pri nepoučenih tu- jih letoviščarjih vzbujati vtis o nemškem zna- čaju Bleda, so vzidali v skalnato steno nad obrežno cesto blizu Male Zake, domačini kra- ju pravijo Pod krasjem.'' Verjetno so tudi kot izraz nasprotovanja tej kulturno politični ak- ciji slovenski pisatelji kmalu zatem, leta 1883, v samem središču kraja postavili spomenik Prešernu. Griin-Auersperg namreč ni bil samo Pre- šernov učenec, izdajatelj naših ljudskih pes- mi (Volkslieder aus Krain, 1850) in nemški pesnik, temveč tudi velenemški politik, kot leskovški graščak ne preveč pravičen do do- lenjskih kmetov (kakor pripoveduje Trdina) in kot član kranjskega deželnega zbora nas- protnik uvajanja slovenščine v srednje šole. Zato je razumljivo, da so Blejci njegovo plo- ščo kmalu po prvi vojni odstranili. Drugi izmed tujih avtorjev, povezanih z Bledom, je bil Ludvik Germonik (1823—1909), Mici Kessler s sestro Slavo pred vhodom v hišo na Bledu (1907) avstrijski pisatelj bržkone koroško slovenske- ga porekla. Sprva se je ukvarjal z novinar- stvom; od 1857 do 1872 je bil uradnik v ljub- ljanski licejski knjižnici, populariziral je Pre- šerna in Bled; nazadnje je kot publicist živel na Dunaju. Med drugim je napisal na blej- skem ustnem izročilu slonečo ter v konserva- tivnem in avstrijsko patriotičnem duhu za- snovano igro Die Weiber von Veldes (Trst, 1868).8 Gre za igro s petjem v treh dejanjih, po- stavljeno v Petranovo gostilno na Milnem, v županovo pisarno v Zagoricah in na obrežje jezera z otokom v ozadju, in sicer v leto 1813, ko se je iztekalo francosko medvladje pri nas. Francoski davčni upravitelj iz Radovljice Louis Fouquet naj bi s pomočjo strokovnjaka zlatarja, grajskega nadgozdarja in njegovih hlapcev ocenil in zasegel dragocenosti ro- marske cerkve na otoku. Tej nameri se upro domačini, predvsem ženske, ki jih vodi po- gumna in prebrisana Ana Ferjan, kmetica in lastnica toplic: na njen ukaz prepeljejo sko- raj vse čolne na otok, da bi bili nedosegljivi Francozom, ki po njihovem mnenju nastopajo kot »roparji cerkvenega zaklada«; na strani domačinov so še županov namestnik Anton Potočnik, županova nečakinja Zofija (župan Ignac Novak sam se diplomatsko drži ob stra- ni) in seveda župnik Franc Gabrič. Junaštvo in ukane Blejk, starejših in mlajših, in nji- hovih moških zaveznikov rodijo uspeh toliko bolj, ker na prizorišče prihajajo vedno po- gostnejše novice o Napoleonovih vojaških po- razih in o koncu njegovega imperija. Delo je idejno naperjeno zoper francosko razsvetljen- stvo in politiko, umetnostno je hudo popreč- no, ponekod kar naivno motivirano. Kmalu so ga pod naslovom Srčne Blejke prevedli v slovenščino, in sicer, po različnih pisavah in slogih sodeč, daljše prvo dejanje Anton Umek-Okiški, drugo in tretje pa po njegovi smrti (1S71) Valentin Prešeren. Prvi je izvirnik ponekod nekoliko predelal, med- tem ko se ga je drugi zvesto držal, v celoti pa je prevod precej okoren. Deželno predsedni- štvo je igro Slovenskemu dramatičnemu dru- štvu dovolilo uprizarjati 25. januarja 1872.' V Ljubljani so jo predstavili pod naslovom Po- gumne Gorenjke štirikrat: 10. dec. 1872 in 25. jan. 1874 v Nollijevi, 27. febr. 1876 v Gecljevi in 6. jan. 1895 v Anicevi režiji; gledališki le- tak kot prevajalca dosledno navaja samo V. Prešerna.'" V takratni Ljubljani so igro se- veda večkrat uprizorili tudi v nemškem izvir- niku. Zelo samostojno, le v rahli zvezi z Germo- nikom, je nastala igra s petjem v štirih de- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 175 janjih Junaške Blejke (1912)." Delo s samimi ženskimi vlogami je za potrebe podeželskih katoliških prosvetnih domov napisal neki Jože z Jezera.^2 Jezik je neprimerno lepši kot v prevodu Okiškega in Prešerna. Komparacije so vzete predvsem iz biblije, tako se junaške žene primerjajo z Judito. Tudi zgradba, raz- porejena v štiri dejanja, je dovolj spretna. Zgodba ostaja v glavnem ista, razlike pa so v nastopajočih osebah. Vodja upornic ni Fer- janka, temveč županja; nova je beračica Ma- ruša, stereotipna figura starejše književnosti; Francoze zastopa mamselle Jeannette, nosilka protiverske miselnosti; zanimiva novost je tu- di izdajalec med domačini, ki ga skuša mo- ralno rešiti hči. Ideja, ki prežema vso igro, je poleg zaupanja v Marijo sovraštvo do Franco- zov, nje avtor enači z jakobinci in brezbožniki ter jih kakor Germonik označuje za cerkvene roparje. In vendar Franc Gornik, pisec knjige o zgodovini Bleda in prej sam tamkajšnji žup- nik, sodi o tem dogodku drugače, manj nestr- pno: Leta 1803, torej še za Avstrije, je bilo blejsko gospostvo podržavljeno in tako je po- stala državna last tudi cerkev na otoku, ki je pripadala blejski graščini. Šest let pozneje je vsa avstrijska državna imovina, tudi blejska posest, prešla v last francoske države. Za 5. april 1813 je uradni Télégraphe officiel raz- glasil dražbo inventarja cerkve na otoku, 30. marca sta iz Ljubljane prišla francoski davčni upravitelj in srebrar, da bi ocenila predmete. Domačini, posebno ženske pod vodstvom Fer- janove iz Želeč, so dva dni zapored prepreče- vali cenilni komisiji prevoz na otok s tem, da so čolne prepeljali na otok ali potegnili na suho. Pozneje so Francozi cerkveni inventar kljub temu odnesli, a ga 3. maja spet vsega vrnili župniku Gabriču, pri čemer je treba dodati, da ti predmeti niti niso bili pretirano vredni in posebno dragoceni. »Po odhodu Francozov je avstrijski patriotizem dogodke aprila 1813 napihnil, češ da so ,brezbožni' Francozi hoteli cerkev izropati.«^* Tretji tujec, ki ga moramo v zvezi z Bledom obravnavati, ni pisal o tem kraju kakor prejš- nja dva, temveč v njem ustvarjal in obliko- val neblejsko snov: bil je to Rudolf Baumbach (1840—1905), Nemec po rodu in profesor po izobrazbi. Petnajst let je živel v Trstu, najprej kot domači učitelj, nato kot svobodni pisa- telj; tam ga je Slovenec prof. Viljem Urbas opozoril na Dežmanovo objavo bovško-bo- hinjske pripovedke o belih ženah, Zlatorogu in zakladu v Bogatinu v Laibacher Zeitung 1868. Ta pripovedka mu je bila osnova za epsko-lirsko pesnitev v trohejskem desetercu Zlatorog, ki jo je pisal poleti 1874 in 1875 na Bledu, in sicer v hotelu Toplice;*'' o tem je še med vojnama pričala v sosednjo Wölflingovo hišo vzidana spominska plošča — zakaj so jo v novejšem času odstranili, nam je docela nerazumljivo. Baumbach je pripovedko razširil z liričnimi opisi gorskih cvetlic in živali ter razpoloženj- skih sprememb v naravi, s prikazom življenja po stanovih v planinah okrog Bogatina in v prometni gostilni ob zgornji Soči ter končno z ljubezensko zgodbo med trentarskim lovcem in krčmaričino hčerko Jerico, ki sprva poteka idilično, a se ob tekmecu beneškem trgovcu in ob ljubosumni Špeli razplete baladno. Av- torju je šteti v dobro, da v nemškem izvirni- ku piše bajeslovna in osebna (ne pa tudi kra- jevna) imena dosledno po slovensko. Pesnitev, ki sicer ni izjemno velika umetnina, je teko- če in občuteno poslovenil Anton Funtek, nje- gov prevod je doživel že tri izdaje.'' Približno v istem času kot obravnavani nemški avtorji so opisovali Bled nekateri naši pisatelji, ki jih z določenimi pridržki prište- vamo med realiste. Franu Levstiku (1831 do 1887) je že pred izidom pesniške zbirke nasta- la pesem V Bledu (Spomladi 1852):^» Mladeni- či, polni življenja in enotni v mislih, so se na dijaškem izletu zbrali na pomladno zelenem Bledu in se napotili z ladjo na otok v upanju, da se bodo tudi pozneje kot možje enako uje- mali. Bledu je posvetil eno svojih pesmi tudi Josip Stritar (1836—1924). Ko je 1868 po dol- gem času obiskal domovino, mu je nastal drugi ciklus Popotnih pesmi,'^^ med njimi Bog sprimi, svetlo te jezero: Nekdaj se je sončna vedrina Blejskega jezera skladala s pesnikovo notranjostjo; zdaj se ne več, ker mu je medtem življenje prineslo bridkih spoznanj. Stritarjevo znano pripovedno delo Zorin (1870)" vsebuje več prvin iz avtorjevega živ- ljenja in njegove miselnosti, oblikovno je za- poznel primer predromantičnega sentimen- talnega romana v pismih. Zorin je estetsko kultiviran mladenič, vnet za upodabljajočo in glasbeno umetnost, po značaju pretirano ob- čutljiv, miselno privrženec humanizma in pesimizma. Njegova pot gre iz domačega kra- ja v svetovljanski Pariz, kjer doživi srečo in bolečino ljubezni, zaradi nje in splošnega čr- nogledja obupa nad življenjem. V zadnjih po- glavjih romana vidimo, kako sklene umreti v domovini, in sicer v blagem okolju Bleda, po- vezanem s Prešernovim spominom. Bled in Prešeren sta mu bila prva ljubezen, zdaj se k njima vrača iz tujine. Valovi tamkajšnjega 176 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 Cankar v družbi igralca DanUa in sester Rohrmann prt Juli Vovkovi (1910) jezera mu ohladé življenja gorje. Kasneje na dnu tega jezera končata svojo pot Cankarje- va Milan in Milena. Nekaj let za tem delom je izšla kratka pro- za Josipa Jurčiča (1844—1881), ki je žanrsko povsem drugačna od Stritarjevega romana, saj gre za politično satirično in agitacijsko besedilo, z njim je avtor, pisatelj in novinar, posegel v tako imenovani »kulturni boj« med liberalci in klerikalci. Nekaj strani obsegajoča proza Bela ruta, bel denar (1874)'^ se dogaja na vožnji po jezeru, na otoku in pri Petranu: izobraženci si pripovedujejo vražo, da mora ženska, ki je imela razmerje z duhovnikom, če jo zaloti nevihta, vreči v jezero ali belo ru- to ali beldenar, sicer valovi pogoltnejo njo. Blejski sosed Bohinjec Janez Mencinger (1838—1912) je že kot šestošolec napisal pe- sem Kolikor glav, toliko misli.'*^ V njej je pokazal, kakšno si v svojih željah Blejsko je- zero predstavljajo, ali kaj si namesto njega žele ljubljanski meščan, ribič, kmet in grajski fovee. V potopisnem članku Bohinjsko jezero in Savica" je zapisal naslednjo zanimivo pri- merjalno oznako obeh gorenjskih jezer: »Blejsko jezero je podoba življenja, bohinjsko podoba večnosti. Ce veslaš po Blejskem jeze- ru, bodisi še tako otožen in življenja sit, reči boš moral, da je življenje vendarle lepo. Če se pa oziraš po Bohinjskem jezeru, tesno ti bo pri srcu in zdihnil boš: Kako majhna stvar je človek!« V povesti Skušnjave in skušnje'*^ označu- je maturanta in pesnika Vekoslava, kako se ukvarja le sam s seboj, z nejasnimi ljubezen- skimi čustvi in mladostnim svetožaljem. Z dvema izobražencema, učiteljem in pravni- kom, potuje z Dolenjskega na Bled, kjer se mudi njegova izvoljenka z materjo. V po- glavjih od IV. do VII. pisatelj podaja razpo- loženje v blejski pokrajini, opiše vožnjo na otok in pozvanjanje, ples v gostišču in vaso- vanje pod oknom; nato izlet prek Katarine nad Zasipom k slapu Radovine v Vintgarju; potem planinsko turo na Triglav in Črno prst in končno Bled na kresni večer. VIV. poglavju svoje poznejše, mestoma pre- cej humoristične knjige Moja hoja na Triglav^* pripoveduje, kako bohinjski kmet Trinos za- haja prve tri dni v tednu po »rednih oprav- kih« s kolesljem na Bled, v resnica pa vse dni poseda v gostilni pri Petranu in zvečer hodi prenočevat v hlev k svoji kobili. Nekoč si njegovo žival in voz sposodi dijak Melkiad, ker ga je Trinos žalil z vzdevkom Mleko j ed, in se lagodno z njima odpelje domov v Bo- hinj. Kmet ga zatoži pri sodnem komisarju na blejskem gradu, ki pa Melkiadovo dejanje oceni za dijaško šalo in ga oprosti. Ko pa kasneje študent zaradi izrečenega vzdevka ža- li njega, komisarja, ga le-ta da na gradu pre- šibati. Bled z naravnimi lepotami in s spominom na Prešerna nastopa tudi, čeprav le mimogre- de, v Avgusta Senoe (1838—1881) noveli Ka- ranfil s pjesnikova groba (1878).^^ Pisatelj in njegov prijatelj, Hrvat in Slovenec, se v dobi Bachovega absolutizma kot popotna dijaka prek dekleta Neže v Kranju seznanita s Pre- KRONIKA ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 177 : šernovimi Poezijami in se narodnostno pre- budita. Oba se v preprosto, tankočutno, brhko in krhko dekle zaljubita, odločitev pa pre- pustita njej. Medtem naredita daljši izlet na Bled, kjer na otoku pod Prešernovim fanta- zijskim vplivom vidita žrtveni gaj boginje Lade, in v Bohinj k Savici. Ko se vrneta v Kranj, najdeta prijateljico mrtvo. Lik in zgodba Šenoove Neže nekoliko spominjata na Tavčarjevo Meto iz Cvetja v jeseni.-^ Naši moderni so se razen Ketteja pogosto mudili na Bledu; Murn je tu iskal zdravja, Cankar in Župančič nevesto, vsi pa umetni- škega navdiha. V Cankarjevih in Župančiče- vih delih je doživljanje tega kraja doseglo čustveni, miselni in estetski višek; proza pr- vega je polna brezupnega hrepenenja, pesmi drugega ljubezenske sreče in panteističnega občutja sveta. Poleti 18'95 je obiskal z nekim prijateljem Bled in sotesko Vintgar Dragotin Kette (1876 do 1899) in v spominsko knjigo Žumrove go- stilne v Gorjah vpisal priložnostno pesem o Savi Bohinjki, ki jo primerja z dekleti in svo- jim življenjem. Nato je v več verzijah snoval romanco Na Blejskem otoku in vanjo vkom- poniral starejši motiv sprtih bratov. In kon- čno je pesnil še Balado, o svatbi na otoku v poletnem jutru, a je najbrž ni dokončal. Romanca Na Blejskem otoku (1896) je kom- ponirana nazorno in pregledno ter poleg res- nih vsebuje čisto po Kettejevo tudi hudomuš- ne tone. Pesnik v cerkvi na otoku opazuje različne romarje, kako pozvanjajo z zvonom želja: gospodično, ki jo je zapustil oficir, že- nico, ki ji sin ni hotel stopiti v semenišče, kmeta s petimi otroki, ki mu je zbolela žena. Končno pristopi k vrvi še sam in v dobi po- litičnega slogaštva prosi Marijo, da bi spri- jaznila med sabo sprte rojake. Cankar je so- dil, da je Kette s takšnim koncem pokvaril eno svojih najlepših pesmi.'^^ Bolj kot Kette je bil z Bledom povezan Jo- sip Murn (1879—1901). Po kak teden se je tam mudil poleti 1898 in 1899, jeseni 1900 pa kar pičla dva meseca. Zadnjič je prišel na Bled, da bi se pripravil na juridične izpite in da bi se zdravstveno okrepil. Stanoval in jedel je pri učiteljih Novaku in Rusu ter, kakor že prejšnji leti, obiskoval prijateljico Franico Vovkovo, pesnico Vido, učiteljico v bližnjem Zasipu. Ta mu je za spomin na Gorenjsko poslala v ljubljansko cukrarno pristno gorju- ško cedro z mehurjem za tobak. Ivanu Prija- telju je v začetku novembra 1900 pisal z Bleda: »Krajani mi seveda močno ugajajo. Zlasti ljudska govorica ima tukaj tako tvorno in oblikujočo moč, da se počutiš v nji skoro kot v studencu.« Sicer pa je tudi v Murnovem ustvarjanju bivanje na Bledu zapustilo eno samo sled, pe- sem z enakim naslovom Na Blejskem otoku (1899). V primerjavi s Kettejevo pripovedno pesmijo je Murnova izrazito osebno izpovedna: avtor prosi Marijo v zlatem oltarju, naj pre- žene iz njegovega srca »noč zlo« in »jezero misli prečrnih« ter naj temu srcu dodeli »presvetlo luč« s tem, da postavi vanj eno od številnih obdajajočih jo zvezd, tisto, ki ji je najbolj »nevarna«. Gre torej za izpoved živ- ljenjskega pesimizma, iz katerega bi poeta mogla rešiti le ponosna izvoljenka.^* Najbolj intimne vezi so izmed modernih na Bled priklepale Cankarja in Župančiča. Oba Poroka Frana Albrehta z Vero Kessler na Bledu. Svati e na čolnih pod Osoj- nico (1919) 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 sta zahajala v ljubljansko stanovanje Marije Kessler j eve, ki je prirejala umetniške večere, oziroma v njeno počitniško vilo na Bledu, na odmaknjenem pobočju pod Osojnico in z enkratnim razgledom na jezero in otok. Ivan Cankar (1876—1918) se je 1907. leta idealno in strastno zaljubil v 17-letno hčerko Mici, na drugi strani pa se je čutil etično vezanega na dunajsko nevesto; nazadnje je spoznal, da ga Mici ceni kot velikega umetnika in mu želi biti le prijateljica. Svoje obiske pri Kesslerjevih in ljubezen do Mici je upodobil v romanu Novo življenje (1908). Seveda je biografska dejstva z ustvar- jalno domišljijo precej predelal, saj so vse na- stopajoče osebe živele, a so kljub temu za- znavna. Ko Grivar-Cankar v VII. poglavju na umetniškem večeru v Ljubljani posluša klavirsko skladbo, ga spomini poneso v pre- teklost, da sanjari o druščini mladih v vili na Bledu, o pomenku v zvezdni noči na verandi, o nočni vožnji v dvoje v Gorje. Vse to je Cankar resnično doživel na Bledu, vendar ne z gospo Kessler j evo, temveč z njeno hčerko; le-ta v romanu nastopa z imenom Milena. Slikar Miha Jost iz druge novele v knjigi Volja in moč (1911) kot ljubimec neodločno niha med vzvišeno lepo Miro, bivaj očo na spokojnem Bledu, in čutno strastno Fanny iz vročega Trsta. Ker se ne more odločiti za no- beno, »ne živ človek, ne živ angel — senca med obema«, zapravi naklonjenost obeh. Na Bled je deloma, v drugem dejanju, lo- cirana tudi simbolistična drama Lepa Vida (1912). V njej kot nasprotna si filozofska in sociološka svetova nastopajo ljubljanska cuk- rarna in Bled; študenta, pisar, delavec in po- sestnik Dolinar; Vida in Milena (spet isto ime). Ali, če razrešimo simbole: revščina, brezdomstvo, popotništvo, žalostno hrepenenje pa blaginja, stalnost, varnost, življenjska top- lina in vedrina. Morda smemo v Mileni, po- stavljeni na Bled, gledati Mici Kessler j evo in z njo kratke in varljive Cankarjeve upe na trden in topel dom. Brez ožje zveze s to Cankarjevo ljubeznijo pa je kljub imenu oziroma naslovu roman Milan in Milena (1913). Oba mlada junaka te- ga dela, ki se v življenju nikdar ne srečata, v nezavedni paralelnosti doživljata ljubezen kot mučno alternativo: zdaj kot hrepenenje čiste duše — zdaj kot ogabno telesno slo; zato si prostovoljno vzameta življenje in se v zvezdni noči srečata na dnu Blejskega jezera. Za Stri- tarjevim Zorinom nov primer v naši književ- nosti, da si razočaran mlad človek v lepem na- ravnem okolju Bleda vzame življenje.-' Nekako leta 1910 se je Cankar seznanil z Julo Vovkovo iz Grada in jo poslej sam ali v družbi večkrat obiskal. Ko je proti koncu 1915. v Judenburgu služil vojake, mu je tja pošiljala zdravila. V gostilni Flegarija, prav tako v Gradu, je preživel zadnje poletje svo- jega življenja, predvsem avgust 1918. Telesno je bil že zelo šibak, izčrpan, a še vedno dovze- ten za žensko lepoto, ter je željno pričakoval političnega preobrata. V Flegariji so mu po- zorno stregle sestre Potočnik, čez nedeljo pa jim je iz Ljubljane prihajala pomagat Milena Rohrmann. Življenje Otona Zupančiča (1878—1949) je potekalo mnogo bolj srečno, ugodno in dolgo. V drugi hčerki gospe Kessler j eve Ani je našel bodočo življenjsko družico, na Bledu, kamor je prihajal vsako poletje, je nastala vrsta nje- govih pomembnih pesmi. Najbolj zgodnja. Na Bledu (1911),^^ je te- matično sorodna Kettejevi Na Blejskem oto- ku. V svobodnem verzu zapeta, ritmično po- nazarja vožnjo s pletnjo po jezeru in pozva- njanje zvona želja na otoku. Kakor zvon že- lja sporoča socialne stiske kmečkih romarjev, tako hoče Zupančičeva pesem posredovati težnje njegovega naroda. Okrog Marije in ok- rog pesnika se namreč »gnete usoda« sloven- skih ljudi. Kakor prejšnja je morala poleti 1911 nasta- ti tudi trikitična jambska pesem Jezero (1912).^' Pesnik zre s Kesslerjeve vile na je- zero, otok in gore, ob njem stoji izvoljenka Ani. Jezero zrcali vse ure dneva od jutra do noči, odseva tudi vse stvari v naravi, stalne in premične. V to skrivnostno ubranost priro- de sta vpletla poet in dekle še sebe. Iz poletja 1913 datira bolj svobodno obli- kovana in metaforično bolj slikovita, a v svo- ji meditativnosti prav tako jambsko razniha- na pesem Tih, tih je kraj . .. (191A)ß^ Tudi lirski položaj je tak kot v prejšnji pesmi: umetnik in izvoljenka zreta v mesečni noči z verande na jezero in razmišljata o vesolju. V njem ugotavljata harmonijo delov, igrivost gibanja in ravnovesje sil, pri čemer vse stva- ri v naravi nastopajo žive in poosebljene. Vsebinsko in izrazno posebno zanimiva je pesem Vihar, nastala prav tedaj in objavlje- na prav tam kakor prejšnja. S pravo pravca- to simfonijo ekspresivnih glasov, ritmov in rim Zupančič slika poletno hudo uro, ki se je razdivjala nad Bledom. Zajela je valove na jezeru, oblake na nebu, drevesa v hribu in ra- ce v ločju. Tudi plat zvona je ni mogel zau- staviti, z grmenjem in bliski se je razbesnela v vsem kozmičnem prostoru. Odmeva pa tudi v človeških dušah, saj jo z verande vile KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 179 spremlja, držeč se za roke, druščina moških in deklet. V druščini navzočega pesnika spr- va pomirjata pogled na spokojnega samot- nega in belega laboda ter sladki vonj zaro- čenkinih las ob sebi — vsemu kljubujoča umet- niška samozavest ter opojna ljubezenska sre- ča. Ko pa se kot »prečudni svat« v tej hudi uri spodaj na cesti prikaže in spet zgine s plaščem v vetru »deseti brat« — njegov slov- stveni tovariš Cankar, ki je kakor on pri Kes- sler j evih iskal toplega doma, a ostal večni brezdomec in popotnik, se pesnikova ljube- zenska sreča skali, dekletovi bujni lasje mu zadehté po grenkem pelinu. Sorodno impresijo in občutje podaja tudi pesem Slap (1914),^" nastala 29. novembra 1913, dobra dva meseca po Župančičevi poroki s trinajst let mlajšo Ani Kessler. Pesnik je bil čez dan z »mlado nevestico« na izletu pri Peričniku v Vratih, veličastni pojav in muzi- ka slapa sta oba prevzela. In ko sredi noči spet počiva ob možu v blejski vili, se v snu podzavestno spomni Peričnikove samote, nje- mu pa pridejo na misel umrli »bratje« — to- variša iz moderne Kette in Murn. Župančičeva lirika, porojena na Bledu v le- tih od 1911 do 1913, razodeva nekatere skup- ne poteze in obenem določen razvojni lok. Začenja se z avtorjevo skrbjo za usodo do- movine (Na Bledu), nadaljuje s panteističnim doživljanjem narave, ki je vedro in ubrano (Jezero, Tih, tih je kraj .. .) in končuje z vzne- mirjenim doživljanjem kozmosa (Vihar, Slap). V vseh pesmih razen v prvi ima poleg av- torjevega obožujočega razmerja do prirode viden delež tudi njegova mlada ljubezenska sreča. Pri zadnjih dveh pa to srečo skali mi- sel ali spomin na prijatelje, ki so bili zanjo prikrajšani ali so morali že zgodaj umreti. Tako ima Župančičeva blejska lirika svojo doživljajsko pristnost in tehtnost — oboje na- šemu pesniku nekateri radi odrekajo — po- leg tega pa kaže vrhunsko slogovno in muzi- kalno, artistično moč, kar velja seveda tudi za imenovana Cankarjeva dela, zlasti za Lepo Vido. Razen prve je Župančič vse pesmi uvr- stil v tedaj nastajajočo zbirko V zarje Vidove (1920). V Kessler j evi vili so hranili spominsko knji- go s podpisi gostov, Cankar, Župančič in dru- gi so vpisovali vanjo tudi duhovite verze. Pes- nik je na oddihih kdaj pa kdaj tudi risal: s peresom je upodobil razna drevesa, bližnji senik, otok sredi jezera. Sv. Katarino nad Za- sipom. Pa tudi z resnim delom ni miroval, v zelenem zatišju pod Osojnico je zlasti precej prevajal. V Kesslerjevo družino se je priženil tudi pesnik, prevajalec, kritik in urednik Kesslerjeva vila »Osojnica« z razglednimi verandami Fran Albreht, njegova žena Vera je pisala predvsem pesmi in prozo za otroke. Poročila sta se prav na Bledu, kamor sta nato redno zahajala. Župančič je bil prvinsko, strastno navezan na življenje tako rekoč do konca. O tem med drugim priča ciklus poznih ljubezenskih pes- mi, ki so bile v celoti objavljene šele za sto- letnico avtorjevega rojstva. Po obliki so jamb- ske stirivrstičnice, po izrazu naravne, neizu- metničene ter se kot takšne vračajo k tradi- ciji, klasiki. Več jih je nastalo poleti 1938 na Bledu, krajevne značilnosti razodeva pred- vsem Ko iz jezera prihajaš rosna vsa:^' breg ob jezeru, mehka tla in drobne bilke občudu- jejo njeno očarljivo ponosno lepoto, pesnik pa ob takšni ženi, obenem vznemirjen in srečen, prekipeva od življenja. Marija Kesslerjeva je znala svojim gostom počitniški dom narediti udoben in prijeten. Polagoma ga je opremila s podobami na stek- lo, cinastimi krožniki, porcelanom vseh vrst, deloma s stilnim pohištvom, z zajetno kmečko pečjo. Med okupacijo so Nemci hišo zasegli, naselili v njej stranke, a tudi odpeljali dra- gocenejši del opreme. Ko je Zupančič v avgustu 1944 za vse to zvedel, je zasnoval pesem Kar je kovina.^' V njej pravi, da v času okupacije, ko material- ne dobrine ne pomenijo dosti, ne bo tožil za hišo in njeno opremo. Skrbi ga le usoda nje- i 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 govih otrok v tem času — z lirično metaforo jih imenuje »milo cvetje najinih teles« — njih trpljenje in morebitna smrt. Kljub temu blagruje vsakega mladega človeka, ki življe- nje v sužnosti zamenja s smrtjo za svobodo.*^ Obdobju moderne, njenim učencem, pripa- da tudi pesnica Vida Jerajeva (1875—1932), rojena Franica Vovk iz Zagoric, njen oče je bil Prešernov nečak. Kot učiteljica je službo- vala v bližnjem Zasipu, vzljubila tam vse kmečko, se vživljala v otroke in se srečevala z Murnom. Nato se je poročila z violinistom Karlom Jerajem in živela z družino na Duna- ju, na njen dom so zahajali slovenski lite- rati, med njimi Cankar. Po prvi vojni se je vrnila v domovino in v Ljubljani živela za hčerke. Bila je erotično ognjevita, a tudi ne- srečna narava, Zupančič jo je označil v pesmi Carmen (V zarje Vidove). Izdala je dve samostojni knjigi: Pesmi (1908), ki pojo o naravi, ljubezni in otroku, ter Iz Ljubljane čez poljane (1921), ta vsebuje otroške pesmi. Jerajeva je intimno navezana na prirodo, podeželje in kmečko življenje, narava je odzvočen prostor njene notranjo- sti — nemirne čustvenosti. V ljubezni je raz- posajena in strastna pa spet osamljena in ži- veča v spominih ter razočarana, z mislijo na smrt. Njene otroške pesmi pojo o prirodi in živalih, poznejše obravnavajo motive iz otro- škega življenja. So svetle, prisrčne, šegave, domiselne in razgibane. Rodila sta jih čustvo in fantazija ter ne poznajo moraliziranja. Sorazmerno najboljše Vidine pesmi so nastale v desetletju, ko je bila v stiku z modernimi (1899—1909), pri kasnejših neposrednost in kakovost padata. Kljub temu, da njena lirika ne presega poprečja, je med dotedanjimi na- šimi pesnicami še najbolj nadarjena in živ- ljenj ska.^^ V času med vojnama je izšla Rada Murni- ka (1870—1932) povest Na Bledu (1923) .»^ Do- gaja se v času poletne turistične sezone ob koncu prejšnjega stoletja. Poleg naravnih le- pot kraja ter vremenskih menjav, ki jih sli- ka lirično občuteno ali kar vzneseno, prika- zuje avtor občasne in stalne prebivalce Ble- da, letoviščarje raznih narodnosti in doma- če kmete, prve pri raznih družabnih sestan- kih in zabavah, druge pri vsakdanjem delu in praznovanjih. Podaja vrsto ljudi z raznimi značaji in nazori, predvsem resnično iskrena ljubezenska nagnjenja in razmerja ter špe- kulativno iskanje materialno ugodnih zakon- skih partij, v ospredju sta ljubezenski zgodbi kmečkega para Minka — Jaka in meščanske dvojice Igor — Olga. Na nekaterih mestih po- vesti pisatelj prekinja sodobno dogajanje s fantazijskimi izleti v blejsko preteklost. Od nekdanjega »naturalista«, kamor štejemo Murnika le generacijsko, je ostala le nadrob- na deskripcija okolja. Za njegovo osebnost sta bolj značilna dovolj duhovit humor in iro- nija, zlasti pri karakterizaciji letoviščarjev meščanov. Pri označevanju domačega kmečke- ga življa si pisatelj pomaga tudi z narečnimi izrazi in oblikami (zapona-dopoldne, oča, stog, koj, jeda, jedov-ajda, ajdov, koražen). Zal pa je na drugi strani v sicer zanimivi povesti natresenih kar preveč srbohrvatiz- mov. Za Murnikovo je med vojnama izšla tudi Josipa Lavtižarja (1851—1943) »zgodovinska povest iz 17. stoletja« Bled in Brixen (1931).'''' Avtor skuša dobo in zvezo med krajema po- nazoriti z ostanki protestantizma, s trideset- letno vojno in posledicami, s fevdalizmom in tlačanstvom, predvsem pa z bivanjem briksen- skega škofa na Bledu in v Bohinju. Tja je s Tirolskega pripotoval, da bi pregledal gos- podarjenje na briksenskih posestvih in da bi se dogovoril z ljubljanskim škofom glede Blejskega otoka. Zal gleda Lavtižar na zna- čaje cerkvene in posvetne gospode in na njen odnos do preprostega ljudstva preveč ideal- no, premalo kritično. V tehničnem pogledu je delo nekakšno dialogizirano poljudno zgodo- vinopisje, šele v zadnjih poglavjih se prevesi Zupančič na oddihu na Bledu (1938) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 181 V ljudsko povest s sentimentalno tragičnim razpletom. Upravnik briksenskih posestev na Gorenjskem gospod Krištof Waidmann se sklene oženiti z lepo in dobro, preprosto in siromašno Ribičevo Reziko, ki pa tik pred po- roko ob nevihti utone v jezeru. Čeprav delo vsebuje omenjene napake, je moglo prepro- stemu bralcu dati neko zaokroženo podobo Bleda v tistem času. Kot zadnji je v času med vojnama povezal z Bledom svoje ustvarjanje Janez Jalen (1891—1966), doma iz bližnjih Rodin. V rea- listični povesti s simbolično poudarjenimi na- slovi iz konca prejšnjega stoletja Cgrad (1940)'^ pripoveduje o plemeniti in resnobni Pavli Gradišnik, posestnikovi hčeri z Gori- ških Brd, kako štiri leta namesto razsipnega in sleparskega moža zdravnika Filipa Andrej- čiča presedi v kaznilnici v Begunjah, mož pa jo medtem na svobodi vara z neko mestno lahkoživko; ko ženo izpuste iz zaporov, za dol- ga leta strahopetno pobegne neznano kam v svet, obenem pa ji sebično ljubosumen ne do- voli, da bi si ustvarila srečo z rojakom zdrav- nikom Andrejem Vipavcem. Naslov povesti simbolično izraža najprej Pavlino telesno ujetost med zidove kaznilnice, kasneje pa du- ševno tesnobo njenega trpljenja in osamlje- nosti. Prvi del povesti se dogaja v Begunjah, drugi v Brdih oziroma v Gorici, tretji, z na- slovom Jezero pa na Bledu, kjer Pavla živi v vili na Mlinem. ^vtor v tem zadnjem delu povesti opisuje gladino jezera in njega odbleske jasnega dne ob kresu, slavnostno nočno razsvetljavo ob cesarjevem jubileju, romanje na otok za mali šmaren, božičevanje na Bledu ob zamrzujo- čem jezeru pa spet romanje na otok za sv. Bla- ža in končno prehod iz gorenjske zime v cve- točo pomlad. V ospredju tudi tega dela pove- sti je seveda Pavlina življenjska zgodba, ki pa se ne razplete psihološko naravno in preprič- ljivo, kakor Pavli velevajo njena iskrena in lepa ljubezenska čustva do Andreja, temveč v smislu pisateljevega nazora in še bolj poklica, v smislu doktrine o neločljivosti zakona ter brezmejnega odpuščanja in žrtvo- vanja samega sebe. Ce odmislimo to dušeslov- no hibo, nekakšno neživljenjsko nasilje nad glavno osebo, se avtor zelo tankočutno vživ- Ija in poglablja v njeno bridko preskušano notranjost, naravnost lirično slika pokrajin- ske značilnosti Bleda in nazorno predstavlja ljudske običaje nekdanjih Gorenjcev. V novejšem času, po zadnji vojni, je treba v zvezi z Bledom navesti štiri pisatelje: Ivana Jana (1921), Toneta Svetino (1925) in Petra Bo- žiča (1932), ki so bili tam rojeni, ter Ivana Ribiča (1920—1982), ki je na Bledu dolgo ča- sa živel in ustvarjal, dasi je bil sicer Ljubljan- čan. Večina izmed njih v svojih spisih na tra- dicionalen, realističen način, s poudarkom na akciji in fabuli, a ne brez težnje po dušeslov- ni poglobitvi prikazuje obdobje okupacije in osvobodilnega boja, medtem ko Božič v bolj modernistični tehniki obravnava splošna, predvsem pa lastna bivanjska vprašanja. Za bolj podrobno in poglobljeno oznako in oceno teh avtorjev nam, žal, ne preostaja dovolj ča- sa in prostora, zato se moramo v razvojnem pregledu naše tematike ustaviti pri letu 1945. OPOMBE 1. France Kidrič: Zgodovina slovenskega slov- stva od začetkov do Zoisove smrti. Slov. matica, Ljubljana 1929—1938. Passim. — 2. Matične knji- ge župnijskega urada Bled. — 3. Podatki O te- danjem Bledu v knjigi Franca Gornika: Bled v fevdalni dobi. Bled 1967. Str. 12; 168—172. — 4. France Kidrič: Prešernov album. Drž. založba SI, Ljubljana 1950. Str. 301, 192, 322—323. — 5. .Joža Mahnič: Domača pokrajina in govorica pri Preäernu. Jezik in slovstvo 1980/81, str. 202. — 6. In der Veranda. Berlin, Grote'sche Verlags- buchhandlung, 1876. — 7. Schweiger-Lerchen- feld: Veldes. Wien—Pest—Leipzig, Hartleben's Verlag. Brez letnice. Str. 60. — 8. Die Weiber von Veldes. Ein dramatisches Gemälde in drei Akten aus Zeit der französischen Zwischenregie- rung in Illyrien. Trst 1868. Druga in tretja izdaja sta izšli 1901 in 1903, obe pod naslovom Die Braindschatzung. — 9. Rokopis slovenskega pre- voda hrani Slovenski gledališki in filmski mu- zej pod signature 152. — 10. Glej knjigo Reper- toar slovanskih gledališč 1867—1967, Slov. gle- dališki muzej, Ljubljana 1967. — 11. Zbirka ljudskih iger, 18. in 19. snopič. Katoliška bukvar- na, Ljubljana 1912. — 12. Kdo se je skril za ta psevdonim, se danes ne da zanesljivo dognati. Utegnil bi biti dr. Josip Jerše, nekdaj znan cer- kveni govornik, pisec šmarnic in vsaj napol blejski rojak. — 13. Franc Goimik: Bled v fevdal- ni dobi, str. 92—95. — 14. Pesnitev je izšla 1877. leta v Leipzigu pri založbi A. G. Liebeskind. — 15. Prvo in drugo izdajo prevoda iz let 1886 in 1922 je založila knjigama Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, tretjo, bibliofilsko pa 1968. leta Ru- dolf Trofenik v Münchnu. Funtek nam je tudi sporočil podatke o avtorju in nastanku pesnit- ve v članku Nekaj o Zlatorogu, ki je izšel v Literarni pratiki za 1914. leto, in sicer na str. 37—39. — 16. Levstikovo Zbrano delo I, 272. — 16a. Objavil jih je v Pesmih, pod psevdon. Bo- ris Miran so izšle 1869 na Dunaju. — 17. Iz- hajalo je v dunajskem Zvonu, ki mu je bil pisatelj urednik, od 1. januarja do 15. avgusta 1870. — 18. Objavljena je bila 19. in 21. julija 1874 v dnevniku Slovenski narod. — 18a. No- vice, 21. julija 1855. — 19. Slovenski glasnik 1865, 215—, 241—, 280. — 19a. Izhajala je isto 182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 leto V Slovenskem glasniku. — 20. Slovenska matica 1897. — 21. Izhajala je v reviji Vi- jenac od 2. februarja do 2. marca 1878. — 22. Karanfil s pjesnikova groba je bil v slovenščipo preveden trikrat: 1878 (že v letu izida izvirnika. Janez Naglic), 1905 (Karel Ozvald) in 1965 (Aloj- zij Bolhar). — 23. Glej oipombe Franceta Kob- larja v Kettejevem Zbranem delu I na str. 330 do 331. Romanca Na Blejskem otoku je izšla v Ljubljanskem zvonu 1896, str. 265 pod psev- donimom Mihael Mihajlov. — 24. Glej Mumova pisma v Zbranem delu II in opombe Dušana Pir- jevca k njim prav tam. Mumova pesem Na Blejskem otoku je bila objavljena v LZ 1899, str. 172 pod psevdonimom Aleksandrov. — 25. Obravnavana Cankarjeva dela so izšla pri nas- lednjih založnikih: Novo življenje pri Slovenski matica, Volja in moč, Lepa Vida ter Milan in Mi- lena pa pri Lavoslavu Schwentnerju, Cankarje- jevem glavnem založniku — 26. Objavljena je bi- la v Ljubljanskem zvonu 1911, str. 337 s polnim imenom kot vse nadaljnje Zupančičeve. •— 27.. Priobčena v isti reviji 1912, str. 2. — 28. Izšla v Literarni pratiki za 1. 1914, str. 3. — 29. Objav- ljena v Slovanu 1914, str. 33. — 30. Ciklus Ljube- zenske je izšel kot dodatek v knjigi Med ostrnica- mii pri Slovenski matici 1978, našo pesem glej na str. 86. —• 31. Izšla je v zbirki Zimzelen pod sne- gom (1945) na str. 80. — 32. Joža Mahnič: Cankar, Zupančič, Kesslerjeve in Bled. Planinski vest- nik 1976, str. 321 si. — 33. Isti: Zgodovina slo- venskega slovstva V. Obdobje modeme. Slov. matica, Ljubljana 1964. Str. 205—207. — 34. Po- vest je izšla pri Zvezni tiskarni in knjigarni kot 2. zvezek Splošiie knjižnice. — 35. Povest je naj- prej v nadaljevanjih izhajala v Slovencu 1930/31, nato pa jo je avtor ponatisnil v samozaložbi. — 36. Prvi del Ogradi je brez konca kot uvodna po- vest izhajal v Domu in svetu 1940, s koncem vred pa je bil objavljen v knjigi pri goriški Mohor- jevi družbi 1951. Celotna povest je izšla pri celj- ski Mohorjevi družbi (Mohorjeva knjižnica štev. 138) leta 1961, drugič pa prav tam (Slovenske večernice 134) lansko leto.