pirja z lesenim dnom, na kterem je prilepljena sveča. Ako srečamo pozneje v noči kakega Turčina s svojo ženo, vrača se gotovo od kakega „sijela" t. j. večerne zabave, ter molčš pred njo stopa. Po noči izvleko iz dolapa, t. j. nekakve v zidu izdolbene omare, žimnice, jastuke (blazine) i pokrivala, pa se po največ kar oblečeni spat vležejo. Po noči čuva ducane „pasvandžija", kteri vsak čas, vzlasti kedar se približuje kaka oseba, z debelim kijem ob tla udarja v znak, da čuva. Po zimi si greje zmrznene ude na mangalu, po letu se pa zavleče včasih pod kak ducan ter mirno spava ved6č, da iz teh lesenih barak nikdo kaj vrednega ukrasti ne more. palje pride.) Kako so stari narodi mrtve pokopavali. Spisal Fr. Wiesthaler. (Konec.) A oglejmo si zdaj tanje slovanske mrtvaške obrede! Zima je Slovanu podoba smrti. Zat6 so nosili na praznik pomla- danske boginje Vesne podobo zime okrog ter jo konečno vrgli v vodo, češ zdaj je pomlad premagala zimo, življenje pa smrt. Ta običaj se je ohranil pri vseh slovanskih rodovih do današnjega dne. Kresni dan bil je posvečen Crnobogu (Črnemu bogu), solnčnemu božestvu in vladarju spodnjega sveta; ker namreč s tem dnevom noči daljše po- stajajo, mislili so, da se začenja z njim njegovo vladanje. Malo pred zimo, na vernih duš dan, obhajali so praznik vseh mrtvih, kterim so na grobove jedila in luči postavljali. O božiči se je slovesno praznoval za- četek novega leta, čas, v kterem se začne daljšati dan. Po nekej lit- vanskej bajki sedi boginja Verpeja na nebu in prede človeštvu niti življenja. Vsaka nit ima svoj konec v zvezdi. Zvezde, ki stoje nizko na obnebji, pomenjajo mlade, visoko stoječe pa stare ljudi, Kedar umrje kak človek, pretrga se nit in zvezda pade na tla — zvezda se je utrnola. Ta mišljava, ki tudi nam Slovencem ni neznana, je sicer zel6 poetična in prikupljiva, a da je Slovana, kedar se je smrti spomnil, tudi groza spreletela, pričajo nam mnoga pošastna bitja, ki jih je preplašena nje- gova domišljija stvarila. Tako na pr. so častili severni in vzhodni rodovi kot smrtno boginjo grdo baburo Ježibabo ali Jagababo, kterej so nadeli še več priimkov, kakor: Mora na, Mar en 11 a, More na, Murienda, Mamurienda. Strahovita prikazen je tudi kužna de- vica, ki jo imenujejo: Powietrze ali Džuma (= kuga), Srbi, Slo- vaki in Slovenci pa Kuga. Na ramah slabotnega starca ali pa na dvo- kolesnem vozu sedeč in spremljana od raznih pošastij divja in mori po celej deželi, dokler novo leto njene silovite moči ne uniči. Srbom so boginje osode in smrti Vile, duše nevest, ki so pred svatbo umrle. One ljubijo petje in ples in niso zlobne; le nad tem, ki je moti pri njihovih plesih, maščujejo se krvavo ter mu iztrgajo roko, nogo, da celo srce, ali ga pa tresejo tako dolgo, da spusti svojo dušo. Najhujše so na kresni večer. Narodne pesni nam je slikajo kot črnooke, prostolase device, v dolgih belih oblekah, ki bivajo na gorah in v gozdih in so urne ko blisk. Kakor na perutih zibljejo se po zraku, od koder spuščajo smrtonosne puščice na zemljane ter je pošiljajo v podzemeljski svet. Da ljubljenim junakom tudi dan smrti naznanjajo, posnamemo lahko iz krasne narodne pesni: „Smrt kraljeviča Marka". Strašljiva bitja so nadalje ruski L S š i e ali Lesnye, lesni ali gozdni duhovi, ktere v obče nazivajo gospodarje gozdovja. Po telesu so kosmati, jednooki, kričijo s človeškim, ptičjim in zverskim glasom, plakajo kakor mrlo dete, pojo, ploskajo z rokami ter zapeljujejo ljudi s ceste v svoje brloge, kjer je s ščegetanjem umore. A najgrozovitejša prikazen, kar jih je rodila slovanska fantazija, so brez dvojbe vukodlaki ali vampir i. Starejše srbske narodne pesni se mnogo z njimi bavijo in vera v nje se je še dandanes živa ohranila v Litvi, na Poljskem, Moravske m in v drugih deželah. Vukodlak je namreč mrlič, ki v grobu dalje živi, po noči iz njega prihaja in ljudem, osobito sorodnikom, dragi sok življenja pije, da samega sebe hrani in ne strohni, kakor druga trupla. Saška kronika omenja lužiško-srbskega vladarja mrtvih, boga Flynsa. „Flyns" (= kremen, kresalni kamen) je nemško ime za slo- vansko solnčno božestvo in ne znači po Trstenjakovem 1 mnenji nič dru- gega nego Črnoboga. Prilastovali so mu podobo kostnjaka ali pa suhega, bled o ličnega moža; s tem so namreč hoteli izražati de- loma misel na smrt, deloma na jesensko-zimsko solnce, ktero si Slovani sploh kot slabega starca predočujejo. Da je pa solnčni bog ob enem smrtni, prihaja od todi, ker stopa i solnce vsak večer v doljni svet. Tudi skandinavsko solnčno božestvo Odin kraljuje v podzemlji. Gorečo zubljo v rokah držeč stoji Flyns na kresalnem kamenu in ima na ramah leva, ki pomenja po saskej kroniki vskrsuenje (vstajenje), „ker s svojim rjo- venjem mrtve vzbuja", a lev je le symbol pekočega poletnega solnca, kresilnik pa hrani nevidno v sebi iskro in je tedaj pomenljiva podoba v smrti otrpnenega življenja, ki se bode prej ali slej zopet vzbudilo. Poljakom bil je vladar duš Vielon. Kedar so njemu žrtvovali, napravili so ob enem gostijo svojim mrtvim, položivši na štiri grobne 1 Glej Dav. Trstenjak „Raziskavanja na polji staroslovenske mvthologije" y Letopisu Matice Slovenske za leto 1871. str. 172 in si. ogle opražene, načehnene kolačke. Ta mrtvaški praznik obhajal se je najbrže spomladi. Isto božanstvo nahajamo pri Samogitih, samo da je žensko bitje; ime mu je Wielona ali Wielena. Starim L i t v a n- c e m je boginja večnosti W e 11 o n a; na njen praznik gostijo mrtve ter jo prosijo, naj dovoli dušam, da se udeleže gostije. Kar jti Ježibaba Slovanom sploh, to je Litvancem Wellona posebej, le da se je pri njih boginje prvotni pomen bolj čist ohranil, nego pri drugih Slovanih, kterim je Ježibaba večkrat ravno to, kar Kuga. Razven Vielona poznajo Poljaki in Slezaki še drugega podzemeljskega vladarja, kteremu pravijo Nija, ali Niam. 1 On čuva duše po telesnej smrti ter je sprevaja v boljšo de- želo. V Gneznu imel je svoje svetišče; „zat6 pa je bilo Gnezno mesto duš in mrtvih, zato so Poljaci svoje kralje blizu Gnezna (v Poznanji) po- kopavali. Gnezno je namreč gnezdo, in mesto je dobilo svoje ime od tod, ker prihajajo duše na oni. svet kot mlade ptice, ki so se luščine po- zemskega življenja iznebile. Ptica, duša in duh pa so v vseh poverjih pomenljive podobe. Kar je za Poljake Gnezno, to je za Slezake Nimč = Niamovo mesto." Po Trstenjakovem mnenji je tudi Niam le drugo ime za „Črnoboga". Svoje mrtve spravljajo stari Slovani na dva načina: ali truplo sežgo in v pepelnjaku zbrani pepel v zemljo položijo, ali pa je pokopljejo, ne da bije bili prej vpepelili. V obeh slučajih nasipljejo gomilo (mo- gilo) ali pa tudi ne. Gomile so grobni spomeniki, napravljeni junakom ali velmožein (lehom); trupla navadnih ljudij pokopljejo sežgana ali ne- sežgana, deloma na skupnih mrtviščih, deloma pa na takih, ki so last- nina posameznih družin. Sežiganje je bilo v poganskej dobi najbrž bolj običajno, vsaj pri Poljakih, Čehih, polabskih Srbih in Rusih. O slovenskih naših prednikih trdi Trstenjak, 2 „da se v vsakej njihovih gomil nahajajo pridavki" in „da so proste ljudi sežigali ter na sožgalino nasipali gomilo; le v grobe vojvodov, knezov, županov in duhovnov po- lagali so dragocenosti." Poljski Radimiči in drugi naseljenci na Ruskem so pepel in kosti sežganih svojih mrličev shranjevali v piskrih in pepelnjakih, ktere so na slope ob glavnih cestah postavljali. Vsi stari viri nam soglasno potrjujejo, da je tudi slovansko vdovo vezala dolžnost, v smrti se združiti s svojim možem. Najbolj obširna poročila so se nam ohranila o ruskih mrtvaških slovesnostih. Arabec Ibn Foszlan, ki je v letih 921. 922. po Kr. kot poslanec h „kralju Slovanov" (to je Bolgarov ob Volgi) potoval ter na tej poti marsikaj zanimivega videl, nam je popisuje blizu tak6-le: 1 Kot božanstvo ženskega spola, pa istega pomena zove se pri Čehih Ni a, pri Moravcih pa Ninwa. 2 Glej Dav. Trstenjak „Slovenske gomile" v „Kresu" 1. 1881. str. 675. „Umrl je bil ravno eden njihovih glavarjev. Spustivši ga v grob, razprostrli so črez-nj streho ter ga ondi hranili deset dnij, v kterem času so mu obleko napravljali. Ce umrje reven človek, stešejo mu barčieo ter ga precej na njej sežgo. Kedar se pa preseli v večnost kak bo- gataš, razdelč vse njegovo imetje v tri dele: tretjino dobi njegova dru- žina, za drugo tretjino nakupijo mu oblačil, za tretjo si pa priskrbe vpijančljivih pijač, kterih se na dan slovesnega pogreba tako naužijejo, da pogine marsikteri izmed njih s čašo v roci. Takoj po smrti glavarjevej vprašala je rodovina njegove dečke in deklice: „Kdo izmed vas hoče z njim umreti?" Kakor skoro vselej, oglasila seje tudi takrat deklica. Da bi se pozneje ne skesala in morda ušla, izročili so jo mladima va- ruhinjama, ki ste jo morali spremljati, kamer se je koli podala. Kajti kakor hitro se kdo oglasi, da hoče prostovoljno umreti s svojim gospodom, ne more se več odtegnoti smrti, ko bi se tudi hotel. Med tem so pripravljali, kar je za sežiganje potrebno; deklica pa je ves čas pila in veselo prepevala. Na dan, ko se je imel mrlič sežgati, napotil sem se k reki, kjer je stala njegova ladija. A že je bila na suho potegnena in na štiri le- sene ogelue klade položena, okrog njih pa so bile postavljene velike, člo- veku slične podobe iz lesa. Zdaj so prinesli klop, dejali jo na ladijo ter pogrnoli s prešito, z vato podvlečeno odejo, z grško zlato tkanino in z blazinami iz iste tvarine. Nato je nastopila grda babnica satanskega obraza, kterej rekajo „smrtni angelj". Ona priskrbi mrliču obleko in vso opravo, ona usmrti tudi deklico. — Prišedši h grobu odpravili so streho ter izvlekli mrliča v mrtvaškem prtu, v kojeni je bil umrl. Iz- premenil se ni nič, le da je bil vsled premraza, ki je v tej deželi doma, ves črn. Z mrličem spravili so na dan vse, kar so mu bili preje v grob položili: vpijančljive pijače, sadje in lutnjo. Ko so jfa potem oblekli v spodnje in zgornje hlače, črevlje, kurtak, zlatotkan kaftan z zlatimi gumbi ter mu dali na glavo s sobolovino obšito kapo iz zlate tkanine, odnesli so ga v šotor na ladiji, posadili na gore omenjeno odejo, podprli glavo z blazinami in mu priložili sadja, vpijančljivih pijač, prežilike, kruha, mesa, čebulje, pa tudi njegovo orožje. Na ladijo vrgli so v dva dela razklanega psa, meso dveh konj, ktera so prej tako dolgo gonili, da sta se spotila, in potem so jih z meči razsekali, nadalje dva razmesarjena vola in konečno še zaklanega petelina in kuro. Ves ta čas se je smrti posvečena deklica gori in doli izprehajala ter na zadnje stopila v eden izmed šotorov, kojih je bilo več ob vodi po- stavljenih. Njegov prebivalec se je z njo telesno združil ter jej rekel: Povej gospodu svojemu, da sem to le iz ljubezni do tebe storil. Ko se je približal petek popoldan, peljali so deklico k nekej stvari, ki je bila izstopnej naddurnej polici podobna. Stopivši možem na dlan gledala je na to polico in govorila besede, kojih nisem umel. Nato so jo možje na tla spustili, ali kmalu jim je stopila zopet na dlan in se ravno tako vedla, kakor prvič. To se je ponovilo še edenkrat. Vprašal sem tolmača, kaj je golčala. „Prvič," odgovori mi, „je rekla: Glej! tu vidim svojega očeta in svojo mater; drugič: Glej! zdaj vidim sedeče vse svoje umrle sorodnike, in tretjič: Glej! tam je moj gospod, 011 sedi v raji. Raj je tako lep, tako zelen. Pri njem so njegovi možje in dečki. On me kliče. Peljite me vendar k njemu!" Podali so jej bili tudi kuro, kterej je glavo odrezala in proč zagnala; glavo samo pa so možje na ladijo vrgli. Nat6 so tirali deklico k ladiji; ona pa je snela svoji na- rokvici ter ji dala „smrtnemu angelju", snela je tudi nanožnici in ji podarila strežččima deklicama, ki ste hčeri one grde babe. Zdaj so jo dvignoli na ladijo, a v šotor je še niso pustili. Prišli so možje s ščiti in palicami ter jej ponudili čašo, napolnjeno z vpijančljivo pijačo. Vzemši v jo zapela je in tekočino izpila. „Tako se poslavlja s svojim," pošepetal mi je tolmač. Dajo jej še drugo čašo; tudi to vzame in zapoje dolgo pesen. Kar jej zaukaže starka, naj se podviza, čašo izprazni in v šotor pod&. Vsa prepadena in vegava pomoli deklica le glavo med šotor in ladijo; pa ko bi trenol, zgrabi jo starka za glavo in porine v šotor, kamer i sama stopi. Nato začno možje s palicami ob ščite biti, da bi se krik in vik uboge žrtve ne slišal ter drugih deklic ne preplašil, ki bi se vsled tega zbale, umreti kdaj s svojim gospodom. Ko je v šotor stopilo šest mož in se zaporedoma z deklico spečalo, položili so jo gospodu na stran. Dva sta jo prijela za noge, dva za roke, starka pa jej je ovila okrog vratu vrv ter njena konca izročila možema, da jo nategneta. Potem jej je zabodla velik nož s širokim rezalom med rebra, moža pa sta jo davila, da je dušo izdahnola, Zdaj je nag pristopil umrlega najbližji sorodnik, vzel in prižgal po- lence ter se podal za ladijo, držeč z eno roko goreč les, drugo pa na zadnjici, dokler se niso drva pod ladijo vnela. Pa tudi drugi so z ži- gicami in na vrhu prižganimi poleni prišli in oboje na gromado pometali, ktere se je ogenj hitro polastil. Ker je močen veter pihal ter mu plamen netil, bilo je, predno je ura pretekla, vse vpepeljeno: drva, ladija, mrlič, deklica in kar je bilo še na ladiji nakopičenega. Nad sožgalino nasipali so okroglo gomilo, postavili v sredino (holma) veliko drev6 chalandž (aliter: veliko brezovo drevo), napisavši na-nje ime umrlega in ime ruskega vladarja. Nato so odšli." To poročilo nam izpričuje, da so poganski Rusi svoje mrtve še po tretjem načinu spravljali: Napravili so mrliču na ladiji ali barčici gromado ter ga z ladijo vred sežgali. Na ta običaj naleteli smo že pri Germanih; vendar se ne da trditi, da so se ga Slovani od njih naučili. Ker se nahaja i pri drugih sorodnih narodih, bil je brez dvojbe sploh arjoevropski. Po pogrebu vršile so se mrtvemu na čast večkrat bojne igre, ktere so imenovali „trizna". 1 Celo svečanost končala je velika pojedina (strava), pri kterej so popevali različne žalnice. Ta obred ohranil se je še pri večini slovenskih rodov do današnjega dne, le da se obhaja večjidel sedmi dan po smrti (odtod slovenska beseda sedmin a) in v hiši mrliče vej, ne kakor „strava" na gomili ali blizu nje. Razne malenkosti. 5. mi dovoljeno dostaviti nekoliko vrstic gosp. Fr. Hubada zanimivemu sestavku „Nemška pesen o Hildebrandu in njene sestre slo- vanske", natisnenemu v lanskem Kresu na str. 630. do 638. Ker je či- tateljem snov tega epičnega predmeta gotovo še dobro v spominu, ni je treba tu ponavljati in torej pričnimo kar z dostavki samimi. Vsa stvar suče se glavno o boji med očetom in sinom ali pa med bratoma in to obakrat vsaj z večine s tragičnim koncem dejanja. Navadnejša in tudi starejša je pač tradicije ona oblika, v kterej je ohranjen spomin o boji med očetom in sinom, kakor je to osobito v ruskej med slovanskimi ali v starogrškej, staroperzijskej, irskej, fran- cozkej in še drugod. Za srbsko navedena je v omenjenej razpravi pesen o Pre dragu in Nenadu. 2 Nenad premaga in usmrti Predraga, a doznavši. da je mrtvec bil brat njegov, potegne izza pasu nož, zabode si ga v srce in pade mrtev poleg brata. Večkrat sem že govoril in pisal o u z a j e m n o s t i mnogih narodnih pripovednih snovij srbskih in bolgarskih ter ob enem poudarjal velike prednosti prvih mimo drugih. Isto nahajamo prav tako tukaj ali takrat z razločkom, da je tudi bolgarska povest epično še dokaj dovršena ter dejanje jasno do najmanjših posamnostij. Nahaja se v P. Bezsonova danes že sila redkej knjigi „Bolgarskija pesni iz sbornikov Venelina, Ka- tranova i drugich Bolgar", Moskva 1855, na str. 153. do 158. ter ima naslov „Kadoj i Jankol". Srbska in bolgarska pesen ste si tako blizu po vsebini, kakor bi obe nastali bili iz istega izvirnika ali bi pa ena izci- mila se bila iz druge. 1 V staroslovenščini je „trizna" = certamen. O tej besedi kakor o pogrebnih običajih slovanskih bere se obširneje v znanej Krekovej knjigi „Einleitung in die slav. Liter." p. 116-132. 2 Vuk Stefanovič Kar. Srpske nar. pjesme, u Beču 1845, II. 75—81.