238
Politični pregled.
Državni zbor se skliče začetkom oktobra v prvi vrsti v namen, da izvoli delegacijo, potem pa. da potrdi nagodbo ali jo odkloni. Nemci oznanjanjo že sedaj, da bodo obstrukcijo z vso silo nadaljevali.
Novi spravni poskusi. — Posredovanjem nemško -katoliške stranke hoče vlada začetkom septembra začeti s nemškimi stiankami pogajanja radi sprave in sicer na podlagi nemškega binkoštnega programa. Odkrito rečemo, da se bojimo teh pogajanj, kajti vsako na podlagi binkoštnega nemškega programa sklenjeno porazumljenje pomeni za slovenski narod gotovo smrt.
Boj za Dunaj. — Krščanski socialisti so za vlado na Dunaju v skrbeh, ker so prišli v navskrižje z nemškimi na-cionalci in i učiteljstvom, katera faktorja sta njim v prid odločevala v boju proti liberalcem. Da si zagotove vlado, so storili, kar store tudi drugod razne stranke, sklenili so preurediti volilni red tako. da bi imeli na vsak način večino v občinskem svetu. Pri tem pa so storili korak, vsled katerega so naleteli na odpor socialnih demokratov. Določili so namreč, da ima v novem volilnem razredu le tisti delavec volilno pravico, ki stanuje nepretrgoma pet let na Dunaju. Na ta način bi se število volilcev znatno omejilo in bi zmagali vedno kandidatje krščanskih socijalistov Radi te^a so zdaj socialni demokratje začeli ljut boj, ki zadobiva čedalje nevarnejšo obliko. Demonstracije proti krščanskim socialistvu so na dnevnem redu in to prav velike demonstracije, ki imajo namen pritiskati na vlado, da bi krščansko-sociainega načrta ne predložila kroni v odobrenje. Socialni demokratje groze že naravnost, da bodo „belgiško govorili," če zadobi rečeoa volilna reforma cesarjevo potrjenje. Bati se je prav resnih dogodb, zakaj razburjenost mej socialno demokratiško delavsko armado je jako velika.
Izvrševalni odbor čeških poslancev je imel te dni sejo, na kateri je določil svoje stališče glede jezikovnega vprašanja z ozirom na razne pojave, došle v javnost v zadnjem času Zastopniki češkega naroda so povdarjali, da treba v jezikovnem oziru strogo varovati pravice manjšin v posameznih kronovinah ter so se izjavili, naj bo v tem odločati kompe-tenten državni zbor. Ta izjava je zelo važna, zlasti z ozirom na slovensko-narodno zvezo, ki se po tej izjavi lahko prepriča, da so očitanja, ki so se zadnji čas cula od strani Poljakov, Eusinov in tudi Slovencev, kakor da hočejo cehi le zase urediti jezikovno vprašanje, popolno neosnovana. Ta izjava je obrnjena zlasti proti onim poljskim poslancem, ki zadnji čas očitno delujejo na to, da bi razbili desnico ter s tem Poljakom omogočili, dobiti druzih političnih zaveznikov.
Ogrska. — Poslanska zbornica je končala svoja posvetovanja o nagodbi s Cislitvansko in je sprejela vse dotične predloge brez premene. S tem je končala poglavitno svojo nalogo in je vlada zasedanje parlamenta odgodila do meseca oktobra, kadar se bode vršila volitev delegacije in se začne posvetovanja o kvoti.
„Entente cordiale" — Razmerje mej Avstrijo in Eusijo, ki je bilo ustanovljeno o priliki, ko je naš cesar obiskal ruskega carja, še ni znano v svojih podrobnostih, saj je ta pogodba velika dvžavniška tajnost. Sluti se, da se je dosegla neka „entente cordiale",   porazumljenje   glede   skupnega
postopanja v balkanskih vprašanjih, iz katerih bi najiaglje nastal konflikt mej Avstrijo in mej Rusijo Te sporazumljenje se je že dvakrat prav dobro obneslo, Prvič za časa grško-turške vojne. Takrat so hotele Bolgarska, Srbija in Črnagora priskočiti Grški na pomoč, a Rusija in Avstrija sta jima skupno zaklicali „ stojte" in s tem preprečili nevarne komplikacije. Drugič se je ta entente cordiale obnesla sedaj, ko so nastali boji na srbsko-turški meji in sta Avstrija in Rusija zopet s skupnim nastopom preprečili večji konflikt.
Belgija. — Minoli teden je bila v Bruselju nastala prava pravcata revolucija. Po jako burnih razpravah je bila poslanska zbornica sklenila, da se začne dne 5. julija posvetovanje o vladnem načrtu volilni reformi, s katerim načrtom hoče katoliška stranka liberalce, socialne demokrate in kršč. socialiste pritisniti ob zid ravno v tistih mestih, kjer jim je po dosedanjem volilnem redu zmaga zagotovljena. Na rečeni sklep so socialisti odgovorili s tem, da so sklenili, začeti 5. julija generalni štrajk in začeti ob jednem revolucijo. In boji so se začeli takoj. V sredo, v Četrtek in v petek so se v bruseljskih ulicah bile krvave bitke mej delavci in mej orožniki V nekaterih ulicah so delavei napravili barikade in končno jih je kacih 20000 mož hotelo naskočiti kraljevsko palačo. Orožniki so streljali na delavce in je bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih. Revolucija je zadobila tako nevaren značaj da se je vlada udala in je razpravo o svoji volilni reformi odgodila za sedaj na nedoločen čas. S tem je pač dosegla, da so bili ustavljeni poulični boji, toda opozicija s tem še ni zadovoljna ter zahteva, naj odstopi sedanja vlaia.
Italija. — Tisti prizori, katere smo za Badenijevih časov doživeli v avstrijskem parlamentu, so se zdaj ponovili v Rimu. Vlada je dobila večino poslanske zbornice za to, da se utesni društvena in tiskovna svoboda, toda socialisti in radi-kalci so sklepanje o dotičnem zakonu preprečili z obstrukcijo. Vlada je vsled tega uveljavila dotični zakon s kraljevsko na-redbo, potem pa ga predložila parlamentu v naknadno odobrenje. Ne da se tajiti, da vladno postopanje ni popolnoma v soglasju z ustavo. Opozicija je to tudi takoj izkoristila in je v zbornici prouzročila grozen pretep. Poslanci so se obdelavali s pestmi in so se metali po tleh ter uganjali sploh škandale, kakršni se sicer primerjajo samo v žganjarnah. Seja se je morala zaključiti. Ker je popolnoma jasno, da socialisti in ra-dikalci sploh ne prepuste nobene mirne debate, da nameravajo s silo ustaviti funkcioniranje parlamentarnega stroja, je vlada še tisti dan zaključila zasedanje parlamenta.
Španska. — Po nesrečni vojni z Ameriko zagazila je Španska v največje financialne stiske, vsled Česar je bila vlada primorana nategniti davčni vijak. To je dalo povod krvavim revoltam v raznih mestih, zlasti v tistih, koder prebivalstvo ni zadovoljno s sedanjo vlado in z dinastijo. Španska je bila od nekdaj torišče najljutejših strankarskih bojev, zlasti ker je več pretendentov na kraljevsko krono in so povrh tudi republikanci jako številni Sedaj so združeni Karlisti, republi-blikanci, socialni demokratje in anarhisti, in to je moč, katere ni podcenjati, katera postane lahko nevarna vladi in dinastiji. Revolte v Valenciji, v Saragossi, v Barceloni in v druzih mestih so bile jako velike. Ustaši so napravljaii barikade in streljali na vojaštvo, kakor vojaštvo nanje, Vlada je bila primorana, razglasiti v raznih mestih obsedno stanje, a vzlic temu se ponavljajo ustanki. Naravno je, da o obsegu in o pravem značaju teh revolucijskih pojavov še nimamo pravega pojma in jasne slike, saj se izvedo take stvari vedno še-le kasneje.