Zupan Ivan, okr. kmet referent Kmečlco gospodarsivo y laškem okraju Laški okraj meri okoli 33.000 ha. Vseh prebivalcev ima približno 33.000. Ima sedem občin, od teh dve pretežno induatrijaki, in pet kmečkih. Krajev, to je trgov, vasi, naselij, je 90 z okoli 4200 domovi. Kmetij šteje okoli 5000. Najbolj kmečko izrazita občina je Sveti Ler.art. Po obaegu je največja občina Loka pri Zidanem moatu, a najmanjša Sv. Lenart. Po prebivalstvu je najštevilnejša občina Trbovlje (13.000 prebivalcev), a najmanjaa Sveti Lenart (1900 prebivalcev). Večjih kmetij je okoli 25%, srednjih okoli 40% in najmanjših (kočarjev) okoli 35%. Okraj je po večini hribovit. Nekaj dolinic ima občina Loka in Sv. Krištof. Okraj je radi tega pasiven in zato navezan na uvoz mnogih živil. Le okoli ena tretjina od vseh kmetov pridela toliko, da ae lahko preživljajo vse leto. Ostali pa ae morajo preživljati izven avojih kmetij, to je pri raznih industrijskih podjetjih. Seatav zemlje je različen. Prevladuje srednje težka ilovnata. Ostala je težko ilovnata, peščena in kamenita. Glavne panoge ao: živinoreja, gozdarstvo in sadjarstvo. Po številčnem stanju so te panoge približno takele: Živinoreja: konjev je 6000, goveje živine 7500, svinj 5500, ovc 900, koz 350, perutnine 25.000, čebelnih panjev 1300. Gozdarstvo: gozdov je 17.210 ha. Poljedelstvo: njiv z vrtovi je 5311 ha, travnikov in pašnikov (planine!) je 8315 ha, vinogradov 65 ha, nerodovitne zemlje 1179 ha. Sadjarstvo: jabolčnih dreves (starih in mladih) je okoli 136.000, hruškovih okoli 35.000, češpljevih okoli 36.000, češnjevih okoli 16.000, orehovih okoli 12.000, kostanjevih dreves je okoli 30.000. Za zboljšanje živinoreje, to je za odbiro dobrih krav in mlade živine, skrbijo štiri selekcijake organizacije (na Dolu pri Hrastniku, v Laškem, pri Sv. Lenartu in v Jurkloštru). Organizacije nabavljajo dalje prvovrstne rodovniške bike plemenjake in prirejajo premovanja. Organizacija na Dolu ima za mlado rodovniško živino primerno urejen pašnik na Kalu pod Mrzlico. Za plemenjenje vseh krav skrbi 55 dobrih plemenakih bikov. Priznana paama, ki tudi prevladuje, je pomurska, ki je za tukajšnje razmere tudi najprimernejša. Občini Sv. Lenart in Jurklošter ata na glaau radi dobre voloreje. Letno ae izvozi okoli 700—800 volov, 50 do 80 krav, 10—15 bikov in 20—40 telic. Na novo se preuredi letno okoli 25—30 hlevov in približno toliko gnojišč. Gnojišč je bilo urejenih zadnje deaetletje okoli 150. Sadjarstvo je v zadnjih letih znatno napredovalo. Naaadilo ae je mnogo mladih sadnih dreveac a aortami, ki dobro uapevajo v tem okraju. Od sort prevladuje bobovec, mašancgar, carjevič in kanada. Tudi se je nasadilo precejšnje število hrušk-moštnic. Lega in podnebje ao za uspevanje sadnega drevja zelo ugodna. Če je dobra sadna letina, ae pridela 14—16 tiaoč atotov jabolk. Od teh se proda okoli 25—30 vagonov. Nasajenih je bilo tudi nekaj vzornih breakovih naaadov. V okraju je 6 modernih aadnih sušilnic, kl so v preteklem letu uspešno vršile avojo nalogo, in 13 podružnic Sadjarakega in vrtnarskega društva, ki med drugim prirejajo predavanja in praktične aadjarake tečaje. Vinogradov je polovica na ameriški podlagi. Dokler jih ni uničila trsna uš, jih je bilo okoli 300 ha. Nekdanje vinorodne lege so sedaj nasajene s sadnim drevjem. Vino, kolikor se ga pridela od žlahtnih trt, je srednje dobro. Poljedelstvo je pasivno. Primanjkuje dobrih fljiv. Od njivskih kultur je najvažnejša pšenica in krompir. Pšenica uspeva v dveh tretjinah okraja prav dobro, a krompir zadovoljivo le v polovici okraja, medtem ko v ostalem delu srednje. Od pšenice je razširjena najbolj bela in rumena golica ter deloma beltinska pšenica, od krompirja pa kresnik in oneidovec. Oves uspeva dobro le v višjih legah kot na Kalu v občini Hrastnik-Dol. Krmskih rastlin (domača detelja in lucerne) se precej seje. Obe detelji prav dobro uspevata. Seje se tudi nekaj drugih detelj, kot inkarnatka ter esparzeta. Krmske pese se seje premalo. Prašičjereja je srednje dobro razvita. Prevladuje nemška oplemenjena pasma. Za plemenjenje svinj skrbi okoli 60 merjascev. Za kmetsko potrebo v okraju prašičev ne pri manjkuje. Kokošjereja je dobro razvita. Zadnja leta že prevladuje rjava štajerska kokoš. Vsako spomlad se razdeli okoli 1000 prvovrstnih valilnih jajc in v jeseni večje število plemenskih petelinov in kokoši. Kolikor ni po dvoriščih kokoši štajerske pasme, je ta mešana in zato manj vredna. Za pouk kmečke mladine skrbi vsako leto 4—5 kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol. Pouk v teh šolah se vrši le v zimskem času. Za delno pospeševanje kmetijstva skrbi okrajni kmetijski odbor, kateremu načeljuje že več let posestnik in svetnik Kmetijske zbornice Deželak Matevž iz Lož pri Rimskih Toplicah. Žal so ta sredstva mnogo preraajhna, da bi lahko zadostila svoji nalogi.