Urednikov kotiček Mesec, ki je za nami, je bil bogat dogodkov, takov naši občini, kakor tudi v državi. Mimogrede,Slovenija je 25. junija proslavljala svoj 21. rojstnidan. Da je s tem stopila čez prag polnoletnosti (ponekod je namreč mejnik prav 21. rojstnidan), dogajanja na političnem parketu tega nepotrjujejo. Nekatere politične stranke in organizacije so zagnale pravcati vik in krik, ker so sev državnem odboru za pripravo proslav odločili,da nanjo povabijo zgolj praporščake veteranskihorganizacij, povezanih s slovenskim osamosvajanjem. Odločili so se da zastavam z rdečo peterokrako zvezdo na osrednji državni proslavini prostora, kajti Jugoslovanska agresorska armada je hotela uničiti in pokoriti mlado slovensko državo prav pod zastavo z rdečo peterokrako, kar je zlasti v političnih organizacijah(naslednicah nekdanjih ZKS, ZSMS in SZDL, terborčevske organizacije) sprožilo nerazumljiv valprotestov. Mene osebno bolj zanima, koliko tehprotestnikov je v čast 25. junija, rojstnega dneSlovenije, na pročelja svojih hiš izobesilo slovensko zastavo. Domoljubja nam primanjkuje,tudi pri mladih ga ne privzgajamo, kajti v šolah o teh zgodovinsko usodnih dogodkih zvedobore malo. Kar se tokratne Lipnice tiče, je zaradi številnihdogodkov bogata in pestra. Zato vam želim obi-lo prijetnih trenutkov ob branju njene vsebine. Vaš urednik Boris Cipot Svetniki odločali na dopisni seji Kar nekaj pomembnih sklepov so pisnim potomsprejeli svetniki občine Moravske Toplice. Tako sosoglašali z imenovanjem Matejke Pajalić za direktorico občinskega TIC-a, soglašali so, da se ravnateljici DOŠ Prosenjakovci Jožefi Herman iz naslova financiranja projekta e-kompetence učiteljevdvojezičnih šol, zaradi povečanega obsega dela,izplača deset odstotni dodatek za delovno uspešnost. Občinski svetniki so še soglašali z namero,da se proda poslovni delež OMT v družbi zdravilišče Rimska Čarda d.o.o. v višini 50% osnovnegakapitala (kar znaša 4.381,50 EUR) novemu družbeniku. Ob tem so sprejeli tudi program prodajeobčinskega premoženja za leto 2012. Sprejeli sosklep, da se Odlok o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Moravske Toplice(sprejet je bil na 12. redni seji OS OMT 21.12.22011)objavi v Uradnem listu RS. bc Sprejem za odličnjake Ob koncu šolskega leta, ko so se od osnovnošolskih klopi poslovili učenci 9. razredov, je v torek 26.6.2012, župan občineMoravske Toplice g. Alojz Glavač povabil na klepet ob soku in prigrizku vse odličnjake devetošolce vseh treh osnovnih šol naše občine . Seznam letošnjih odličnjakov, ki jim tudi v uredništvu Lipnice iz srca čestitamo, je objavljen pod fotografijosprejema pri županu. OŠ BOGOJINA MIŠA GREGOREC, IVANCI JANJA BENKOVIČ, FILOVCI MOJCA MESARIČ, BOGOJINA SANDI PUCKO, IVANCI DANIJELA VAŠ, MORAVSKE TOPLICE MELITA NEMEC - RAZREDNIČARKA SABINA JUHART - RAVNATELJICA DOŠ PROSENJAKOVCI DOMEN IAN MOROVIČ, PROSENJAKOVCI DARJA KOVAČ, PROSENJAKOVCI GREGOR ŠEBÖK, DOMANJŠEVCI GYÖNGYIKE KRANJEC – RAZREDNIČARKA JOŽEFA HERMAN - RAVNATELJICA OŠ FOKOVCI MAJA CIGÜT, VUČJA GOMILA JASMINA GERGOREC, VUČJA GOMILA ANJA OLEKSY, SELO SIMON HOZJAN - RAZREDNIK SUZANA DEUTSCH - RAVNATELJICA LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT, Bojan Lukač - lektura. Postavitev in tisk – Tiskarna aiPPraprotnik, 2012, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine MoravskeToplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica Ob dnevu državnosti Učna ura osamosvajanja Slovenije za najmlajše Zadnji dan šolskega leta je bilo na osnovni šoli v Fokovcihnadvse svečano. Čeprav so bile misli osnovnošolcev žeusmerjene v čas počitnic, so v šolski telovadnici zbranoprisluhnili učni uri o osamosvajanju Slovenije. Njihova »učilnazidana« je bila namreč gostitelj osrednje občinske proslaveob 21. rojstnem dnevu Slovenije. Zanjo so skupaj s svojimiučitelji pripravili nadvse pester in zanimiv kulturni program,za učno uro zgodovine so poskrbeli predstavniki območneorganizacije veteranov vojne za Slovenijo, pa tudi županobčine Moravske Toplice s svojim svečanim nagovorom. V telovadnici osnovne šole so se učencem in pedagogompridružili tudi člani občinskega sveta, občinskih organizacij,ustanov in društev. Predsednik območne organizacije ZVVS g. Valter Baldaš je v svojem nagovoru izrazil razočaranje, patudi skrb nad dejstvom, kako mlada generacija ne pozna zgodbe o nastajanju naše domovine. Po njegovih besedahje domoljubje vrednota, ki bi jo morali negovati tako doma,kakor v šoli.V šolskih učbenikih je o osamosvajanju Slovenijezapisanega zelo malo, čeprav nas od takratnih dogajanj ločita samo dve desetletji. Zato je po njegovem trdnemprepričanju skrajni čas, da se dogajanja takratnega časa,usodnih za slovenski narod, osvetli veliko bolje kot doslej.Zato je ob koncu svoje zgodovinske učne ure s posebnimobredom spomnil tudi na žrtve, ki so v času 10-dnevnevojne, padle za našo domovino.Tudi svečani govornik, župan g. Alojz Glavač, je mladimobudil spomin na dva dogodka. Spomnil je na dan, ko jemed Slovenci z Majniško deklaracijo zaživela pobuda osamostojni državi, ter na proslavo ob razglasitvi neodvisnedržave Slovenije, ki jo je že naslednji dan skušala zrušitiokupacijska Jugoslovanska armada. »V deset dnevni vojnismo dokazali, da smo dozoreli za samostojno in neodvisnopot.«, je dejal župan in mladim položil na srce, da naj spominna ta dogajanja za vselej ohranijo v svojem srcu.V kulturnem programu so se predstavili fokovski osnovnošolci, ki obiskujejo soboško glasbeno šolo, recitatorji,ter šolski otroški pevski zbor. Na dneve osamosvajanja, naboje z okupatorsko JLA in na žrtve, ki so padle za Slovenijo,pa je mlade popeljala razstava pod naslovom Dogodki leta1991. bc Ob zadnjem obisku pred leti je bilo zaznati bistveno več optimizma Slovenska Vlada v Pomurju Slovenska Vlada, na čelu s predsednikom g. Janezom skupnosti in romske skupnosti, obiskal odranski Carthago, Janšo, si je za drugi obisk slovenskih regij v tem mandatu dan pred tem pa tudi Puconsko Kemo. izbrala Pomurje. Zadnji dan meseca maja so se člani Med ministri Janševe vlade je našo občino uradno obiskal Janševega kabineta zbrali na delovnem posvetu, nato pa minister za šolstvo, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk. obiskali več kot 50 regijskih inštitucij, zavodov in podjetij, na koncu obiska pa se na treh lokacijah srečali z župani, gospodarstveniki, pomurskimi poslanci in svetniki. Izhodiščna točka obiska so bile Moravske Toplice, konferenčna dvorana hotela Livada je namreč gostila dopoldanski delovni posvet. Župan občine Moravske Toplice g. Alojz Glavač je ob prihodu pozdravil in zaželel dobrodošlico Janezu Janši, ter njegovim ministrom. Janez Janša se je pogovarjal s predstavniki madžarske narodne Župan Glavač izreka dobrodošlico kmetijskemu ministru Drobna pozornost za ministra Andreja Vizjaka Bogoviču 4 : : : : : : : : : : Lipnica Z županom Alojzem Glavačem in njegovimi sodelavci je beseda tekla o nekaterih razvojnih problemih občine. Da našo občino pesti pomanjkanje ustrezne infrastrukture, je opozoril župan Glavač in izpostavil tudi problem otroškega vrtca. Razvojno coklo po županovih besedah predstavlja tudi neobstoj širokopasovnega optičnega omrežja,saj je zlasti gorički del občine odrezan od sodobnih telekomunikacijskih sredstev.Na sklepnem srečanju z Vlado (bilo je v Beltincih) so predstavniki pomurskega gospodarstva in lokalne politike g. Janšo s sodelavci opozorili na številne probleme pomurskih podjetnikov in obrtnikov, na energetsko izrabo Skupinska slika pred hotelom Livada reke Mure in njenega hkratnega varovanj, kmetijstva,gozdarstva in lesne industrije, na problem uresničevanja projekta regijske vodooskrbe, sprememb namembnosti zemljišč, med drugim pa tudi na težave gasilcev.Ena od ugotovitev g. Janeza Janše je bila, da je ob svojem prvem obisku pred sedmimi leti zaznal več optimizma kotob sedanjem obisku in zato sogovornike spomnil, da si le z dobro opravljeno setvijo lahko obetamo bogato žetev. Pri tem se seveda ni izognil regijskemu razvojnemu zakonu o Pomurju, ki kljub nekaterim zapletom že daje prve rezultate. bc, foto: jb Nad notranjo arhitekturo ni skrival navdušenja DAN POLJA AGROSAAT – BAYER V MARTJANCIH V petek, 15. junija 2012, je potekal že tradicionalni dan poljana kmetiji Kranjec v Martjancih. Med obiskovalci iz celotnega Pomurja so bili predvsem kmetovalci, trgovci iz kmetijskih trgovin, ter predstavniki kmetijsko svetovalne službe.V uvodu smo izvedeli, da je podjetje Agrosaat vodilno v Sloveniji na področju ozimnih žit, oljnih buč, travnih mešanic,ter drugo na področju koruze. Ukvarjajo se predvsem ssemenarstvom, od prihajajoče jeseni naprej pa bodo tudiorganizirali odkup koruze, kjer za ta namen gradijo silosein sušilnico na Hodošu.Take centralne dneve polja organizirajo tri po Sloveniji. Za območje Pomurja je to v Martjancih.Program je potekal predvsem praktično na njivi s predstavitvijo različnih sort pšenice, buč , koruze in dosevkov, primernih za setev po žetvi žit, ki ga je predstavil g. ŠtefanKranjec, strokovni sodelavec pri podjetju Agrosaat in obenem lastnik kmetije, na kateri je potekala predstavitev. dajne v Sloveniji, med njimi sta najbolj prodajni sorti Renan in Alixan, kot novost za jesensko setev sta bili predstavljeni še sorti Energo in Element (visokokakovostni), ter Apache in hibridna pšenica As de Coeur (srednje kakovostni).Dotaknili so se še problema strun v posevkih koruze,ki v letošnjem letu povzročajo obilo težav iz že znanihvzrokov. Zaključili smo z odlično pogostitvijo in prijetnemdruženju. Š.K. Žetev 2012 Odkupna cena še neznanka Zadnje dni meseca junija se je pričela letošnja žetev ozimin.Najprej so se kombajni lotili ječmena, v naslednjih dneh pabosta sledili še pšenica in rž. Potek žetve bo sicer krojilo tudivreme, na razpoloženje kmetov pa lahko vpliva negotovostokoli odkupnih cen. Po koncu lanskih dolgotrajnih (in na trenutke celo mučnih) pogajanjih sta si pogajalski skupini (sindikat kmetov in mlinarji) segli v roko, zato so bila, kar se odkupnecene tiče, letošnja pričakovanja kmetov bolj optimistična.Nemir med kmeti je vnesla informacija, da bodo odkupovalcizlatega zrnja (gre zlasti za mlinarske organizacije) zaostrili parametre kakovosti, kar je temelj uvrščanja pridelka v različnekakovostne razrede in s tem tudi oblikovanja odkupne cene.Da bo temu tako, so pokazala tudi prva pogajanja, ko je odkupovalska stran predlagala ukinitev razreda B2, kar pomeni,da bi se pšenica tega kakovostnega razreda prenesla v krmnirazred pšenice C.Dialog kmetov in mlinarjev je prinesel dogovor o parametrih,ki bodo temelj oblikovanja odkupne cene. Mlinarji bodo odkupovali zlati pridelek treh kakovostnih razredov: B2, ki moravsebovati vsaj 11,5 odstotka beljakovin, B1 z vsaj 12,5 odstotkabeljakovin, ter razred A z minimalno 14 odstotki beljakovin.Izhodišče za oblikovanje odkupne cene (tako mlinarji) naj bibila cena krmne pšenice, torej C razreda, ki bi ji pri B2 razredudodali 20 evrov, pri B1 25 evrov in pri A razredu 40 evrov potoni. Neznanka sta še vedno obračun in plačilo, kajti kmetjevztrajajo na 30 dnevnem plačilnem roku, mlinarji pa ponujajoobročno plačilo. Izhodiščna cena krmne pšenice, na tej osnovinaj bi se oblikovale odkupne cene zlatega zrnja, ki zanima mlinarje, pa naj bi bila 170 evrov za tono. Kako je potekala žetev,zlasti pa o pogajanjih o odkupnih pogojih pa več v prihodnjištevilki Lipnice. bc Fiziološke bolezni zelenjadnic V pridelavi zelenjadnic se srečujemo z boleznimi, ki jihpovzročajo živi povzročitelji bolezni (glive, bakterije, virusi),pogosto pa nastane škoda zaradi neživih dejavnikov, kot sonpr. neugodne ali celo ekstremne vremenske razmere (suša,moča, veter, sneg, toča,….) in pomanjkanje ali preobilica hranil. Bolezni, ki jih povzročajo neživi povzročitelji, imenujemofiziološke bolezni ali fiziopatije. Ta obolenja niso prenosljiva,v veliko primerih pa ustvarjajo pogoje za okužbo z boleznimi in drugimi povzročitelji poškodb. Nekatere fiziološke bolezni lahko ozdravimo ali omilimo, ko odstranimo dejavnik,ki je bolezen povzročil. Pomembno je, da fiziološke bolezniločimo od bolezni, ki jih povzročajo živi povzročitelji in takopo nepotrebnem ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Pri pridelavi zelenjave se nemalokrat srečujemo s pomanjkanjem ali preobilico posameznih hranil v tleh. Praktično vsako leto opažamo bolezenska znamenja, kiso posledica pomanjkanja kalcija. Težave povezane s pomanjkanjem kalcija so najpogostejše pri plodovkah in solatnicah. Zakaj je kalcij tako pomemben? Kalcij je zelo pomembno hranilo, ki ga rastlinam ne smeprimanjkovati. Omogoča delitev in rast celic v dolžino, pozitivno vpliva na rast korenin, pozitivno vpliva na metabolizem kalija in tako poveča odpornost rastlin na pomanjkanjevode. Poveča odpornost rastlin na bolezni. Je element, kiutrjuje celične stene. Če ga ni dovolj, struktura celične stene razpade in zato tkiva, v katerih je prišlo do pomanjkanja,začno propadati.Pomanjkanje kalcija se kaže na različne načine. Rastlinelahko zaostajajo v rasti, na listih se pojavijo kloroze in nekroze, vrhovi plodov odmirajo. Nekroze na listih se pojavijosprva na robovih in lahko v primeru hudega pomanjkanjazajamejo cel list, cvetovi lahko predčasno odpadejo. Zelenjadnice,ki jim primanjkuje kalcij,se tudi slabše skladiščijo.Znamenja pomanjkanja kalcija se najpogosteje pojavijo naparadižniku, papriki in solati, redkeje na zelju in cvetači.Pri solati se pomanjkanje kalcija pokaže na mladih listih, kotrjavenje listnega roba. Pomanjkanje se pojavlja pri vseh tipihsolate, tako rozetastih kot glavnatih, vendar so poškodbepogostejše pri glavnatih tipih. Pri glavnatih tipih morda sprva rjavenja listov ne opazimo, ker porjavijo listi v notranjosti glave, le-ti pa so skriti pod zunanjimi listi, na katerih seznamenja ne pojavijo. Pri zelju se pomanjkanje kalcija kažepodobno kot pri solati z rjavenjem robov notranjih listov. Priparadižniku in papriki povzroča pomanjkanje kalcija gnilobo na plodu. Prvo znamenje pomanjkanja kalcija na plodovih paradižnika in paprike se kaže v obliki vodene pege namuhi ploda. Pega se postopoma povečuje in postaja sivaali rjava. Včasih pri paradižniku zaradi pomanjkanja kalcijav notranjosti plodov nastajajo črna tkiva, kar pa navzven nividno. Razlogov za pomanjkanje kalcija v plodovih in listih je lahkoveč. Do pomanjkanja prihaja v tleh z nizko pH vrednostjo,oz. tleh, ki so slabo založena s kalcijem. Sprejem kalcija vrastlino pa je lahko tudi ob dobri založenosti tal omejen,zaradi visokih koncentracij nekaterih drugih ionov (kalijevih, amonijevih, magnezijevih), ki ovirajo sprejem kalcija,primanjkuje ga lahko tudi rastlinam, ki rastejo v presuhihali premokrih tleh. Vzrok za pomanjkanje kalcija je lahkotudi preobilno gnojenje z dušikom, ki vpliva na hitro rastcelic, ob kateri celic ne moremo v zadostni meri oskrbeti s kalcijem. Tudi relativna zračna vlaga vpliva na sprejem kalcija. Ob visoki relativni zračni vlagi je transpiracija nizka insprejem kalcija v rastlino omejen. Kalcij je element, ki je zarazliko od ostalih (npr. kalija in fosforja) v rastlinah izrednoslabo mobilen. Ob pomanjkanju se ne premešča iz starejšihv mlajše liste. Po rastlinah se premika v glavnem s transpiracijskim tokom. Ko je torej zaradi kakršnihkoli razlogov transpiracija zmanjšana, določenim delom rastlin začne kalcijaprimanjkovati. Tudi ob visoki transpiraciji se lahko zgodi, daplodovi paradižnika s kalcijem niso dovolj oskrbljeni. Transpiracija namreč poteka predvsem preko listov, medtem koje pri plodovih zelo omejena. Ko je dotok asimilatov v plodove velik, ti intenzivno rastejo in zato potrebujejo več kalcija, kar je še dodaten razlog za pomanjkanje. Tudi nekateresorte oz. hibridi so bolj občutljivi za pojav gnilobe na muhiplodov. Bolj so običajno občutljive sorte, z večjo listno masoin z večjimi plodovi. Kako torej lahko preprečimo pojav gnilobe na muhi plodovpri paradižniku in drugih plodovkah? Kalcij moramo rastlinam dodajati preventivno, torej predense pojavijo znamenja pomanjkanja. To pomeni, da moramonajprej s kalcijem primerno oskrbeti tla z apnjenjem jeseniali zgodaj spomladi. Kalcij je mogoče dodajati paradižnikuin drugim plodovkam tudi fertigacijsko – preko namakalnega sistema z gnojenjem s kalcijevim nitratom. Vendar paje lahko kalcij, ki smo ga vnesli v tla v neugodnih razmerahmanj ali celo nedostopen, podvržen pa je tudi izpiranju izornice. V teh primerih lahko plodove najhitreje oskrbimo skalcijem, če ga dodajamo foliarno – preko listov.Največ kalcija potrebuje paradižnik v času razvoja plodov.Predvsem v času intenzivne rasti plodov tega elementa pogosto zmanjka. Paradižniku bi morali začeti dodajati kalcijtakoj po pojavu prvih plodov in z dodajanjem nadaljevatitudi v času formiranja in rasti novih plodov. Manjši plodovi paradižnika so obdani s tanjšo voščeno prevleko in zatolažje sprejemajo kalcij. Tekom debeljenja plodov se debelitudi voščena prevleka na njih in zato je sprejem kalcija v plodove manjši. Ko se znamenja pomanjkanja kalcija na plodovih pokažejo, je pogosto že pozno za reševanje težav.Poškodovanih plodov več ni mogoče pozdraviti in jih jenajbolje odstraniti.Za dognojevanje preko listov imamo v Sloveniji na trguna voljo več foliarnih gnojil s kalcijem. Uporabiti jih moramo preventivno, ko ocenimo, da so pogoji takšni, da bilahko privedli do pomanjkanja kalcija.Nekatera listna gnojila s kalcijem vsebujejo tudi mikroelement bor. Bor je element, ki pospešuje gibljivost intudi sprejem kalcija.Bor je hranilo, ki ga rastline rabijo v majhnih količinah. Spomanjkanjem bora se največkrat srečamo na alkalnihtleh, kjer je bor vezan v nedostopno obliko, kislih tleh,ker se spira, na tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, ali v primeru suše, ko je sprejem iz tal onemogočen.Znamenja pomanjkanja bora opažamo predvsem na lažjih tleh, kjer se ta element izpira. Nekatere zelenjadnice so posebno občutljive na pomanjkanjebora. Pomanjkanje bora se kaže na različne načine, vnekaterih primerih odmirajo korenine in koreninskilaski, zato je moten sprejem vode in hranilnih snoviiz tal. Pomembno vlogo ima bor pri oploditvi, zato gapriporočamo za uporabo pri pridelavi plodovk pred cvetenjem. Zadostna oskrba z borom omogoča rastlinam,da so odpornejše na sušo in visoke temperature. Borpospešuje dozorevanje, izboljša kakovost pridelkov inomogoča normalno sintezo klorofila. Za pomanjkanjebora so posebej občutljive korenovke, med križnicamivse kapusnice in tudi hren. V Pomurju pridelujemo zelomalo korenovk. Med korenovkami je pomanjkanje borapogosto pri gomoljni zeleni in rdeči pesi. Pri zeleni sekaže kot rjavenje srčnih listov in gomoljev. Pri rdečipesi ob pomanjkanju bora najprej razpoka povrhnjicastarejših listov, na pecljih se pojavijo plutaste pege, pozneje pa bolezen napreduje na notranje liste in na koren,na katerem povzroča trohnobo. Med kapusnicami jeza pomanjkanje bora zelo občutljiva cvetača, pri katerise lahko na listih in pecljih pojavijo plutaste izbokline.Plutaste pege se ob pomanjkanju bora pojavijo tudi nabrokoliju in kolerabici. Ob hudem pomanjkanju borase roža cvetače ne razvije. Če se roža razvije, se na njejpojavijo rjave pege, ki pozneje začnejo gniti. Pri hrenuse zaradi pomanjkanja bora pojavijo razpoke na povrhnjici starejših listov.Pomanjkanje se velikokrat pojavlja zaradi nedostopnosti tega hranila za rastline, zato gnojenje z gnojili prekotal ni dovolj učinkovito. Potrebe po hranilih v teh primerih enostavneje pokrivamo s foliarnim gnojenjem.V bodoče bomo morali gnojenju z gnojili, ki vsebujejobor, posvetiti veliko več pozornosti. V zadnjih letihgnojenje zelenjadnic s hlevskim gnojem upada, ker ježivine in posledično tudi hlevskega gnoja vedno manj.Hlevski gnoj vsebuje večino mikroelementov (tudi bor),ki jih zelenjadnice nujno potrebujejo. Če torej ne bomognojili s hlevskim gnojem, bomo morali oskrbeti zelenjadnice z mikrohranili bodisi z mineralnimi gnojili(z mikroelementi) preko tal, ali s foliarnim gnojenjem. Breda Vičar, univ. dipl. inž. kmet. Prehrana na počitnicah, potovanju, izletu…. Prihaja poletje, čas počitnic, izletov v naravo, potovanj v bližjein oddaljene kraje. To je tudi čas, ko moramo biti nekoliko boljpozorni na prehrano. Prehrana naj bo pestra. Vsebuje naj polnovredna žita in žitne izdelke, veliko zelenjave in sadja, manjmastno mleko in mlečne izdelke, ter manj mastno meso instročnice. Na ta način si bomo zagotovili zadostne količine hranil in zaščitnih snovi. Imejmo več manjših obrokov, tako da boraven krvnega sladkorja enakomerna. Počutili se bomo dobro inpolni energije.Uživajmo veliko zelenjave in sadja. Sadje uživajmo za zajtrk indopoldan, ter med kosilom in večerjo. Izogibajmo se sadju takojpo kosilu, kajti zaradi daljše prebave sadje fermentira in na tanačin daje občutek teže in napetosti.Ribe naj bodo večkrat na našem jedilniku. Med drugim ribe vsebujejo tudi omega 3 maščobne kisline. Kupujmo sveže ribe, domov jih nesimo v hladni torbi,ter čim prej uporabimo.Tako bomopreprečili ustvarjanje alergena histamina, ki lahko povzroči alergijo (rdečilo vratu in obraza neposredno po zaužitju rib). To šeposebej velja za modre ribe.Izberimo manj mastno meso. Kuhajmo, dušimo, pecimo na žaruali v foliji. Uživanje maščob v poletnih mesecih zmanjšajmo.Pomembno je, da je večina zaužitih maščob rastlinskega izvora. Prednost dajmo hladno stiskanemu olju (za solate, kuhanozelenjavo, žita, …).Poskrbeti je treba tudi za zadosten vnos tekočine. Prednost imavsekakor voda. Dobrodošla je tudi mineralna voda, kajti z njovnašamo tudi minerale. Izogibajmo se pijač, ki vsebujejo kofein (kava, kola, …), ter alkohol, saj ta dva dejavnika pospešujetaizločanje tekočine iz telesa. Prav tako se izogibajmo negaziranihin gaziranih pijač, ker vsebujejo veliko sladkorja in ne odžejajo.Izogibajmo se tudi zelo hladnih pijač, kajti dolgoročno uživanjele-teh lahko oslabi odpornost sluznice prebavil. Na potovanjihvelja upoštevati nekaj preprostih pravil. Še posebej bodimo pozorni, če potujemo v tuje države, ali tiste z nižjim higienskimstandardom. Uživajmo samo preverjeno vodo za pitje. Najboljšaje vsekakor ustekleničena voda. Po možnosti se izogibajmo dodajanja ledu pijačam, saj je led lahko onesnažen s patogenimimikroorganizmi (priprava iz oporečne vode, naknadna kontaminacija). Uživajmo le toplotno obdelano hrano (kuhano, pečeno).Sveže sadje uživajmo olupljeno (olupimo ga sami). Izogibajmose sladic, sladoledov in mlečnih izdelkov – razen industrijskih. Ne 8 : : : : : : : : : : Lipnica jejmo v nepreverjenih restavracijah in lokalih. Še posebej to veljaza hrano, ki jo prodajajo na ulici. Enako je s hrano, ki jo ponujajo vneoriginalnem pakiranju (keksi, čokolada, …). Previdni bodimo priuživanju hrane, ki nekaj ur stoji na sobni temperaturi (švedskamiza v hotelih). Hrano ponujeno v nečisti (ostanki hrane, rdečiloza ustnice, …) ali poškodovani posodi odklonimo. Pomembno jetudi, da si pogosto umivamo roke. Upoštevanje omenjenih nasvetov bo prispevalo k prijetnemu poletju, počitnicam in potovanju. Želim vam lepo, prijetno in zdravja polno poletje. Zelenjavna priloga (primerna za piknike)1 večja zelena paprika, 1 večja rdeča paprika, 40 dag zrelegaparadižnika, 1 velika čebulo, 2 stroka česna, 1,5 dl vinskega kisa,1/2 žličke mlete rdeče paprike, 1 žlica rjavega sladkorja, sol, mletiingver.Papriko in olupljen paradižnik narežemo na kocke. Sesekljamočebulo in česen. V lonec damo papriko, paradižnik in čebulo.Dodamo kis, papriko, česen, sol, ingver in sladkor. Vse skupajzmešamo. Kuhamo na slabem ognju 30-40 minut. Ohlajenopostrežemo kot prilogo k mesu na žaru, preostanek pa shranimov oprane in prekuhane steklenice, ki jih dobro zapremo. Lahkohranimo v hladilniku tudi do 10 dni. prim. mag. Branislava Belović, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Kmalu se bo začelo poletje, ki nam prinaša veliko sončnih in vročihdni. Sonce ima blagodejne in tudi škodljive učinke na zdravje. Sonce prispeva k boljšemu počutju, nas ogreva in podpira ustvarjanjevitamina D, ki je potreben za rast. Sonce pa je lahko tudi škodljivo.Ultravijolični del sončnih žarkov povzroča porjavelost kože, sončneopekline, ter staranje kože. Sonce lahko tudi poslabša določene bolezni, kot so nekatere virusne (okužba z virusom herpes simplex),ali poslabša določene autoimune bolezni. Rak kože je najbolj resna bolezen, ki je povezana z dolgotrajno in pretirano izpostavljenostjo soncu. Rak kože je vodilni rak v Sloveniji in število obolelihzadnjih deset let nenehno narašča.Direktna izpostavljenost soncu, ter vročina in visoka vlažnost vzraku lahko povzročijo akutna stanja, pri katerih je potrebno takojukrepati in/ali poiskati pomoč zdravnika. Ta stanja so: sončarica,toplotna izčrpanost in vročinski ali toplotni udar.Do sončarice pride, ko je glava dlje časa nezaščitena, ter izpostavljena močnem sončnim žarkom in visokim temperaturam.Takrat pride do pregrevanja organizma, center za uravnavanje telesne temperature odpove in telo se ne ohlaja, temveč se segreva.Ljudje so različno občutljivi na direktno izpostavljenost soncu – prienih pride do sončarice zelo hitro, posebej pri otrocih in starejšihosebah. Znaki sončarice so: glavobol, povišana telesna temperatura, bruhanje, suha, vroča in pordela koža (ki pozneje zbledi), zmedenost, pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje.Sončarica lahko ogrozi življenje, zato je potrebno takoj ukrepatiin ponuditi prvo pomoč. Prizadeto osebo je potrebno umakniti ssonca (najbolje v hladen in miren prostor), ter jo ohladiti. Potrebnoje sleči oblačila, jo oprhati z zmerno hladno vodo, ali ji dati hladneobkladke. Če oseba ne bruha, naj pije ohlajeno tekočino – vodo aličaj. Tako osebo je potrebno čim prej odpeljati k zdravniku. Toplotna izčrpanost je druga možna posledica izpostavljenosti vročini in visoki vlagi v zraku. Ta se ne pojavinujno na soncu – lahko je tudi v zaprtem prostoru. Pribivanju v takem okolju pride do močnega potenja, izgube mineralov (ki uravnavajo tekočino v telesu), oseba sepočuti slabo, ima glavobol, bledico, omotico, lahko bruha,ima hladno in vlažno kožo. Če se ne ukrepa z nadomeščanjem tekočine in mineralov ter hlajenjem organizma, lahko pride do toplotnegaudara, saj telo ni zmožno uravnavati telesne temperature. Znaki toplotnega ali vročinskega udara so: visokatelesna temperatura, rdeča, vroča in suha koža brez potenja, hiter srčni utrip, utripajoči glavobol, zmedenost, vnajhujšem primeru pa tudi izguba zavesti. Ob teh znakihje nujno potrebno klicati reševalce. Prva pomoč je podobna kot pri sončarici ali toplotni izčrpanosti. Osebo jepotrebno premakniti v hladen in miren prostor, jo hladiti,osvoboditi oblačil, ji dati hladne obkladke, če je pri zavestiin ne bruha, naj pije ohlajeno tekočino, ki je lahko čaj alivoda. Da bi bivanje na soncu bilo čim bolj prijetno in brezškodljivih posledic, je potrebno upoštevati določene nasvete: • Izogibatisesončnimžarkommed11.00in16.00uro. • Iskatiinustvarjatisenco. • Imeti pokrivalo za glavo, sončna očala in primerna oblačila. Posebej so občutljivi majhni otroci. Njih je polegnaštetega potrebno zaščititi še s kremo proti soncu zzaščitnim faktorjem 30 in več. Oznaka za zaščitni faktorje SPF ali LSF. Čim večja je številka zraven oznake, temvečja je zaščita. Zaščitni faktor 30 ali več se priporoča tudiza odrasle. Posebej so izpostavljeni in ogroženi otroci vvozičku, ker so blizu tal (kjer je temperatura višja), polegtega pa so izpostavljeni segrevanju od zgoraj – od sonca.Če je otrok v vozičku, priporočam sprehode po parku, vsenci dreves z uporabo vseh ostalih zaščitnih sredstev(kapa, sončna očala tudi pri najmlajših, lahka svetlaoblačila iz naravnih materialov). Zelo je pomembno, dajim pogosto ponujate tekočino za pitje.Za starejše in kronične bolnike velja, da se ne izpostavljajo močnim sončnim žarkom in veliki vročini. Naj so podobno zaščiteni s pokrivalom za glavo, sončnimi očali,terprimernimi oblačili. Primerna oblačila so svetla, ohlapnain iz naravnih materialov. Naravni materiali (bombaž,svila, viskoza, …) omogočajo telesu, da diha in oddaja toploto. Sintetični materiali zadržujejo izhlapelo vodo, nedovoljujejo telesu da se ohladi in tako dvigujejo telesnotemperaturo, ter prispevajo k dodatnemu segrevanju telesa. Za vse drži, da pijemo zadosti tekočine, najbolje vode, mineralne vode, čaja ali naravnih sokov. Izogibajmo se pitjualkohola, ker pospešuje izločanje vode. Ne pretiravajmoniti s pitjem kave, saj tudi kava pospešuje izločanje vode.V poletnem času uživajmo v senci, s kozarcem hladnevode in v prijetni družbi. Asist. mag. Tatjana Krajnc-Nikolić, dr.med., spec. socialne medicine ZBIRNI CENTER PUCONCI V okviru kompleksa regijski center za ravnanje z odpadki Puconci imate občani občine Moravske Toplice možnost brezplačnega neposrednega oddajanja naslednjih vrst komunalnih odpadkov: • papir, karton vključno z embalažo iz papirja in kartona (časopis, revije, zvezki, knjige, ovojni papir,papirnate nakupovalne vrečke, pisemske ovojnice,pisarniški papir, prospekti, katalogi, razne kartonske škatle…), • različne vrste stekla, vključno z embalažo iz stekla (prazne steklenice pijač, prazni kozarci vloženih živil, okensko in drugo ravno steklo,…), • les, vključno z embalažo iz lesa, • plastiko in kovine, vključno z embalažo iz plastike in kovin (plastično, kovinsko, sestavljeno – tetra pak, stiropor,…), • zeleni vrtni odpad (obrezi dreves in grmičevja, pokošena trava), • kosovni odpadki (oblazinjeno pohištvo, preproge,vzmetnice, svetila in senčila,…) • električna in elektronska oprema (velike in male gospodinjske naprave, televizijski in računalniški zasloni, telekomunikacijska oprema, zabavna elektronika, električno in elektronsko orodje,oprema za razsvetljavo, električni aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli,…) • odpadna jedilna olja, • odpadna zdravila, • odpadne baterije in akumulatorji, • izrabljene gume (do 50 kg na osebo/letno) V okviru zbirnega centra je možna oddajatudi nekaterih vrst odpadkov, za katere je potrebno plačati nadaljnjo obdelavo. Med te sodijo: • oblačila,tekstil, • nevarniodpadkiizgospodinjstev,razenjedilniholj, zdravil, baterij in akumulatorjev, • odpadki azbestno-cementnih kritin,gradbeni odpadki iz gospodinjstev (beton, opeka, ploščice,keramika, ...). Ločeno dostavljeni odpadki se s pomočjo zaposlenih v CEROP d.o.o. razvrstijo po kontejnerjih pod nadstreškom ali odložijo na kompostarni. Delovni čas zbirnega centra: POLETNI: od ponedeljka do petka od 6 do 20 ure, ob sobotah od 8 do 12 ure. ZIMSKI: od ponedeljka do petka od 6 do 18 ure. Morebitne spremembe delovnega časa so objavljene na spletni strani http://www.cerop.si/ CEROP d.o.o. Vaneča 81 B, 9201 Puconci telefon: 02 545 93 10; faks 02 545 93 16; e-mail: info@cerop.si Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/97) komisija za priznanje innagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2012 I. Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado Občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja,življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnih skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja in splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev,reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v občini. II. Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice: 1. Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice 2. Priznanje Občine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Občine Moravske Toplice III. Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju ObčineMoravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju. Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembnadejanja in dosežke na področju iz I.točke tega razpisa, dosežene vzadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljujeza dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali kuveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanjaza sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskihdejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemnešportne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih inmednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugihpodročjih.Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti.Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu in priznanje oziromanagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do ponedeljka, 6. avgusta 2012, na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom » Razpis – komisija za priznanja in nagrado«. 10 : : : : : : : : : : Lipnica Maj in junij – meseca gasilskih tekmovanj V maju in juniju smo bili gasilci zelo aktivni. Hvala bogu, da je bila velika večina teh aktivnosti samo izobraževalne in tekmovalne narave. Izvedli smo tri sektorska in še občinsko tekmovanje.Pravila tekmovanj se niso spremenila in tako so vse ekipe morale pokazati svoje znanje in spretnost v izvedbi tridelnega napada, razvrščanja in štafete. Nekoliko drugačno je seveda tekmovanje za pionirje, ki tridelnega napada še ne zmorejo, zato pa pokažejo svojo izurjenost za gašenje z vedrovko.V prejšnjih letih so se tekmovanja zavlekla v počitniški čas, kar je povzročalo nemalo težav pri zagotavljanju prisotnosti. Predvsem se je to odražalo na udeležbi pionirskih in mladinskih ekip. Tako smo se letos odločili,da vsa tekmovanja izvedemo pred letnimi počitnicami.Glede na udeležbo smo ugotovili, da je bila ta odločitev dobra. Na občinskem tekmovanju je sodelovalo kar 7 ekip pionirjev, kar že dolgo časa ni bila praksa.Na podlagi organiziranosti v okviru Gasilske zveze Moravske Toplice so bila najprej izvedena tekmovanja v vseh treh sektorjih in sicer sektorji Bogojina, Martjanci in Prosenjakovci. Glede na velikost sektorjev imajo pravico udeležbe na občinskem tekmovanju prve štiri ekipe članov A iz sektorjev Martjanci in Prosenjakovci, ter prvi dve ekipi članov A iz sektorja Bogojina. Iz ostalih kategorij lahko, glede na njihovo število, na občinskem tekmovanju sodelujejo vse ekipe.V sektorju Bogojina je bilo izvedeno tekmovanje že v začetku maja. Tekmovanje je dobro uspelo, organizator je pripravil proge in vse ekipe so zaključile tekmovanje brez večjih težav. Nekoliko več pozornosti bi bilo verjetno treba dati obveščanju, da bi bila udeležba krajanov Bogojine in iz ostalih krajev večja. Mogoče je temu, da je ta dogodek minil nekako brez večjega odmeva, botrovalo tudi to, da prizorišče oziroma dostop do njega ni bil posebej označen. V sektorju Martjanci je bilo tekmovanje izvedeno 9. junija v Ivanovcih. Pri pripravi tekmovanja je sodelovalo precej ljudi in temu primerna je bila tudi izvedba. Kljub temu, da nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo tekmovanje izvedli v celoti.Mnogo udeležencev in ostalih obiskovalcev se je v prireditvenem šotoru družilo še kar nekaj časa in to kljub temu, da jih je bila večina kar dobro premočenih.Že naslednjega dne smo izvedli tekmovanje sektorja Prosenjakovci in sicer v Ivanjševcih. Kljub temu, da vremenska napoved ni bila najboljša, je vreme vzdržalo vse do konca tekmovanja in popoldanskega druženja. Izgleda, da se je ves dež, ki je bil namenjen naši občini, izlil dan prej. Organizatorji so se zelo potrudili in poskrbeli, da je bilo vzdušje že na tekmovalnem delu zelo dobro, kar se je stopnjevalo še na druženju po razglasitvi rezultatov. In če vreme ni bilo najboljše v Ivanovcih, je bilo zato toliko lepše in vroče 17. junija, ko smo v Fokovcih izvedli občinsko tekmovanje. Organizator tega tekmovanja je Gasilska zveza Moravske Toplice, gostitelj pa je bilo PGD Fokovci. Člani tega društva in ostali vaščani so se res potrudili, da je vse potekalo v najlepšem redu. Nekaj manjših težav je bilo samo pri izvedbi tekmovanja, kar se je odražalo predvsem na začetku.Ko je tekmovanje steklo, ni bilo problemov in je bilo izpeljano v predvidenem času. Občinskega tekmovanja se je udeležilo kar 28 ekip in sicer 7 ekip pionirjev, 2 mladinski ekipi, 5 ekip članic, 4 ekipe članov B in 10 ekip članov A, ki so si priborili pravico udeležbe na sektorskih tekmovanjih.Kljub temu, da letos ne izvajamo regijskega tekmovanja, je bila pripravljenost ekip na visokem nivoju. Res veseli dejstvo,da se je povečalo število mladih, pionirskih ekip. To pomeni,da delo z mladimi v PGD in na ravni GZ M. Toplice prinaša rezultate. In to kljub temu, da imajo danes mladi mnogo več možnosti za udejstvovanja na drugih področjih in aktivnega preživljanja prostega časa. Tako se nam za prihodnost gasilstva v naši občini ni treba bati. Gasilska tekmovanja imajo velik pomen ga razvoj prostovoljnega gasilstva in to ne samo na tekmovalnem področju.Predvsem pomemben je izobraževalni del in predstavitve-Rezultati občinskega tekmovanja so bili naslednji:PIONIRJI: 1. MARTJANCI, 2. SELO, 3. MLAJTINCI, 4.M. TOPLICE, 5. SUHI VRH, 6. TEŠANOVCI, 7. FILOVCI MLADINCI: 1. MORAVSKE TOPLICE, 2. TEŠANOVCI ČLANICE: 1. KRNCI, 2. MARTJANCI, 3. SUHI VRH, 4. SELO, 5. MORAVSKE TOPLICE ČLANI-B: 1. TEŠANOVCI, 2. SELO, 3. MORAVSKE TOPLICE, 4. SEBEBORCI ČLANI- A: 1. SEBEBORCI, 2. SREDIŠČE, 3. MARTJANCI, 4. FILOVCI, 5. KRNCI, 6. FOKOVCI, 7. TEŠANOVCI, 8. PROSENJAKOVCI, 9. IVANCI, 10. SELO 12 : : : : : : : : : : Lipnica Ogorčeni gasilci pgd krnci Na Občinskem tekmovanju gasilcev, ki je bilo 17. junija 2012 v Fokovcih, je sodelovalo veliko ekip, med drugim tudi ekipa PGD Krnci, ki je med člani A zasedla(po uradnih rezultatih) peto mesto. Vsi sodelujočismo ogorčeni nad sodniško odločitvijo, saj so sodniki naši ekipi pripisali 5 kazenskih točk za napako,ki ni zabeležena v nobenih pravilih tekmovanja.Predstavniku ekipe (cevarju 1) je ključ za spajanje padel iz roke na tla in sodniki so to šteli za napako, kljubtemu, da je ključ za spajanje tudi pobral. To bi lahkošteli za napako samo pri predaji ključa vodarja 1. Vpravilih gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin piše: Če C-1 ali C-2 odložita svoj ključ za spojke pri MB in ga ne vzameta s seboj, ko gresta na svojemesto (zaključna postavitev), se to oceni kot »nepravilno delo«. Če ga med delom izgubita in le-ta ostanena tleh po koncu vaje, se to oceni kot »pozabljena aliizgubljena oprema« (Pravila, str. 131). Desetar PGD Krnci je takoj po vaji napisal pritožbo sodnikom, vendar sojo ti zavrnili kot neutemeljeno. Tudi predstavnik GZS zatekmovanja in večina preostalih sodnikov (ki niso bilina prizorišču in so bili o dogodku obveščeni) je mnenja,da to ni bila napaka in da je s tem dejanjem bila ekipi PGD Krnci storjena krivica. Brez omenjene napakebi bila naša ekipa uvrščena na drugo mesto. Zaradi oškodovanja pričakujemo javno opravičilo predstavnika sodnikov, vsekakor pa smo o pripetljaju obvestili vrhGZS. Pohvala pa gre predvsem ekipi članic PGD Krnci, ki jezasedla prvo mesto. S tem so ženske dokazale, da so res najboljše in se približujejo tudi vrhu v Slovenskemmerilu. Predsednik PGD Krnci Ivan Žerdin Podmladek RK 8. maja je minilo 184 let, kar se je v Ženevi rodil HenryDunant, ustanovitelj Rdečega križa. Njemu v spomin sena ta dan vsako leto v Sloveniji prične Teden Rdečegakriža, ki je letos potekal pod geslom »Mladi za boljši svet«. Med številne aktivnosti, ki se izvedejo v tem tednu,se vsekakor štejejo tudi sprejemi novih mladih članov(drugošolcev) v to najstarejšo humanitarno organizacijo na svetu. Na področju Območnega združenja Rdečegakriža Murska Sobota je število osnovnih šol tolikšno, dani mogoče vseh šol obiskati, ter opraviti sprejem v RKv enem tednu. Zatorej je sprejem novim mladih članovv RK na Osnovni šoli Bogojina, v razredu razredničarkeMirjane Pozderec, bil opravljen v četrtek, 7. junija. Krajšinagovor in pozdrav zbranim kandidatom za sprejem jeimela Simona Nemec – mentorica RK na OŠ Bogojina. Filip Matko Ficko – dolgoletni aktivist RKS Murska Sobotaje drugošolcem vlogo najstarejše humanitarne organizacije na svetu predstavil skozi risano zgodbico Križemkapica. Vsi novosprejeti člani RK so prejeli izkaznice inkapice RK, za darilca pa pisala in balone. Pisala in baloneso prejeli tudi tisti učenci, katerih starši niso podpisaliizjave, da je njihov otrok lahko član humanitarne organizacije, kot je RKS. Filip Matko Zaradi suše je treba porabo vode racionalizirati Soboško javno podjetje Vodovod uporabnike vode iz vodovodnega sistema obvešča, da so zaradi suše že z aprilom uvedli prve ukrepe za racionalizacijo porabevode. Čeprav je bilo maja nekaj padavin, se nivo podtalnice ni bistveno dvignil, zato ukrepi za zmanjšanje porabe vode še vedno veljajo. V zadnjih dneh opažajo, dase je poraba vode povečala zlasti v jutranjih in večernihurah, kar daje slutiti, da uporabniki ne upoštevajo poziva k varčevanju z vodo. Zato iz podjetja Vodovod sporočajo, da v izogib prisilnih omejevalnih ukrepovsami zmanjšamo porabo vode.Zato tudi uredništvo Lipnice poziva vse uporabnikejavnega vodovodnega sistema, da se pri uporabi vodeobnašajo kar se da racionalno in varčno. Bog ne daj, dabi si kdo v teh sušnih časih želel napolniti plavalni bazen z vodo iz javnega omrežja. Tudi sankcije so predvidene, še sporočajo iz soboškega Vodovoda. bc Studenčarstvo Ljudje so končno le spoznali, da je voda osnovni virživljenja. Ni življenja brez vode. Zdravje človeka in kvaliteta njegovega življenja sta posledici tega. Vendar je vodo,ki jo uporabljamo v gospodinjstvih, potrebno najprejnajti in jo tudi »pripeljati« do hiše.Veliko ljudi je priključenih na mestne (vaške) vodovode,vendar je prav tako veliko ljudi, ki imajo lasten vodnjak.Za iskanje vode se v novejših časih uporablja velikorazličnih načinov, vendar vsi tisti, ki želijo imeti (domaali kje drugje) vodnjak poln vode, se še zmeraj obrnejona ljudi, ki se ukvarjajo z iskanjem vode. Iskalci vode (alistudenčarji) so bili nekoč med prebivalstvom zelo cenjeni in spoštovani, saj je bilo njihovo delo življenjsko pomembno. Studenčarstvo je bila domača obrt, povezanaz iskanjem vode (predvsem z razvejano leskovo šibo), kopanjem vodnjakov, poglabljanjem le-teh, nameščanjemčrpalk za črpanje vode iz vodnjakov in podobnih zadev.Kot obrtniki so studenčarji znani od 2. polovice 19. stoletja, po 1. svetovni vojni so bili registrirani celo kotstudenčarski mojstri. Preden so se pojavile železne in motorne črpalke so izdelovali lesene, tudi več kot 10 m dolgecevi (predvsem iz borovih debel) za črpanje vode. Prvotnanaprava za črpanje vode je bila prav tako izdelana iz lesa.Tudi v naši občini imamo studenčarja – v Ivanovcih živiVladimir Lazar, ki je večino svojega življenja posvetilstudenčarstvu. Čeprav se z iskanjem vode več veliko neukvarja pravi, da so nekoč imeli zelo veliko dela. Vsakahiša je imela (oz. želela imeti) svoj vodnjak, ali je bilo potrebno že obstoječi vodnjak poglabljati. »Imel sem večzaposlenih, saj smo studence kopali ročno.«, pravi Lazar.Nekateri studenci so globoki tudi čez 20 metrov in morašbiti res pogumen, da se spustiš tako globoko brez vsehzadržkov in na zelo majhnem prostoru še kopaš zemljo, kijo drugi zatem (ponavadi z vedro) povlečejo iz studenca.Ljudje so si med seboj morali zaupati, saj se je včasih tudizgodilo, da je kateri izpustil vedro, polno zemlje, nazaj v studenec, kjer so kopali. Do nesreče lahko pride zelo hitro,zato je to zelo nevarno opravilo. Navsezadnje se je že zgodilo, da se je zemlja porušila v nedokončan studenec. Navprašanje, kako vedo, kje morajo kopati Lazar odgovori, daje iskanje vode umetnost. Vodo lahko najde vsakdo. Vendar vsaka voda ni dobra, oziroma je lahko izvir preslab, dabi zadovoljil potrebe odjemalcev. »Tukaj pridejo v poštevizkušnje, ki sem si jih začel nabirati že kot otrok. Od majhnih nog sem se učil od soseda in strica, ki je obvladal tezadeve. Svoje znanje sem izpopolnjeval tudi v Avstraliji,kjer sem preživel nekaj svojih mladostnih let.«S pomočjo bajalice (enoletna leskova ali vrbova veja)lahko naš sogovornik poišče podzemno vodo (pa tudirazne minerale in rudnine). Bajaličarstvo izhaja iz besedebajalica oziroma bajanica – šiba za iskanje vode in drugih predmetov, bajaličar (oziroma bajaničar) pa je oseba, ki zna ravnati z bajalico. Znano je tudi, da z bajalicopotrebuješ posebne sposobnosti – to torej ni opraviloza vsakogar. Bajaličarstvo (oziroma studenčarstvo) pa vpreteklosti ni bilo razširjeno le med kmečkimi sloji prebivalstva. Z bajaličarstvom naj bi se ukvarjal že Valvasor,v začetku 20. stoletja pa je bil zelo znan iskalec vode tudiljubljanski baron Anton Codelli.Večji problem od najdbe vode je vnaprejšnje določanjeglobine še neobstoječega vodnjaka. Naš studenčar lahkos pomočjo posebne ure na vrvici (kakšna natančno je taura, nam ni želel razkriti) določi globino vodnega vira.»Napaka je lahko največ nekaj deset centimetrov.«, praviLazar. »Natančno določanje vodnega vira in njegove globine je najpomembnejše opravilo pri iskanju vode.«, šedoda. Ker je voda res osnovni vir življenja, morajo biti vsi ljudjesveta ozaveščeni, da vodo spoštujemo kot nekaj, kar namje sveto. Je ne onesnažujemo, ter cenimo vsako kapljico,ki jo popijemo, užijemo, občutimo, ko nam teče po telesuin uživamo ko jo vidimo - bodisi kot reke, slapove, morja,ali pa tudi umazano in onesnaženo mlako, v kateri živalinajdejo svojo hrano in prostor za bivanje. Bojan Lukač 30 let Kulturnega društva Prosenjakovci V nedeljo, 17. junija 2012, je v kulturni dvorani zadružnega doma Prosenjakovci potekala slovesnost ob tridesetletnici obstoja in delovanja kulturnega društva. V bogatem kulturnem programu sta nastopila nekdanji in sedanji etnopevski zbor, ter mladi recitatorji.S predstavitvijo kronike društva so se navzoči ozrli v preteklost, ter se spomnili začetkov in dosežkov društva, ki je bilo ustanovljeno na ustanovnem občnem zboru maja leta 1981, ko se je v zadružnem domu Prosenjakovci zbralo nekaj bodočih članov, ki so ustanovili Kulturno-umetniško društvo Ady Endre Prosenjakovci. Društvo je bilo vpisano v register društev leta 1982. Leta 1997 se je društvo v želji po razširitvi dejavnosti in uspešnejšem nadaljnjem delu iz kulturno-umetniškega preimenovalo v Kulturno-turistično društvo »Ady Endre« Prosenjakovci.30 let so društvo poleg prvega predsednika Štefana Molnarja, vodili: Evgen Koša, Jožica Vöröš, Ladislav Sabotin,Cvetka Vöröš, Denis Malačič in Suzana Kovač. Kulturno-turistično društvo je obudilo vrsto starih opravil in običajev, kot so: žetev in mlatitev, pokrivanje s slamo, predelava lanu, »čejsanje« perja in »lujpanje« semena, pridelava prosene kaše; organiziralo je tri srečanja Prosenjakovčarjev, ter več razstav pirhov in ročnih del.Sekcija vinogradnikov je organizirala vsakoletno ocenjevanje vina, postavljanje klopotca in martinovanje, sekcija ročnih del je pripravila več razstav vezenin, pevski zbor pa je opravil mnogo vaj in nastopov doma in v tujini.Slovesnosti so se udeležili tudi župan Občine Moravske Toplice g. Alojz Glavač, poslanec državnega zbora RS g. László Göncz, direktorica Zavoda za kulturo madžarske narodno Tradicionalno srečanje kermendinčanov 2012 Ob prazniku mladosti smo se že petič zapored družili in obujali spomine na ranču Bohar-Topolovec, nekdanji prebivalci Kermendina, zaselka v Ratkovcih in danes tam stalni in ob vikendih živeči prebivalci. Pridružil se nam je tudi župan naše občine g. Alojz Glavač. Zabavali smo se ob dobri jedači in pijači, ter obujali spomine na naše prednike in na način življenja včasih in danes na Kermendinu. Mojca Bohar Topolovec 6. festival vina in kulinarike v Filovcih V lončarski vasi je ves dan dišalo po sveže pečenih plemenjakih in ostalih dobrotah, ki so jih pripravile vrle Filovske gospodinje v lončenih posodah.Organizatorji festivala Krajevna skupnost Filovci in društvaso tudi tokrat z neumornim trudom pripravili imenitenkulinarično-vinski dogodek, ki iz leta v leto v Lončarsko vasFilovci privabi vse več obiskovalcev in radovednežev.Slednji so lahko pokušali zaklade domače prekmurskekuhinje. Na pokušino so bile številne znane in manj znane prekmurske jedi, servirane v glinenih posodah (küjline,dödole, kislo žüpo, sladko zelje, mlečno repo s krompirjem,makove in masne gibice, žüjco z bučnim oljem, mlečne kumarice, fižolovo solato). Otroci so lahko svoje ročne spretnosti preskusili vlončarski ali kuharski, ter v delavnici izdelovanja okrasjaiz krep papirja,možna je bila še vožnja s konjsko vprego. Vzporedno z gastronomskim delom je potekal tudienološki del s pokušnjo vin s filovskih bregov, Trnavskibreg je zastopal vinogradnik Alojz Berden, Filovski bregvinogradnik Josip Švenda, na Filovskem bregu Gaju, pase je predstavljalo društvo Gaj, ki je za obiskovalce odprlo društveno Vinoteko. tekst in foto: Janja Bürmen 16 : : : : : : : : : : Lipnica Kresovanje in postavitev mlaja v Ivanovcih Na predvečer prvega maja – praznika dela je v Ivanovcih potekalo kresovanje in postavitev mlaja, ki ga je pripravila Ivanovska mladina v sodelovanju z TKŠD Ivanovci. V popoldanskem času so fantje poskrbeli za mlaj, ki so ga skupaj z dekleti okrasili in pripravili vejevje za kres.Lepo je bilo opazovati mladino, ki je z veseljem in zagonom poprijela za delo. Ustavljali so se mimoidoči in v mislih na mladostna leta pripovedovali, kako so tudi oni nekoč postavljali mlaj in kresovali. Pred prvim mrakom so se zbrali ostali vaščani in s skupnimi močmi smo postavili mlaj. Ko se je začelo temniti, se je zakuril kres.Prijetno praketanje in svetloba ognja sta združila mlado in staro v vasi. Zadišalo je po kuhanih klobasah iz kotla, ki so ga mladi postavili na prostem in ob dobri Ivanovski kapljici je druženje trajalo dolgo v noč z željo, da se naslednje leto spet dobimo. Zaklenjena mladost v Krncih Izbor ustreznih besed je temelj komuniciranja v dandanašnji družbi. To poreče tudi znan Slovenski pregovor, ki pravi: »Lepa beseda lepo mesto najde.« Tudi Rezka Mataj, upokojena učiteljica Osnovne šole II Murska Sobota, je našla mesto v svoji prvi pesniški zbirki Zaklenjena mladost, ki jo je v soboto, 26. maja 2012, predstavila tudi v Krncih. Ni naključje, da se je to zgodilo ravno tam, saj ima pisateljica s svojim partnerjem v Krncih majhen vikend, kamor zelo rada zahaja, saj je »malo takih krajev z neokrnjeno naravo«, pravi. »Ne gre samo za mladost, gre za nek sprehod po življenju.Recimo, ko smo hodili po vaseh, smo opazovali veliko domačij, ki so bile zapuščene, temne, in ravno iz tega izhaja pesem Temna domačija. Naj pa povem, da je naša domačija bila prelita z ljubeznijo. Vsak večer smo otroci peli in šli tako rekoč s pesmijo spat.«, pojasni Matajeva, ki prihaja iz družine sedmih otrok, med katerimi je najmlajši bil fant, ostalo so bila dekleta. Rezka Mataj se je v svoji pesniški zbirki, ki jo je začela pisati pred štirimi leti, iskreno izpovedala. V njej se je sprehodila po celotnem svojem življenju in uresničila še svoj tretji cilj v življenju. Kot meni Milan Vincetič, ima človek v svojem življenju tri cilje: roditi otroka, posaditi drevo in kar je najtežje, napisati knjigo.Pesniško zbirko je strokovno pregledal in ocenil Tine Mlinarič, ki pravi, da lahko »zagotovo rečemo, da so pesmi podarjene vsem nam, prav zaradi kratkih verzov, ki spominjajo na vrhunsko pisateljico Svetlano Makarovič«. Naš pisani tobogan »Srečen je lahko le tisti, ki osrečuje, bogat tisti, ki deli, sprejet tisti, ki sprejema.« Te besede namenjamo dijakom Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer – predšolska vzgoja, ki so pod mentorstvom svojih profesorjev spremenili vsakdanjost otrok v pisane barve,katerih raznoterost spretno prelita v čudovita doživetja, ne more in ne bo zbledela. Sreda, 20. junij 2012. Jutro je naznanjalo vroč dan, še bolj vroče pa so bile otroške želje spoznati in doživeti presenečenje, ki se skriva pod nazivom »Pisani tobogan«.Otroci vrtca Martjanci so se z vzgojiteljicami podali na dolgo pot, ki je vodila med polji, po kolesarski stezi ob potoku,med zelenjem in se usmerila v vrtec Moravske Toplice, kjer so bili lepo sprejeti in pogoščeni. Kolona se je še podaljšala,saj so se pridružili še otroci vrtca Moravske Toplice in njihove vzgojiteljice. Tako združeni na isti poti, z istim ciljem,smo se vzpenjali na hrib in vsakdo, ki bi videl ta prizor, bi ga lahko označil kot pisani tobogan. Ko smo prispeli na hrib,je bil prvi izziv avtobus. Izjave otrok so nakazovale, da so se v njem pripeljali igralci, da jih je dosti in so veliki. Med vrati gasilskega doma Moravske Toplice nas je pozdravila ravnateljica zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice Simona Kaučič in nas usmerila v prostor, spremenjen v prečudovito prizorišče. Ob vhodu so nas pričakali dijaki, ki so delili izvirno pripravljene letake z nakazano vsebino dogajanja. Otroci so posedli na blazine in klopi, vsi so naenkrat postali znanci, pa čeprav so se nekateri prvič srečali. Pridružile smo se jim vzgojiteljice, ki smo od presenečenja obnemele. Naše misli in občutki ob pogledu na množico dijakov in profesorjev so prežele dogajanja v nas in nam same po sebi govorile, da je kljub zahtevnosti poklica ob takih ljudeh lepo biti vzgojitelj. Kaj so doživljali ob našem srečanju dijaki in njihovi profesorji ne vem. Vem pa, da so nam poklonili nasmeh in izžarevali posebno toplino, ki jo redkokateri človek današnjice, še zmore in zna podariti drugemu.Uvodni nagovor profesorice je nadaljeval dijak, ki je s svojim nastopom prevzel vse prisotne in nas spretno peljal po vseh etapah dogajanja. Sledile so predstavitve, ki jih tudi najboljši poznavalec besed ne bi znal in zmogel opisati. To slikovitost dogajanja na odru se da samo občutiti in doživeti, saj so se presenečanja vrstila iz trenutka v trenutek, prelivala v slikovitost dogajanj v pesmi, plesu, igranju instrumentov in gledaliških iger.Ob koncu predstave so se porajale misli, ki so prevzele. Vse se je zdelo kot nemogoče, a resnično doživeto. Dijaki in profesorji, ki so bili sooblikovalci tega dogajanja, so naenkratvstopili v svet najmanjših, v svet otrok Vrtca Občine Moravske Toplice, svet, ki je za marsikoga predaleč in brezzvezen. Bili so kot čarobni napoj, ki jih je prevzel, vodil, usmerjal in sprostil.Srečni, da smo lahko bili delček njihove zgodbe, zgodbe z veliko začetnico, del tobogana, ki se ni in se ne bo končal z njihovim odhodom, del doživetij, ki jih oblikujejo dijaki (kasnejši vzgojitelji naših otrok) smo se s prijetnimi občutki vrnili v vrtec. »Vzgledi vlečejo…«. Tako se začenja nam vsem dobro poznan rek, ki se je s prisotnimi profesorji znova potrdil in dokazal, da so še ljudje, ki čutijo s svojim poslanstvom, ki ne delajo samo za materialne koristi, pa čeprav včasih tega drugi ne opazijo.Vemo, da je ob obilici vsega, kar nam nalaga življenje, težko izbirati prave poti. Profesorji in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer – predšolska vzgoja, so ponovno potrdili, da so izbrali pravo pot, ki vodi otroke k sreči.Vztrajajte na njej, saj ste nam v ponos, kasnejšim generacijam pa dober kažipot, da je razdajanje za nemočne vrednota, ki je ne premore vsakdo. Zapisala vzgojiteljica Milena Černela 18 : : : : : : : : : : Lipnica Dobili smo novo igralo Vsak človek, pa naj bo to otrok ali odrasla oseba, je vesel, ko se mu v življenju zgodi kaj prijetnega, ko dobi nekaj novega ali pa ga nekdo prijetno preseneti. In vse to se je zgodilo nam v našem dvojezičnem vrtcu.Bilo je zgodaj zjutraj, ko se je na igrišče našega vrtca pripeljal tovornjak. Radovednost naših otrok je bila zelo velika, zato smo pokukali skozi glavna vrata in opazili, da so nam za naše igrišče pripeljali dolgo pričakovano sestavljeno igralo. Vsi otroci in tudi strokovne delavke smo bili tega zelo veseli. Igrala, ki stojijo na našem igrišču, so stara že 36 let in nova pridobitev je še kako dobrodošla. Delavci, ki so igralo postavili, so se dela lotili zelo hitro in odgovorno. Pred odhodom na igrišče smo se z otroci dogovorili,da si bomo postavljanje igrala ogledali tudi mi, a s primerne razdalje, da se nam ne bo zgodila kakšna nevšečnost. Otroci so upoštevali dogovorjena pravila in s peskovnika so pozorno opazovali delavce, kako pridno sestavljajo naše novo igralo. Sproti so ugotavljali, kaj vse bodo lahko počeli na njem. Od vsega so se najbolj veselili rdečega tobogana, ki so že ga zelo pogrešali, saj smo zaradi dotrajanosti starega morali umakniti že pred nekaj meseci. Ko so delavci postavili naše novo igralo, so nas opozorili, da se na njem lahko igramo šele v ponedeljek, saj se mora beton nekoliko strditi. Ta novica naše otroke ni prav nič razveselila, a po krajšem pogovoru z njimi smo ugotovili, da bo vikend hitro minil in da se bomo ob ponovnem snidenju že lahko igrali na njem.Končno je napočil dan, ko smo smeli na naše novo igralo. Najprej smo si igralo vsi skupaj dobro ogledali, se ob njem pogovorili,nato pa se je igra lahko začela. Tobogan je tisto igralo, ki je pritegnilo največ pozornosti naših otrok, a nič manj jih ni bilo na plezalu. Otroci so neznansko uživali v igri na novem igralu in upajmo le, da nam bo dobro in dolgo služilo v veselje vseh nas. Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša Pantovićiz dvojezične enote Prosenjakovci Új játékot kaptunk Minden ember, legyen az gyermek, vagy felnőtt, örül ha az életében valami kellemes történik vele, amikor valami újat kap, vagy valaki valami széppel meglepi. Ez pedig velünk is megtörtént, a mi kétnyelvű óvodánkban. Kora reggel volt, amikor egy teherautó állt meg az óvodánk játszóterén. Gyermekeink kíváncsiak voltak, ezért a főbejárat ablakán keresztül kikukucskáltunk, és láttuk, hogy a régen várt játékot hozták meg a játszótérre. Mindannyian nagyon örültünk, gyerekek és mi óvónők is. A játszóterünkön levő játékok már 36 évesek, úgyhogy az új szerzemény már nagyon jól jött. A játszóteret építő munkások gyorsan és felelősségteljesen munkához láttak, összerakták és felszerelték a játékot. Mielőtt kimentünk volna a játszótérre, megbeszéltük a gyerekekkel, hogy mi is megnézzük a játék felállítását, de csak tisztes távolságból, nehogy valami baleset érjen bennünket. A gyerekek betartották a megbeszélt szabályokat, és a homokozóból néztük, hogy a munkások milyen szépen rakják össze a mi új játékunkat. Folyamatosan sorolták, mi mindent játszhatnak majd rajta. Mind közül a piros csúszdának örültek a legjobban, ami nagyon hiányzott, mert a régi nagyon megrongálódott és néhány hónappal ezelőtt kénytelenek voltunk azt a játszótérről eltávolítani. Amikor a munkások végeztek a játék felállításával, figyelmeztettek bennünket, hogy csak hétfőn játszhatunk rajta, mert a betonnak még száradnia kell. Ez a hír egyáltalán nem vidította fel a gyerekeinket, de megbeszéltük velük, hogy a hétvége gyorsan eltelik, és amikor újra találkozunk már játszhatunk rajta. Végre eljött a nap, amikor felmehettünk az új játékunkra. Először mindannyian jól megnéztük, beszélgettünk róla, majd ezután kezdődhetett a játék. A csúszda volt, ami a gyerekeink részéről a legtöbb figyelmet kapta, bár a mászókán sem voltak kevesebben. A gyerekek hihetetlenül jól szórakoztak az új játékon. Reméljük sokáig, és jól fog szolgálni mindannyiunk örömére. Írta: Bernarda Koroša Pantović a pártosfalvi kétnyelvű óvodából Fordította: Rozgonyi Emőke 40 let NK Čarda 40 let v zgodovini vasi, o obstoju katere prvi pisani viri govorijo že v letu 1322, ne pomeni veliko. Kljub temu pa 40 let predstavlja lepo obdobje. Toliko let namreč v Martjancih deluje Nogometni klub Čarda Martjanci, ki je bil ustanovljen leta 1972 na pobudo mladinske organizacije in ob podpori zbora občanov vasi Martjanci. Tako so ustanovni člani kluba (Koloman Pintarič st., Karel Čurman, Vladimir Üllen, Jože Vaš, Geza Horvat, Miha Kuzeljevič, Martin Durič,Štefan Piv, Štefan Dravec, Štefan Klement, Štefan Peterka in Franc Horvat) sklicali ustanovni občni zbor, ki je bil 13.maja 1972 in so klubu dali tudi ime, ki ga nosi še danes.Na občnem zboru je bil izvoljen tudi prvi 7 članski Upravni odbor kluba, ki mu je predsedoval prvi predsednik kluba Vladimir Üllen, v upravni odbor pa so bili izvoljeni še Štefan Klement, Koloman Pintarič, Martin Durič, Štefan Dravec, Franc Horvat in Franc Cifer. V 40 letih delovanja je klub vodilo 10 predsednikov: Vladimir Üllen, Jože Vaš, Koloman Pintarič st., Jože Štefanec, Franc Gomboc, Martin Horvat, Vlado Nemeš, Ivo Cifer, Koloman Pintarič ml. in Franc Kodila. Najdaljšo dobo predsedovanja ima Ivo Cifer, ki je klub vodil kar 10 let in 3 mesece.Ob finančni pomoči Krajevne skupnosti in vaškega odbora Martjanci je bilo s sredstvi krajanov Martjancev odkupljeno zemljišče v »Ribnjeku«, na katerem danes stoji prekrasni Športno rekreacijski center Martjanci. O slačilnicah tedaj še niso govorili. Preoblačenje se je odvijalo v učilnici stare šole, kjer sta za tuše služila dva »lavorja« z vodo, ogreto na stari peči v razredu.Toda začelo se je. V letih 1983-85 so se ob igrišču zgradile slačilnice in postavila prva ograja okoli igrišča, kar je bil nov mejnik v delovanju kluba, saj so tako bili zagotovljeni normalni pogoji za nadaljnje delovanje. V začetku 90 letprejšnjega stoletja je ob slačilnicah nastala tudi manjša dvorana. Ob uvrstitvi članskega moštva v 3. SNL (leta 1999) je bilo potrebno podaljšati igrišče, postaviti nove gole in zaščitne mreže za goli.V letih 1999 – 2003 so se obnovili klubski prostori, fasada objekta, notranjost slačilnic in sistem centralnega ogrevanja, ter dogradil skladiščni prostor. Za igriščem se je uredilo igrišče za mali nogomet z reflektorji, prav tako se je pristopilo k strokovni sanaciji in vzdrževanju travnatih površin, izgradnji sistema namakanja igrišča, obnovi ograje okoli igrišča, ter izgradnji novih slačilnic med dvorano in obstoječim objektom. Uredilo se je tudi odbojkarsko igrišče in dodatno igrišče za treninge.Naslednji investicijski cikel zajema obdobje 2007 – 2011,ko so se zaradi velikih tekmovalnih uspehov in velikega povečanja števila mlajših selekcij pojavile potrebe po dodatni infrastrukturi. V tem obdobju se je obnovilo klubske prostore nad novimi slačilnicami, zamenjalo strešno kritino na starem delu objekta in uredilo nadstrešek. Vzpostavila se je javna e-točka, namestilo sončne kolektorje za ogrevanje vode, izgradilo malo igrišče z umetno travo z reflektorji, ter pokrita tribuna za 300 gledalcev. Na pobudo Turističnega društva Martin se je uredilo balinišče,uta in igrišče za badminton, Rotary club Martjanci je uredil otroško igrišče z igrali. Leta 2012 lahko s ponosom trdimo, da imamo v Martjancih moderen večnamenski Športno rekreacijski center, kjer imajo vsi optimalne pogoje za vadbo nogometnih veščin, ostali obiskovalci pa udobne pogoje za spremljanje tekem in izvedbo ostalih prostočasnih aktivnosti. Ključno pri vseh pridobitvah je bila podpora lokalne skupnosti, tako Krajevne skupnosti Martjanci, kakor tudi Občine Moravske Toplice, sodelovanje med prebivalci Martjancev in zanesenjaštvo vseh »čardašev«. V preteklih 40 letih je bilo vloženega veliko truda, prostovoljnega dela in neprespanih noči, naše misli pa so že usmerjene k novim podvigom, ki bodo nadgradili pogoje za športnorekreativno udejstvovanje in nadaljnji razvoj nogometa v Martjancih.V prvi sezoni igranja je NK Čarda igrala v 1. Pomurski nogometni ligi in na koncu tekmovanja dosegla 7. mesto, kar je bil za novo nastali klub vsekakor velik uspeh. Prva prvenstvena tekma se je na domačem igrišču odigrala jeseni leta 1972, NK Čarda pa je premagala Puconce s 4:2 (Milan Mörec 3x, Štefan Kozar).O vseh športnih uspehih (in tudi neuspehih) na tem mestu ne moremo govoriti, lahko pa izpostavimo sezone, ki jih je NK Čarda zaključila uspešno in so klubu pomenile vedno nov zagon v delu. Tako je v sezoni 1975/1976 NK Čarda v 1. Pomurski ligi zasedla drugo mesto za Turniščem in pred Beltinci. Uspešne so bile tudi sezone 1982/1983, 1991/1992,1996/1997 in 2007/2008 predvsem iz vidika, da je v teh sezonah NK Čarda uspela uvrstitev v višji tekmovalni razred.V pokalnem tekmovanju se je NK Čarda dvakrat uvrstila tudi med 32 najboljših ekip v Sloveniji. Velik uspeh je dosegla tudi generacija mladincev letnika od 1975 do 1977 pod vodstvom Koloman Pintarič ml., ki je osvojila naslov prvaka 1. medobčinske lige, hkrati pa je v pokalnem tekmovanju v Pomurju zaostala le za takratnimi državnimi in pokalnimi zmagovalci - mladinci NK Mure.Nedvomno najuspešnejše obdobje v zgodovini kluba pa predstavljajo leta od 2002 - 2012. Enega največjih uspehov predstavlja 1. mesto v 3.SNL (sistem s štirimi 3. SNL in dvema 2. SNL) v sezoni 2002/2003, ko je Bojanu Malačiču (trenerju) in zlatim nogometašem v napeti končnici uspelo neverjetno. Naslednje leto (sezona 2003/2004) je enak podvig uspel Branku Meničaninu in zlatim mladincem, ki so postali prvaki 3. SML. Kot da to ne bilo dovolj, smo v sezo 20 : : : : : : : : : : Lipnica ni 2004/2005 dobili viceprvake, v sezoni 2007/2008 pa prvake Pomurske nogometne lige in uvrstitev v najvišji rang tekmovanja v zgodovini kluba - 3. SNL (sistem z dvema v 3.SNL in enim 2. SNL). Leta 2011 je NK Čarda zasedla končno 3. mesto in s tem v slovenskem merilu uvrstitev med 25 najboljših v Sloveniji, kar je najboljša uvrstitev v zgodovini kluba NK Čarda, ter tako postala tretje najboljše pomursko nogometno moštvo. V letošnjem letu se je vse do konca sezone obetalo, da se lahko ta rezultat še izboljša, vendar je igralcem in trenerju Štefanu Šavlu zmanjkalo nekaj športne sreče. Zasedli so odlično 4. mesto.Pohvaliti velja tudi nogometno šolo NK Čarda, ki jeodlično organizirana in je naletela na zelo pozitivenodziv širše okolice. V mesecu juliju bo organizirala že 5.poletno šolo nogometa v Martjancih. Različnih aktivnosti (nogometa, ogleda tekem, kopanja, ostalih športnihin zabavnih iger) se vsako leto udeleži čez 100 deklicin dečkov od 5 do 15 leta starosti. Otroci prihajajo izrazličnih koncev Slovenije, nekateri starši celo načrtujejoletni dopust v skladu s terminom izvedbe Poletne šole nogometa.Danes lahko s ponosom rečemo, da v našem klubu lahkovadijo vsi, ne glede na starost in nogometno znanje. Vokviru 10. različnih selekcij je aktivnih čez 150 igralcevstarih od 5 do 55 let. Nogometni klub Čarda Martjanci ima danes podoboodprtega nogometnega kluba, ki s prostovoljnim udejstvovanjem svojih članov uresničuje poslanstvo kluba inskrbi, da »Nogomet ni le ‘lejtanje 22 nourih za enof labdof’, to je prijateljstvo, dvigovanje fizičnih sposobnostiin spodbujanje mladih k pozitivnemu razmišljanju vokviru druženja in ukvarjanja s športom«, ter predstavljaMartjance, Občino Moravske Toplice in Pomurje na lokalnem, nacionalnem in regionalnem nivoju.Vizijo ustanoviteljev potrjujejo generacije vzgojenihnogometašev, ki se vedno rade vračajo na igrišče vMartjancih in nudijo podporo novim »čardašem«. In tehv zadnjih letih res ni malo. 8. MEMORIAL SIMONA FORJANA Zametki športnega društva v Sebeborcih segajo v leto1975, ko so člani mladinske organizacije dali pobudo zaustanovitev nogometnega kluba Sebeborci, ki je takozačel delovati spomladi 1975. Mladinci so s pomočjokrajevne skupnosti Sebeborci odkupili bližnji travnik inga preuredili v igrišče. Zatem so ustanovili člansko ekipo, katere vodenje je prevzel g. Franc Cifer. S to ekiposo pričeli igrati v takratni ligi na območju Pomurja. Odtakrat naprej je bilo delovanje kluba in igranje nogometa v Sebeborcih eno izmed pomembnejših prostovoljnihaktivnosti, v katero je bilo vključeno veliko krajanov, sajje klub in njegovi člani poleg igranja nogometa sodeloval in tudi organiziral razne družabne prireditve (vaškeigre, kresovanja,...).Danes je v klubu malega nogometa Sebeborci že več kot70 aktivnih članov. Klub nastopa že več let kar s tremiselekcijami – člani, veterani in selekcijo osnovne šole. Vrazličnih ligah se je menjalo kar nekaj vodstev, pri tem pa je bil eden najbolj prizadevnih in delovnih žal preranopreminil Simon FORJAN, roj. 1972, kateremu v spomin jepriredil naš klub letos že 8. memorial – turnir v malemnogometu. Simon je bil aktiven pri igranju nogometa,saj je bil vratar pri KMN Sebeborci, NK Čarda in NK Selo,zelo dejaven pa je bil tudi pri delovanju kluba, saj je bilveč let tudi predsednik KMN Sebeborci.Na 8. memorialu Simona Forjana, ki se je odvijal v nedeljo 24. junija 2012 na igrišču KMN Sebeborci, je sodelovalo12 ekip, med njimi tudi naši dolgoletni prijatelji iz Vojnika, kateri so nastopali s kar dvema ekipama. Zmagala jeekipa BISER-Čarda, katera je v finalu premagala novincana turnirju ekipo PPJJ z rezultatom 2:1, ter tako osvojilaprehodni pokal v trajno last. Tretje mesto je zasedla ekipa KEMA, d.o.o., ki je premagala ekipo Vojnik 1 z rezultatom 4:3. Za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašenAmadeo Štante iz ekipe Vojnik 1, najboljši igralec turnirjapa je bil Iztok Kerčmar iz ekipe Biser- Čarda. Veselimo senaslednjega srečanja z vami. Robert Matis Mladinsko športno društvo Prekmurskipandolaši in Mladinski klub Žabnjek vas vabita na 1. TURNIR POMURSKE A LIGE PANDOLO 2012, ki bo v soboto, 7. julija 2012 na športnem igrišču v Bogojini, sslavnostnim začetkom ob 13. uri. Spet bomo pöckali, svinkali ali v knjižnji slovenščini – klinčkali. Stara pastirska igraima vse več pristašev, tako starih in mladih. Za tiste, ki šene veste kaj je to, bomo organizirali odprt trening v petek(pred turnirjem) ob 17. uri, kjer bo vsak lahko spoznal igroin se tudi preizkusil v njej.Ime ekipe in člane za sobotni turnir nam sporočite najkasneje dva (2) dni pred pričetkom turnirja na elektronskinaslov: info@prekmurski-pandola.si ali na mobitel 051306-036 (Andrej). Ekipo sestavljajo trije člani in morebitna rezerva. Več informaciji najdete na: www.prekmurski-pandola.si Vljudno vabljeni! KLUB MALEGA NOGOMETA IVANCI je bil ustanovljen leta 1982 in je v svoji zgodovini tekmoval v murskosoboški, zatem v pomurski in sedaj v občinski ligi Moravske Toplice.Klub v zadnjih letih uspešno nastopa in dosega zavidljive rezultate. V sezoni 2006/2007 so zasedli 6. mesto, naslednje leto 2. mesto in od leta 2008 naprej zmeraj prvo mesto! Klub ima tudi veteransko ekipo, ki prav tako uspešno nastopa v občinski ligi veteranov.S prostovoljnim delom so v zadnjih letih veliko vložili v izgradnjo infrastrukture na igrišču in ob njem. Zgradili so slačilnice s tuši za domače in gostujoče ekipe, nadstrešek,razsvetljavo na igrišču (reflektorje), ALU-gole z mrežami,lovilne mreže za goli, odbojkarsko igrišče na mivki, veliko pa vsako leto vložijo v travnato površino na nogometnem igrišču.Na izboru športnega kluba je KMN Ivanci prejel plaketo za 3.mesto med najboljšimi športnimi klubi v letu 2010 v Občini Moravske Toplice. HOKEJSKI KLUB 6. H O K E J S K I K A M P MORAVSKE TOPLICE Za koga? Dekleta in fante, stare od 7 do 15 let (vadba ločena po starosti). KRANJČEVA 3, MORAVSKE TOPLICE Kje? V športnem parku Terme 3000 in kopališču Terme 3000. 9226 MORAVSKE TOPLICE Kdaj? Od 9. julija do 14. julija 2012; 2. termin: od 20. do 28. avgusta. WWW.HKMTOPLICE.SI Kaj se v kampu dogaja? Igra se hokej, kopanje v bazenih, obiski znanih MARKETING@HKMTOPLICE.SI športnikov in medijskih oseb, družabne igre, …. Kdo vodi kamp? Izkušeni člani HK Moravske Toplice (pretežno reprezentantke in reprezentanti). Hrana? Kosilo okrog 12.30, razni prigrizki in napitki. Cena? 11.- EUR za posamezni dan. Prijave? www.hkmtoplice.si ali marketing@hkmtoplice.si ali telefon: 041 610 745 (Jože) in 031 388 250 (Metka). Še kaj? Da, za spomin na kul dneve dobiš majico. Celoten program je na spletni strani kluba www.hkmtoplice.si . In ne pozabi – hokej je lahko zelo zabaven. PRIJAVNICA: Svojega otroka________________________________________________, starost:__________(let). Spol: M Ž (obkroži) naslov:____________________________________ gsm:__________________e-pošta:_____________________________, prijavljam na razpisani termin ____________________________. Druge posebnosti otroka (vegetarijanstvo, alergije…..) _______________________________________________________. Ceno hokejskega kampa 66,00 € bom plačal ob prijavi oz. prvi dan kampa. IZJAVA: Spodaj podpisani__________________________________,dovoljujem svojemu otroku ______________________________ udeležbo na poletnem kampu s spremljajočim programom v navedenem terminu in soglašam z uporabo njegovih osebnih podatkov za potrebe organizacije tabora. Dovoljujem snemanje in fotografiranje otroka ter njihovo objavo na spletni strani www.hkmtoplice.si ter televiziji. Podpis straršev: _________________________________ Prijavo nam posredujte na: po pošti: HOKEJSKI KLUB MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, po mailu na:marketing@hkmtoplice.si, po fax-u: 02 538 1502 ali telefonu 041-610745 (Jože) ali 031-388250 (Metka) najkasneje 5 dni pred pričetkom kampa. O morebitnih spremembah vas bomo sproti obveščali, zato nam posredujte vašo telefonsko številko na kateri ste dosegljivi. 22 : : : : : : : : : : Lipnica NAGRADNA KRIŽANKA: POKROVITELJ AGROSAAT Pokrovitelj nagradne križanke je družba AGROSAAT proizvodnja, zastopanje in trgovina d.o.o. iz Ljubljane, ki bo trem uspešnim reševalcem poklonila praktične nagrade. Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 24. julija 2012 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom križanka. SPANJE ČENČA, ČVEK TENISAČ FEDERER URŠKA GRAHEK ROŽA S POBOČIJ GOLICE PREBIVALEC ARTIČ PROGOVNI DELAVEC GOSTIŠČE V ORIENTALSKEM OKOLJU NIZOZEMSKO MESTO RENATA TEBALDI MAZANJE Z DRGNJENJEM ZOBNA GNILOBA AVTOR: JANEZ DONŠA DRUŽINA NAŠIH SKLADATELJEV ZAČASNO KOGA ZAMENJATI KAREL NOVY KRAJ PRI VODICAH NA BOKU PLAVAJOČA RIBA JAPONSKA ISKALKA BISEROV PESNIK ZAJC MAJHEN RT TITAN 365 DNI APARAT ZA NEDONOŠENČKE KLOR IGRALKA MIRANDA KLARA MAUČEC OSTRO KAMENJE,KRŠJE IGRALEC Z GIBI TELESA TV ZASLON IZPITJE NA DUŠEK ANTON DELAK KRAJ PRI OPATIJI MLADA PEVKA MALALAN JUTRANJI ČASOPIS, JUTRANJIK ZBIRKA UMETNOSTNIH DEL ZA IZPOSOJO VZDEVEK SLIKARJA HORVATA VODJA, ŠEF REŽISER DULETIČ AVTOBUS (KRAJŠE) ČAS POSPRAVLJANJA TRAVE LINDA EVANS RASTLINOSLOVEC PEVKA PRODNIK ZELO DEBELA DESKA BORIS STREL OLGA CVETKO TISOČAK POLJSKI FILOZOF (ALFRED) TEHTATI KLOP, ZAJEDAVEC DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI ANGLEŠKI ATLET (STEVE) MASKA, KRINKA HOKEJIST JAN ORODJE ZA DELANJE LUKENJ V USNJE DRUŽICA (STAR.) ROVIGO NEMŠKO IME REKE ANIŽE ITALIJAN. KOLESAR (VITO DI) NAJVEČJE MESTO V SIBIRIJI OLGA ČEHOVA POLJE OB IGRIŠČU ZNAČAJ, NARAVA TRGOVSKO MESTO V BELGIJI SKANDINAVSKI DROBIŽ TANČICA (STAR.) PRIPADNICA MAOROV USTANOVITEV OTO PESTNER MAKEDONSKI KITARIST (VLATKO) PREBIVALEC Z IMENOM PO KRAJU REŽISERKA MURATOVA IZDELOVALEC OČESNIH POMAGAL LISASTA KRAVA Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: IVANCI GASILSKI HRAM – Med prispelimi pravilnimi rešitvami smoizžrebali: 1. MELITA KOLARIČ, SELO 142, 9207 PROSENJAKOVC, 2. SILVIJA TERPLAN, LONČAROVCI 34, 9206 KRIŽEVCIV PREKMURJU, 3. SLAVICA KERŠIČ, KRATKA UL.9, 9226 MORAVSKE TOPLICE. Izžrebanim nagrajencem čestitamo,praktične nagrade prispeva TIC Moravske Toplice. Lipnica : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE JULIJ 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com POLETNA TURISTIČNA TRŽNICA Pestra izbira izdelkov domačih obrti in predstavitev lokalnih ponudnikov. Ob sobotah otroške delavnice in predstavitev turističnih društev. M. Toplice,prislaščičarni Café Praliné Julij - avgust,četrtek-nedelja,18.00 - 22.00 TIC Moravske Toplice www.moravsketoplice.com POHODI PO MARTJANSKI POTI Dolžina poti je 8 km.Pot je primerna za nordijsko hojo. Martjanci,start vsak petek ob18.00 (pri utici TD Martin). Julij - avgust TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.com POHOD NA PROŠČENJE V KANČEVCE Tradicionalen pohod. Bogojina–Vučja Gomila–Kančevci 8. 7. 2012 TD Bogojina Vogrin Janez031 843 686 ŠPORTNO STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE – TEKMOVANJE Vabljeni vsi ljubitelji streljanja na glinaste golobe. Prosenjakovci 15. 7. 2012 LD Prosenjakovci ld.prosenjakovci@siol.net POLETNA ŠOLA NOGOMETA Ne zamudite in se prijavite. Martjanci 16. 7. - 21. 7. 2012 NK Čarda Andrej Pučko031 602 526 www.nkcarda.com OTROŠKA PREDSTAVA Predstava za otroke. M. Toplice,Terme 3000 27. 7. 2012 Terme 3000 02 512 21 56 animacija@terme3000.si, www. terme3000.si POLETNA NOČ Tradicionalna vroča noč v Moravskih Toplicah. M. Toplice,Terme 3000 28. 7. 2012 Terme 3000 02 512 21 56 www.terme3000.si