Od L nov. dalj« naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din, za Inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 SLOVENEC Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cek. ra!j Ljubljana ŠL 10.650 za naročnino in Stev. 10.349 ca inserata. Uprava: Kopitar- Jeva alica 6 TeL 40-01 do <0-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlja. Nemčija napadla našo državo Nemške vojne sile so brez vojne napovedi napadle naso severno in južno mejo klfub temuf da je nasa država hotela ostati nevtralna Ameriška pomoč že pripravljena - Italija bo sodelovala z Nemčiio Madžarska in Bolgarija ne sodelu.eta - V Turčiji so še posvetovanja Po najnovejših vesteh je jugoslovanska vojska zasedla Zader Ljubljana, 7. aprila. Poveljstvo ljubljanske divizijske oblasti je včeraj dopoldne izdalo naslednje uradno poročilo: Davi ob štirih zjutraj je sovražnik napadel našo državo na dveh mestih, in sicer na slovensko-nemški in na bolgarski meji. Nikjer ni sovražnik prodrl na naše ozemlje. Na jugoslo-vansko-italijanski meji je mir. London, 7. apr. o. Reuter: Po nemških poročilih je nemško letalstvo včeraj trikrat bombardiralo Belgrad. Jugoslovansko letalstvo je napadlo nemška letališča pri Aradu v Romuniji. London, 7. apr. o. Reuter: Rimski radio je snoči sporočil, da je italijansko letalstvo včeraj bombardiralo jugoslovanska mesta Split, Mostar, Kotor in Bitolj. S cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 sc je začel naš Veliki teden, ko jc Nemčija napadla z oboroženo silo našo državo, nakar ji jc še isti dan sledila tudi Italija. Sam Bog ve, tla to vojske mi nismo ne hoteli ne želeli. Vsej državi in tudi zunanjemu svetu je znnno, du smo se iskreno prizadevali za mir, se z velikimi odpovedmi in pritrgovanjem lastnemu prebivalstvu trudili, da bi zadovoljili sosedo iu tako našemu, že tolikokrat v zgodovini težko preizkušenemu narodu ohranili mir. Posebno mnogo se je za dobro in mirno soseščino z našimi sosedi prizadeval naš politični voditelj dr. Fr. Kulovec. Če je vsa ta dobra volja ostala zaman, ni naša krivda, ker nismo mi potegnili meča. Ta vojska nam jo usiljena. Zato ne more biti nobenega dvoma, da bo vsak na mestu, Proglas Nj. Vel. kralja larod srbski, hrvatski in slovenski! Tebi, ki nisi nikomur napravil zla, niti nisi nameraval, je vsiljena borba za obstanek. V bojnem metežu, ki je dospel do tvojih mej, si se trudil, da ostaneš ob strani, ker nisi ničesar zahteval, razen življenja v miru, svobodi in neodvisnosti. Tudi je kraljevska vlada vse podvzela, da se ta tvoj mir ohrani. Toda neprijatelj ni hotel miru in sodelovanja s teboj, temveč tvojo pokornost in po načinu, kakor je izvršen zahrbtni napad, je jasno, da hoče tvoje uničenje. Prisiljen, da braniš s krvjo svojo svobodo, jo boš branil, kakor si jo vedno branil.. Kraljevska vlada, ki ni opustila nobene mere za obrambo države, bo bdela skupno z narodom, da se povsod z največjim požrtvovanjem napravi vse najbolje, kar se more v tej borbi, ki nam je vsiljena. Da gledamo mirno v bodočnost z zaupanjem v Boga in njegovo pravičnost, nam jamči sloga, v kateri gredo Srbi, Hrvati in Slovenci v borbo z zavestjo, da gre za njihovo usodo, skupno in nedeljivo. Sile široke zajednice svobodoljubnih narodov, ki v tem času z nami skupno branijo ogroženo človečanstvo, morajo zmagati. S to vero naprej do zmage! Peter H. London, 7. aprila. Reuter. Po najnovejših vesteh je jugoslovanska vojska zavzela Zader v Dalmaciji. Jugoslovanska ofenziva v Albaniji London, 7. aprila. Reuter. Po poročilu z jugoslovanskih bojišč sklepamo, da jc jugoslovansko topništvo prešlo v ofenzivo proti Italijanom nn albanski fronti. Petain: f,N česar proti bivšemu zavezniku!" London, 7. aprila Reuter. Danes je imel Petain poseben govor po lyonskem radiu, v katerem je narod pozval k edinosti. Dejal je: »Stvar naše časti je, da ničesar ne ukrenemo proti našemu bivšemu zavezniku. Potrebna preskrba hrane našemu ljudstvu pa je naša sveta dolžnost. Darlan uživa moje popolno zaupanje. Francoska vlada hoče le braniti svojo stvar in nihče ne more biti Franciji zvest na drugačen način kakor da stoji naši vladi ob strani.» Nemčija in Italija prekinili zveze s svetom Ilim, 7. aprila. Štefani. Po poročilu agencij« Štefani bosta odslej Italija in Nemčija pretrgali vse zveze z zunanjim svetom od 8 zvečer do 7 zjutraj. Kakšen namen na j bi ta uredba imela iu kako dolgo bo obveljala, se ne ve. kamor ga kliče domovina, storil svojo dolžnost. Narod, ki bi svoje svobodo ne znal braniti, je ni vreden. Mi pa, ki smo tolikokrat v zgodovini bili prisiljeni, bojevati se za tuje interese, so bomo znali tem bolj bojevati za svojo svobodo iu neodvisnost. Za velikim tednom pa tudi za naš narod pride Vstajenje! Našo pravično obrambo pa naj pravični Bog blagoslovi! padla tudi Grčijo Grki poročajo, da so dosedaj odbili vse nemške napade, zajeli nekaj tankov ter uničili nekaj letal Atene, ?. aprila. Atenska agencija. Nemci so nenadoma napadli našo vzhodno mejo z močnimi tankovskimi oddelki, težkim topništvom ter bombniki. Povsod so naše čete zadržale nemški pritisk. Le eno pozicijo smo zaradi presil-nega sovražnikovega pritiska izpraznili. Zajeli smo deset nemških tankov, zbili pet sovražnih letal. Grki uspešno odbijalo napade London, 7. aprila. Reuter: Nemčija je s svojim napadom na Grčijo irj Jugoslavijo naletela na hud odpor. Sovražne čete niso nikjer mogle prodreti. Glavni napad je veljal Grčiji. Ob Strumi, nekako 80 km severovzhodno od Soluna so močno oborožene nemške čete včeraj ves dan napadale grške postojanke. Navalili so z velikim številom tankom in podpirala sta jih močno topništvo in veliko število bombnikov in str-lnoglavcev. Grško vojno poročilo pravi, da so kljub izredno hudemu napadu in kljub maloštevilnih grških čet Grki ohranili vse postojanke z izjemo cnc same, ki jc morala pusti zaradi hudega osredotočenega napada. Uničili smo 10 tunkov, 5 ali 6 letal smo sestrelili. V letalskem napadu nad Grčijo smo sestrelili 2 bombnika, tretji pa jc bil prisiljen spustiti se. London, 7. aprila. Reuter. Skupina angleških lovcev llurricanov je včeraj nad prelazom Rupel sestrelila pet nemških Messerscmit-tov. Naša letala so tudi z velikim uspehom napadla Berat v Albaniji in zažgala skladišča in obstreljevala sovražne čete. Nad Atenami smo sestrelili eno nemško izvidniško letalo. Atene, 7. aprila Reuter. V nemškem zračnem »Blitzkriegu« proti Grčiji včeraj so se naši lovci imenitno odrezali, pravi poročilo angleškega letalskega poveljstva. Srečali smo se z močno sku- pino nemških lovcev nad novo fronto. Razmerje v številčni moči je bilo dva proti enega za Nemce. Kljub temu pa so naši Hurricani zbili pet Messer-schmittov 109 in poškodovali celo vrsto drugih. Predsednik Korizis o nemškem napadu London. 7. aprila.' s. (Reuter.I Grški ministrski predsednik Korizis je poslal grškemu poslaniku v Londonu poročilo o noli, ki jo je včeraj zjutraj izročila nemška vlada grški vladi. Nota obložuje Grčijo, da se od začelka vojne dalje ni držala nevtralnosti. Dalje trdi, da je Grčija dovolila vstop močne angleške vojske na grška tla, zaradi česar Nemčija ne more ostati več neaktivna. Nola trdi, da hočejo nemške čete pregnali iz Grčije samo angleško vojsko ter da nočejo prizadeti grškega naroda. K tej noli je že včeraj ministrski predsednik Koricis dal naslednji komentar: Nemška vojska ie napadla Grčija v hrbet in zagrešila s leni dejanje, o katerem je sodbo lahka mogoče mirno prepustili zgodovini. Opravičiti tega dejanja ne bo mogoče. Grčija se je najskrbneje držala nevtralnosti od začetka vojne dalje. Angleške čete niša bile izkrcane v Grčiji vse dotlej, dokler niso nemške čete prišle v Bolgarijo in niso začele napredoval• aroti meji. Takojšnja ameriška pomoč Amerika obljublja takojšnjo in vsestransko pomoč hrabremu jugoslovanskemu narodu Washington, 7. aprila. Associated Press. Zunanji minister Cordeil Hull je po razgovoru, ki ga je imel s predsednikom Rooseveltom, izjavil, da bodo Združene države poslale Jugoslaviji takoj razpoložljivi vojni in drugi material. Nadalje je IIull izjavil: . »Ameriški narod goji največje 'simpatije za narod, ki je bil na la način napaden. Mi zasledujemo z največjo pozornostjo hrabro l>orl>» jugoslovanskega naroda za obramlx> domovine in ohranitev svobode. Vlada Združenih držav dela v skladu z načeli svoje politike, ko pomaga onim, ki se borijo proli napadalcem ter podvzema takojšnje mere za čimprejšnjo dobavo vojnega iu drugega materiala Jugoslaviji.« London, 7. aprila. Reuter. o. Norman Daviš, predsednik ameriškega Rdečega križa je dal izjavo, da bo te dni šel čez morje v Jugoslavijo prevoz potrebščin Rdečega križa v vrednosti enega milijona dolarjev. \Vashington, 7. marca. o. Ponovno se poudarja od ameriških merodajnih krogov, da bo prišla ameriška pomoč Jugoslaviji takoj. Včeraj je imel ameriški vojni minister Knox govor, ki so ga prenašale radijske postaje, v katerem je zagotovil, da bodo Združene države podprle Jugoslavijo in Grčijo z vsem možnim materialom. Glede boja na Balkanu je dejal, da bo to precej trda kost za Nemce, saj je znano, da so Jugoslovani dobri borci, Grki pa so prav sedaj pokazali, kako odlično se znajo tioriti za svojo svobodo. Ameriški poslanik ostane v Belgradu TVashington, 7. aprila. Associated Press. Po odredbi ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla bo ostal ameriški poslanik še nadalje v Belgradu. Izselil bi se le, če bi se izselila tudi jugoslovanska vlada. Jugoslovanska vlada pu tega ne misli storiti Bo'garia ne sodeluje Carigrad, 7. aprila. Reuter. o. Poudarja se, volja Bolgarije, da v sedanjem spopadu njene voja- l ško sile ne bodo sodelovale. Bolgarsko čete. ki so J bile nameščene vzdolž jugoslovansko-holgarske meje, so bile te dni zamenjane z nemškimi. Tudi Madžarska ne Vichy, 7. apr Reuter. I/. Budimpešte je prišlo v Vicliy poročilo .ki prati, dn jc madžarska zunanja politika v težkem položaju. Doslej jc imela glavno skrb lc ohranitev miru. zdaj so pa napočili dogodki, ki so vojno šc raztegnili. Mid/.arska vlada ni toliko v skrbeh, ker je vojna izbruhnila v njenem sosedstvu, a napeti mora vse sile, dn oddalji vojno od svojih meja kolikor daleč mogoče. Madžarska se nc more o;;niti nekim varnostnim ukrepom, da zavaruje madžarske koristi. Angleška mornar ca pred Jadranom Atene, 7. aprila. Reuter. o. Tukaj se izve, da se trenutno nahaja glavna moč angleške sredozemske mornarice v Jonskem morju ter jo v pripravljenosti. da takoj vdere v Jadransko morje, če hi Jugoslaviji grozil kakšen napad z morske strani. Izdava naše kraljice London, 7. apr. o. Reuter:.Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj na svojem domu zvedela novico o napadu Nemčije na Jugoslavijo. Kraljica jc izjavila, da ji je žal. ker ne more bili pri svojem narodu v času hude preizkušnje. Dodala je. da trdno veruje v dober izid odpora jugoslovanskega naroda proti napadu in da zaupa v pogum jugoslovanskega naroda in r odločnost svojega sina. Angleška armada v Grčiji London, 7. aprila. Reuter: Objavljeno je sledeče uradno sporočilo: Po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo, jc invaz.ijskn nevarnost Nemčije čez Balkan dosegla svojo višino. Zato je angleška vlada v popolnem sporazumu z vladami zainteresiranih držav izkrcala v Grčiji angleške, avstralske in novozelandske -čete. du se vključijo v armade zaveznikov za obrambo Grčije. Angleške zračne sile, ki operirajo proti Italijanom iz Grčije že dalje časa, so bile znatno ojačene. Solun, 7. aprila. Reuter: Prvo uradno sporočilo grškega generalnega štaba: Nemški napad na grško-bolgarski meji ni . povzročil tu nobenega presenečenja, sprejet pa je bil z največjim zgražanjem. Nt i r prebivalstva jc občudovanja vreden. Ganljivi prizori so sc odigrali pred konzulati Anglije, Jugosluvijc in Turčije. II ffSiiov3t odpor Moskva, 7. aprila. Reuter: Moskovski radio in ves tisk obširno razpravljata o silnem odporu, na katerega so naleteli Nemci posebno v dolini Stru-me. Moskovski napovedovalec je na kratko opisal vojaški položaj po nemških napadih na Jugoslavijo in Grčijo tako. da je navajal grška, angleška in nemška poročila: Pri nemškem poročilu jc posebej poudarjal mesto, ki govori o silovitem odporu zaveznikov, ki dela nemškim napadalnim četam dosti preglavic. Razdelitev nemških sil London, 7. aprila. Reuter. Novi vojni preokrot je Nemčijo prislil, da je morala svoje zračne sile razcepiti na tri fronte: Libijo, Balkan, Anglijo. Cenijo, da je nemško letalsko poveljstvo moralo najmanj 2000 letal prve liuije poslati «a Balkan in v Libijo. Narodni svet za Slovenijo V njem so sc zbrali predstavniki vseh slovenskih skupin, da složno in enotno nastopijo v obrambo narodnih in državnih koristi V težkih časih, hi so zajeli našo državo, so smatralo vse slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenskega naroda nastopajo sporazumno. V ta namen se je v Ljubljani ustanovil Narodni svet za Slovenijo, v katerega so poslale svoje zastopnike: Slovenska ljudska stranka (SLS), Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), Narodna radikalna stranka (NI1S), Samostojna demokratska stranka (SDS) in Socialistična stranka (SSJ). V tem narodnem svetu ^o; dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, kot predsednik; dr. Jure Adlešič, župan ljubljanski, dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«; dr. Darko f: e r n e j, odvetnik v Ljubljani: dr. Andrej G o s a r, vseučiliški profesor in bivši minister; Marko Kranjc, bivši narodni poslanec; dr. Dinko Puc, odvetnik iji bivši župan; Ivan P u cel j, minister v pokoju; Miloš Stare, odvetnik iu bivši narodni poslanec ter Stanko Likar, tajnik OUZD, kot člani. Ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo smatramo za zelo važen dogodek, ki ga pozdravljamo predvsem zaradi tega, ker dokazuje, da zna naš narod v odločilnih trenutkih složno in enotno nastopati v obrambo svojih narodnih in državnih koristi. To, da so v Narodnem svetu stopila namesto strankarskih vidikov skupne narodne in državne koristi, daje tej ustanovi zgodovinski pomen. Naša sloga in strnjenost sta v teh težkih časih najboljšo jamstvo naše svobode. Abcbe Angleži so zasedli Addis Abebo ter stoje pred koncem ebssittskega vprašanja. Njihove čete že 250 km severno od Addis Abebo Kciro, 7. aprila. Reuter Že sinoči ie prišlo uradno poročilo angleškega poveljstva, da so južnoafriške čete s silnim sunkom prodrle do glavnega mesta Abesinije Addis Abebe. Angleški prodor sc je izvršil s silno brzino. Dne 5. aprila so bili južnoafriški oddelki še pri Avašu, ki je približno 140 kilometrov oddaljen od Addis Abebe. Še istega dne zvečer so pridrvele angleške motorizirane prednje straže do predmestij Addis Abebe, od koder so se italijanski vojaški oddelki hitro umaknili. Umaknil se je tudi vrhovni poveljnik vseh vojaških sil v italijanski vzhodni Afriki vojvoda Aosta. Z njim se je umaknilo deloma v letalih, deloma v avtomobilih ter se usmerilo nekam na sever tudi njegovo spremstvo. Kairo, 7 aprila, Reuter Po nekaterih še nepotrjenih vesteh drve angleške čete z vso naglico že kakih dvesto kilometrov severno od Addis Abebe ter se bližajo mestu De si je v pokrajini Gondar. Sodijo, da bo prišlo do odločilne bitke med italijanskimi in angleškimi silami blizu M a g -dale nedaleč od mesta Desije. London, 7. aprila, Reuter, o Po zadnjih obvestilih je dobil vojvoda Aosta povelje, da mora z ostanki svoje razbite armade za vsako ceno zadrževati šc nekaj časa angleške sile, da ne bi bile prehitro proste ter prestavljene na balkansko bojišče. Prav tako poudarjajo v Londonu, da abesin-ska vojska z zavzetjem Addia Abebe Se ni končana. Preostanek italijanskih sil se je umaknil na zapad. Ko bo strt odpor teh oddelkov, se mora smatrati abesinsko vprašanje kot rešeno. Kairo, 7. aprila. Reuter: Angleško vojaško po-veljslvo oboroženih sil na Bližnjem Vzhodu pravi v uradnem poročilu, da so prve čete vkorakale v Addis Abelio 5. aprila zvečer. Vicokralj iu vlada sta mesto že poprej zapustila. Kot odgovor na naše letake, ki smo jih vrgli 1. aprila v okolici Addis Abebe, nam je bil od italijanskega vicekralja poslan odposlanec, ki je prispel z letalom :-!. aprila. Pojasnili smo mu naše pogoje in naš načrt, kako bomo zaščitili prebivalstvo v Addis Abebi. Izročil nam je zahvalno pismo grofa D'Aosle. Kairo, 7. aprila, Reuter Vojaška posadka se še upira v Massaui. Francoske svobodne sile, ki so oddaljene le 12 km od mesta, silijo sovražnika k udaji. Okrog pristanišča pa čakajo angleške ladje, če bi katera italijanska ladja hotela pobegniti v Rdeče morje Angleško letalsko poveljstvo Srednjega Vzhoda javlja, da so angleška letala uspešno napadla Tripolis. Zažgala so ogromne ognje in docela porušila neko elektrarno. Vsa letala so se srečno vrnila. Kairo, 7. aprila, Reuter. V Libiji «e nadaljuje konccntracija naših sii Tudi Dchra fttarScos ie padeS Kairo, 7. aprila. Reuter. Po uradnem poročilu posnemamo, tla so nbesinske domačmske čete zavzele Dcbra Mnrkos. ki je nekako 140 km severozapadno od Addis Abcliu. Spričo močnega ncinško-itnjijaiiskcga pritiska v Libiji so se naše čete umaknile na izbrane položaje. V Eritreji se operacije okrog Massatie uspešno nadaljujejo. Prav tako zadovoljivo je naše napredovanje v smeri proti Dessiu in Gondarjtu. Od nmrcn do danes smo zajeli preko deset tisoč ujetnikov in ogromno vojnega materiala. Usoda italijanskih izseljencev Vojvoda Aosta se zahvaljujs Angležem za človečnost Italijanski izseljcnci so zašli v zelo težak položaj z umikom italijanske vojske iz Addis Abebe. Izpostavljeni so namreč maščevalnosti abesinskih domačinov, ki gotovo še nifo pozabili abesinsko-italijanske vojske iz leta 1936. Vendar pa so v tem oziru pokazali Angleži mnogo uvidevnosti ter vzeli italijanske izseljence po-d svojo zaščito. Ita- Prijateljska pogodba med Jugosla^jo m Rusijo lijanski odposlancc, ki je Addis Abebo izročil angleškemu poveljniku, je prinesel posebno pismo vojvode d'Aosta, kjer sc ta zahvaljuje Angležem, ker so vzeli v svoje varstvo italijansko civilno prebivalstvo. To dokazuje, da druži Italijane i Angleži kljub vsemu nasprotstvu le še vez človečr nosti in vez skupne plemenske pripadnosti. jI . f I ii Moskva, 7. apr. o. Reuter: Po pogajanjih, ki r,o zadnje dni potekala v Belgradu in v Moskvi, je bila v ruskem zunanjem ministrstvu v soboto podpisana pogodba o nenapadanju in prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Pogodbo sta podpisala sovjetski zunanji minister Molotov in jugoslovanski poslanik v Moskvi, Gavrilovič, Besedilo pogodbe pravi: Sovjetska in jugoslovanska vlada sta se v prepričanju, da bosta s tem služili mirti, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta sc o naslednjem: 1. Pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta druga druge napadli ter da bosta spoštovali neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko nedotakljivost druga druge. 2. Če bi katero izmed pogodbenic napadla tretja sila, bo pogodbenica ostala prijateljica z njo. 3. Pogodba velja zn pel let in začenja ve»-1 jati ol) podpisu. Odobrilvcne listine hudo izmenjane v Belgradu. London, 7. apr. Reuter, Pri jateljsko pogodbo med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo >o z velikim zadovol jstvom sprejeli v Turčiji. Ta ' prija-j teljsko pogodba se zdi iiirčiji ur.iv tako važna, kakor zagotovila o* pomoči Jugoslaviji, ki strt; j} jo dali Združene države in Anglija. Tudi v So-j vjetski Rusiji sami je bila vest o podpiru pogodbe prav toplo sprejeta. Znani sovjetski list »Ijvcstja« ugotavlja, da je bila Jugoslavija mi-pndena, no da bi kogn izzvala. Jugoslavija je žrtev krivičnega napadu. V dolgem članku hvali Jugoslavijo in njeno armado. Glede pogodbe same pn pravi, da so napori jugoslovanske zunanje politike pripeljali do prijateljskega clo-i govora, ki lio nedvomno vlil poguma vsem juž-j I nim Slovanom in ki bo imela v prihodnosti še večjo važnost. M Turčiii posvetovali a Ankara, 7. aprila. Repler. o. Turški zunanji minister .Saradioglu jo imel posvetovanja z angleškim, jugoslovanskim in grškim poslanikom v Ankari. London 7. aprila. Reuter. Glede zadržanja Sovjetske Rusije in Turčije v najnovejšem s|>o-padu v Grčiji lahko trdimo, da zavzameta obe, lako Sovjetska Rusija kakor Turčija, sovražno stališče nasproti nemškim akcijam in da budno spremljata vsak njen korak. V 'Turčiji spremljajo vse dogodke z nepopisno pazljivostjo. T turških političnih krogih prevladuje mnenje dn 'Turčija že danes pomaga demokratskim silam proti krivičnemu napadalcu na ta način ,dn veže precejšnjo vojaško moč v Trakiji in svojih namenov nasproti Nemcem ne taZCdCV«! V Iraku ni sprememb Kairo, 7. aprila. Reuter. Iraška vlada je podala prvo izjavo, kjer poudarja zvestobo dosedanjemu načinu politike, zlasti kar se tiče zunanjeJ politične strani, posebej angleško-iraških odnosov. London, 7. aprila. Reuter: Rašjd Ali, vodja državnega udara v Iraku, je v govoru, ki ga je imel po radiu, izjavil, da so bo njegova politika nadaljevala v duhu prijateljstva in iskrenosti do Anglijo in da so bo držal anglcško-iraške pogodbe. V angleških političnih krogih pravijo, da je Inka izjava čislo naravna In prav razumljiva, Znano je namreč, da je iraško ljudstvo Angliji prav naklonjeno, jiosebno še, ker je po angleško-iraški pogodbi deležno velikih koristi. Vendar pa dostavljajo, da bo Ireba iskrenost besedi Rasida Alija presojati predvsem po dejanjih. Angleška poslanica naši vladi London, 7. apr. o. Reuter: Angleška vlada je poslala jugoslovanski vladi naslednjo poslanico: Surovo dejanje nasilja, ki ga je zagrešila Nemčija proti Jugoslaviji brez izzivanja, ter mogočen odpor Srbov, Hrvatov in Slovencev so postavili ves angleški imperij na stran jugoslovanskih narodov. Anglija pozdravlja Jugoslavijo kot odločnega in močnega zaveznika. Obnovljeno je tovarištvo, ki nas je v svetovni vojni preko vseh težav privedlo do zmage. Skupaj bomo vodili tudi (sedaj vojno in sklenili bomo mir samo tedaj, ko Imdo vse krivice maščevane in ko bosta zopet zavladala zakonitost in pravica. Grško uradno poročilo Atene, 7. apr. Atenska agencija: Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje vojno poročilo: Močne nemške čete, opremljene z najnovejšim vojnim materialom ter podprte od tankov, številne artilerije in mnogih letal, so včeraj zjutraj nenadoma in ponovno napadle postojanke, ki so jih branile grške čete samo v omejenem številu. Zelo močni hoji so trajali ves včerajšnji dan v glavnem na ozemlju v bližini bolgarske meje, zlasti v območju doline reke Struine. Naše čete, ki so razpolagale samo z omejenimi silami, so se močno upirale ter so izvedle več protinapadov. Grško letalstvo, kolikor ga jc bilo mogoče poslati z bojišča v Albaniji, je uspešno podpiralo junaško grško vojsko. Naše obmejne trdnjave so kljub močnemu topniškemu obstreljevanju in napadom strmoglavccv vse vzdržale razen ene, ki se jc predalu po močnem napadu. Deset sovražnih tankov jc uničilo naše topništvo. Pet ali šest sovražnih letal so sestrelila naša letala in protiletalsko topništvo. Zajetih je bilo mnogo Nemcev. Nekaj področij grškega narodnega ozemlja jo grška vojska po načrtu izpraznila, da se orepre-čijo nepotrebne izgube. Nemško poročilo o bojih na Balkanu London, 7. apr. Reuter. Poročilo vrlidvnega nemškega poveljstva priznava, da je na vsej jugovzhodni balkanski fronti v teku ogorčena borba in da gre nemška ofenziva po načrtu. Priznava tudi ,da so neka letala prodrla v južno Avstrija, kjer so vrgla oeicnj bomb. Nemško letalstvo jc napadlo Belgrad štirikrat. Nemška letala so napadla tudi letališča v sredn ji n južni Jugoslaviji.. V vsem poročilu Nemci močno znižujejo svoje izgube, Na dj-ugih mestih pravijo o bojih, da so silno trdi in dn se sovražnik močno upira. London, 7. aprila. Reuter: V Berlinu zdaj odkrito priznavajo, da so hoteli Jugoslavijo podkupiti. Obljubili so ji dostop do Egejskega morja, del Macedonije in Solun. Dr. Kulovec le živ V veliko zadoščenje nam je, du moremo našim bravcem sporočiti veselo novico, da slovenski politični voditelj, gradb. minister dr. Ku-lovet pri nedeljskem jutranjem napadu ni bil ubit, ampak le podsut, tnko da so ga čez več ur še živega odkopali. I/. Belgrada poročajo, dn je dr. Kulovec v nedeljo pri nemškem bombnem napadu, ki je zajel najširši obseg, hitel v zavetišče svojega stanovanju, ki ga je imel zadnje čase na Dedinjah. Komaj pa je dobro prispel v zavetišče, je udarila letalska bomba v vilo, k jer je stanoval in jo razsula. Prvi, ki je nesrečo sporočil v Ljubljano, jc bil prepričan, dn so dr. Kulovec in z njim še več drugih, ki so sc z njim istočasno zatekli v zavetišče, mrtvi. Toda na naše veliko veselje se žalostna novica ni uresničila. Upamo, da gospod minister ni zadobil kakih resnih poškodb, tako du ho kmalu zopet mogel zavzeti svoje mesto v naši politiki, kjer nam je danes bolj kot kdaj koli potreben. Bogu pn smo hvaležni, da je obvaroval našega voditelja in z njim tudi slovenski narod hude nesreče. Sama materialna sita rs zmaguje »Beograjski Lluvd« piše: »Sama materialna sila no bije bitke in ne zmaguje. Tudi majhni narodi, če so odločni in neomajni v odločilnih in nevarnih trenutkih, če se držo neodstopno svojih izročil in svoje zgodovinske poli, pokažejo strahovito moč, ki je mnogo večje materialne sile ne morejo zviti in uničiti. Na drugi strani pa se zelo veliki narodi z veliko oboroženo silo in z boga-tvi vseh vrst lomijo in biišejo»pred vsakim močnejšim udarcem sile, če so se razdvojili in zdvojili, ako je strup načel njihovo telo. Našemu ljudstvu je usoda namenila težak položaj. V borbah za svoboden košček zemlje pod soncem skozi vso našo zgodovino ne pomnimo, da bi se udarili s kakimi malimi, neznatnimi silami in nezgodami. Od prihoda Slovanov na Balkan pa vse do leta 1918. smo se za naše narodno pravice spoprijemali z mnogo večjimi, številnejšimi in močnejšimi. Ce ne bi bilo tistega sijajnega duha in morale v vsakem našem človeku, bi ne mogli nikdar odnesti žive glave iz tega rvanja. Duh nas je ohranil in naš duh je pokazal, da je imel prav veliki pesnik Njegoš, ko je rekel, da boja ne bije svetlo orožje, temveč ga bije srce v junaku. Vsak narod in vsak posameznik je zgubil pot in ga ne more rešiti niti največja materialna sila ali tehnična oprava, če jo zgubil duha. Kadar pa je duh na višini, bo premagal . vsako, tudi največjo nesrečo, ua čeprav pod naj-' težjimi okoliščinami.<• Obvezniki zaščita, pozor! Pozivajo se ponovno vsi obvezniki 2. rajona tehniške trupe, kateri se niso zglasili na radijski poziv, naj se nemudoma zglase dne 8. t. m. ob 9 pri dežurnem tehničnem vodji na Učiteljišču zaradi razvrstitve službe in podelitve legitimacij. Obveznike, ki se ne odzovejo, se bodo zasledovali policijsko. Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki Izgubi našega ljubljenega moža, brata, strica in svaka, gospoda Pavla Petkovšk® prevoznika se tem potem vsem najiskreneje zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem svežega cvetja ter vsem spremljevalcem, ki so blagopokojnega v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti k večnemu počitku. Maša zaduširica se bo darovala v sredo, dne 9. aprila 19-11, ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 7. aprila 1941. Žalujoči ostali Strtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijatel jem in znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni, plemeniti in nepozabni mož, oče in tast, gospod javni notar v Ljubljani Nn zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 9. aprila 1941 ob štirili popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Vcnci se hvaležno odklanjajo v korist dobrodelnih ustanov. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 7. aprila 1941. Frida Galle roj. Luckmann, žena Kari, Hans, Mady, otroci; Marko Rudež, zet / Ohranimo mirno kri! Bodimo disciplinirani! Ljubljana, 7. apr. Nihče naj ne zapušča svojega bivališča, da ne bi oviral gibanja vojske. Vsakdo naj ostane na svojem mestu in izvršuje svoje dolžnosti. Ne povzročajte zmešnjave! V primeru letalskega alarma se takoj umaknite v zaklonišča ali kakršnakoli zavetišča, ker 6te v nasprotnem primeru lahko ranjeni od drobcev izstrelkov obrambnega topništva. Včeraj so se nad našim mestom pojavile prve sovražne letalske izvidnice. Zato opozarjamo someščane, naj se strogo ravnajo po navodilih, ti-čočih se postopka o priliki letalskega napada. Odprite okna, da jih ne vtre zračni pritisk. Zaprite plin in se naglo napotite v zaklonišče. Ne stojte prt oknih, na dvoriščih, na cestah in na ulicah. Ne samo sovražne bombe, tudi izstrelki naših obrambnih baterij so nevarni. Poslušajte navodilo: Ob alarmu vsi v varno zavetje! • Ostanite vsi na svojih mestih. Nikakršnega povoda ni za nemir in bojazen. Izvršujte brezpogoj- Vsem slovenskim županom! Banska uprava v Ljubljani je izdala naslednji proglas:' Vi ste tisti, ki najlaže vplivate na prebivalstvo svojih občin. Ne dajte, da se ljudstvo bega, plaši in brez potrebe vznemirja. Vplivajte nanj, da ostane na svojih domovih in da ne beži. Z begom se najbolj ovira naša vojska v njeni težki službi. Storite vse, kar naša vojska od nas zahteva! Postrezite ji z vsein, kar ji bo potrebno. Pomagajte ji tudi z vestmi in točnim obveščanjem. Vodstvu vojske bodo dragoceni vsakršni podatki, ki se nanašajo na našo obrambo. Slovenski župani! Vaša naloga v sedanjem trenutku je, da ste na mestu, da s prisebnostjo krepko držite svoje občine v redu in disciplini, naši dični vojski pa da ste vsekdar in vselej v pomoč! Ne širite alarmantnih vesti! Banska uprava je izdala naslednji proglas: Slovenci! Ne širite alarmantnih vesti, ker se r njimi prebivalstvo le brez potrebe bega. Alarmantne vesti prihajajo iz virov, ki nam hočejo le slabo in ki žele nered, nedisciplino in zmedo med narodom. Opozarjamo na tn, da so za razširjanje alarmantnih vesti predpisane najstrožje kazni, ki jih nc izrekajo več civilna, marveč vojaška sodišča. Ne verjemite alarmantnim vestem! Naj vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha. Ostanite' v svojih domovih in olajšate s tem delo vojski, ki jo bežeče ljudstvo najbolj ovira. Ne poslušajte tujih radijskih postaj! Njihova naloga je v tem trenutku, da vas s fantastičnimi, izmišljenimi vestmi živčno zlomijo. Mi pa moramo ostati pogumni in odločni ljudje! Proč torej s tujimi radijskimi postajami! Uredite varnostne naprave! Kraljevska banska uprava je 6. t m. ob 17.45 razglasila v radiu naslednje: Napolnite vse razpoložljive posode t vodo za pitje in kuhanje. Posode, namenjene za gašenje v podstrešju in na stopniščih, je treba prav tako napolniti z vodo. Ponovi se, da je odrejena od danes dalje stroga zatemnitev, ki traja od mraka do zore. Kdor še nima dobrih priprav za zastiranje oken in za zasenčenje luči, naj luči ne uporablja, dokler ni dovršil zatemnitvenih priprav. Električnega toka v hiši pa ni treba izključiti. Motorna vozila in kolesa naj vozijo s lučmi, toda te morajo biti tako zastrte, da se izstopajoči žarki vidijo čim inanj. Cestne luči morajo biti pa opremljene s temnimi zasloni, v nasprotnem primeru naj se sploh ne prižgo. Izložbe v trgovinah in druge reklame naj ne bodo razsvetljene. Za nepokorneže so določene kazni, zlasti po naredbi o zatemnitvi od 18. maja 1940. Pri zakloniščih poskrbite takoj za to, da bodo obstoječi zasilni izhodi uporabljivi. Pri odhodu v zaklonišča ali pritlične hodnike vzemite s seboj toplo obleko in odejo, nekaj jedi in tople pijače ali vsaj pitno vodo. S seboj je treba vzeti tudi kovčeg z dokumenti, denarjem in morebitnimi dragocenostmi. , no in natančno ukaze in odredbe oblasti. Uspešna obramba je mogoča samo v popolnem redu, nered postoterja vse težave. VSe naše iskrene želje, vse naše najplemeni-tejše misli, vsa na."a ljubezen naj bo posvečena našim rojakom, ki hladnokrvno in odvažno hranijo posvečena tla naše domovine. >Vse za našo hrabro vojsko!« Znamenje za alarm ob zračnem napadu je dve minuti trajajoče javkajoče tuljenje siren. Ko pa mine nevarnost, to nananijo sirene z dvominutnim neprekinjenim tuljenjem. Opozarjamo vso javnost, da doslej ni bil tak signal, in je sedanje znamenje za alarm drugačno. Mestno poglavarstvo spet opozarja na odredbe pri zračnih napadih. Vse lastnike osebnih avtomobilov in sploh vse. ki imajo osebne avtomobile, prosi mestni zaščitni urad. da mu avtomobile dajo na razpolago. Če ima osebni avtomobil kak obveznik pasivne zaščite in je že dodeljen kakemu rajonu, naj vzame avtoinoibl seboj v rajonsko službo. Policijska ura je za gostilne in kavarne odrejena oh 9 zvečer. Ohranite mirno kri in prenašajte dostojno in požrtvovalno bremena, ki jih ualaga vojna! Vsem obveznikom pasivne zaščite! Obveznik je vsak, ki ni vojak in ni starejši od 65 let ter mlajši od 16 let. Ker je dovolj moških, se ženam še ni treba javljati na okrajnih postajah, pač pa se morajo javiti vse zdravnice, bolničarke in šoferke. Kdor še nima razporeda, naj se javi najbližji postaji. Tam se je treba javiti dežurnemu starešini. Predvsem prosimo razne podjetnike, naj upoštevajo nujno potrebo ter takoj dajo postajam na razpolago orodje in drug tehnični material. Orodje in vse drugo prevzemajo poveljniki tehničnih oddelkov. Za vse sprejeto orodje morajo dati reverz. Vsi prebivalci naj se takoj umaknejo v zaklonišča ali vsaj v najbližjo vežo. kakor hitro zaslišijo znak alarma ali tudi sam prihod letal. Če ni v bližini zaklonišča, veže ali drugega zavetja, naj se vsak takoj uleže v najbližji jarek ali tudi na tla. Vsi hišni gospodarji morajo imeti vežna vrata odprta. Ljudje naj ostanejo na svojih domovih ali v pisarnah ter naj ne hodijo po mestu. Bodite mirni ter mirno opravljajte svoje delo! Vs: obvezniki naj se takoj javijo v okrajih, katerim so dodeljeni, oni obvezniki pa, ki še nimajo razporeda, naj se pa takoj javijo tisti postaji, ki je najbližja njihovemu stanovanju! Rdeči križ kliče! V imenu Glavnega odbora Rdečega križa poživljam vse prebivalce dravske banovine, da ohranijo v teh urah težke preizkušnje hladno kri, odločnost in samozavest. Vsak naj s podvojeno točnostjo izvršuje svoje dolžnosti v popolnem zaupanju v naše oblasti in našo vojsko. Rdeči križ je izvršil vse priprave, da stopi takoj v akcijo, če in kadar bo treba. Dolžnost vsakogar pa je tudi, da pomaga kjerkoli more svojemu bližnjemu, oblastem in zlasti naši vojski in njeni sa-niteti. Dr. Krejči Viljem, II. podpredsednik Glavn. odbora Rdečega križa. Župan dr. J. Adlešič ljubljanskemu prebivalstvu Ljubljanski liipan dr. Jure Adlešič je ▼ nedeljo govoril v radiu: Ljubljačani! Davi so se pričeli boji na državnih mejah. Junaško jih brani in vse nas varuje naša slavna vojska. Vanjo zaupajmo ter varujmo svoje družine in svoje domove ter mirno opravljajmn svoje delo! Mestni uradi, zavodi in podjetja poslujejo redno dalje, predvsem ie pa mestnemu prebivalstvu zagotovljena tudi prehrana. Obvezniki pasivne zaščite naj Testno in naglo izpolnjujejo odredbe mestnega zaščitnega urada iu svojih starešin. Tudi vse hišne zaščite naj takoj prevzamejo svoje dolžnosti. Pospravite podstrešja, uredite zaklonišča, namestite orodje in izpolnjujte vsa že izdana navodila! Zatemnitev je strogo obvezna ter se mora izvajati z vso natančnostjo. Ohranite resnoho in mirno kri! No verujte vznemirljivih vesti in ne raznašajte jih! Varujte svojo in prav tako tujo lastnino! Kdor koli bi se pregrešil zoper red in varnost, bo po vojnem zakonu najstrožje kaznovan. Vsi Ljubljančani hodimo kakor ena velika družina: pomagajmo drug drugemu v Tsaki potrebi! Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r. Aspirin originačeti zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah. oglu req. pod s. br. 7357 od 33. maria <9<& iz spominov na pok. dr. Ant. Ko roka Na naslov naših obmejnih bratov In srečen bom še, če zaslužka celi za moja leta vsa bo kamen beli z napisom: Nikdar menjal ni zastave!« Giusti-dr. Gradnik. Ta motto si je pokojni naš narodni vodnik zbrai pred tridesetimi leti; ko sem z njim in s pokojnim dr. Krekom v burnih parlamentarnih časih na Dunaju prebiral pesniška dela in male knjižnice pok. dr. Kreka. A |>ok. dr. Krek je teda j z ljubeznijo citiral Ado Negri (Katalita) »Moja je mladost, moje življenje, v usodnem boju me ne boš videl omaganega: nad raztresenimi minami in nad tegobami se sveti mojih dvajset let.< — Kako nasprotje je to v na/iranj 11! I11 vendar bi rad te verze danes ptedočil našim obmejnim rojakom v teh težkih dneh, kot odgovor na poročila, ki prihajajo z naše severne meje (nameraval sem jih priobčiti šele v delu življenjepisa J>ok dr. Korošca, ki ga pripravljam za dolx> od 190) do svetovne vojne I. 1914.. v kateri sem z našima vodnikoma najožje sodeloval) Kakor sem tedaj citiral našega pesnika, ki je harmonično združil prvo in drugo naziranje o življenju, tako tudi danes kličem našim obmejnim bratov z gornjimi ver/i: Nikdar ne menjajte zastave! Kvišku glave! Iz ruševin klije novo življenje! Pok. dr. Korošec je preživel mračne dneve, bil sem priča njegovega trpljenja posebno v prvih letih svetovne vojne za časa preganjanja slovenskega življa, živel je kakor v katakom- bah, a nikdar ni omahoval, nikdar se ni uklonil. Ko jc bilo njegovo življenje v nevarnosti, sem jaz skupuo / milim tovarišem 1'išekoin i/ mariborske okolice večkrat interveniral v prid tisoč slovenskim jetnikom i/, zelene štajerske, ki so po raznih ječah koprneli od tuge: podala sva se v brlog leva na najvišja vojaška mesta v Ciradcu in na Dunaju, padale so obojestransko ostre besede, zagrožena nama je bila ista usoda, katero sva hotela od sorojakov odvrniti, in po delnem uspehu sva «p vrnila k |w>k. dr. Korošcu, ki naju je pritisnil 1111 svoja prša, ko sva 11111 !>oročala o svojem križevein potu. Tudi za časa viharnih bojev v deželnem zboru graškem v letih |>o 1909 med sovražno nam ogromno večino in slovensko manjšino 12 poslancev je pok. dr. Korošec srečno krmaril našo bar-čico če/, razburkano valovje; nikdar ni klonil, vedno je bil 1111 čelu 1111 še male, a do skrajnosti odločne in nepopustljive četice; vihar ogorčenja večine je butal v naš zaradi slovenske besede in naših narodnih zahtev, cel sovražni nam gozd časopisja je pozival mase neprijaznega nam naroda na dejavni odpor proti nam; bili smo vrh tega v tujem nam okolju ob zeleni mizi, osamljeni, večkrat v senci bajonetov; a pok. dr. Korošec je vih-te.l našo trobojnico, katere smo se oklenili, brez oklevanja, brez strahu, dokler la, nam toli neprijazna institucija ni definitivno umrla. Dragi obmejni rojaki! Ni treba, da vam še v spomin pokličem boje naše starejše generacije za našo skupno narodno stvar početkom tega stoletja. Pogosto sino ločeno marširali, a končno skupno se branili in skupno udarili, pogosto v senci sve-tlikajočih se bajonetov kompanij in bataljonov ter nabrušenih sabelj eskadronov. Ne verjamem, da bi naše mlajše pokolenje bilo manj udarno kot ostanki starejše generacije, ki se je borila tako rekoč z golimi rokami. Zato pa naj velja za starejše pokolenje geslo jiokojnega dr. Korošca o belem kamnu z napisom: Nikdar ne menjamo zastave!«, za mlajši rod pa dr. Krekovo geslo: »Nad ruševinami in tegobami se sveli mojih dvajset lcl!« V Ljubljani, dne 5. aprila 1941. Dr. Ivo Benkovič, bivši državni in deželni poslanec iu član Narodnega veča. r * Precizna ura že od & 1856 Zaprisega prvega podpredsednika vlade dr. Mačka v Belgradu. Dobijo se samo r boljših trgovinah te stroke J 23 Jules Verne: Lov na meteor Nekaj zasedanj sej je bilo določenih, da bodo sestavili spisek vseh neodvisnih držav, ki bi imele pravico soudeležbe na konferenci. Mnoge od njih so imele v VVashingtonu stalnega predstavnika. Morali so sestaviti načelo njihovega sodelovanja v dneh, ko bo konferenca pričela z glavno stvarjo. Urejevanje tega spiska ni bilo lahko in so bile zaradi tega seje zelo živahne. Madžarska in Finska sta zahtevali, da bosta na konferenci neposredno zastopani, toda Dunaj in Petrograd sta bila proti temu. Francija in Turčija sta pričeli živahen prepir zaradi Tunisa. Vmešal se je tudi bej. Ja|>onska je imela skrbi s Korejo. Ž eno besedo, ker je večina narodov naletela na slične težkoče, niso mogli po sedmih zasedanjih določili nič gotovega, dokler ni nepričakovan dogodek razburil duhov. Ko.t je obljubil, je J. K. B. Lowental vsak dan sporočal o stanju meteorja. Te vesti, ki so izhajale v časopisih, doslej niso imele nič posebnega na sebi. Sporočale so, da ima meteor-jevo premikanje nekaj malih sprememb in da je njegov pad zmerom bolj verjeten, toda gotovega še ni bilo nič. Vest 1. junija pa je bila od ostalih popolnoma različna. — Videti je bilo. da se je izvršila usodna sprememba, ker je bil Lo\venlal razburjen. »Zelo smo razburjeni,« je pisal tega dne, »ko sporočamo javnosti čudne pojave, ki smo iim bili priče, dogedke. ki groze spodkopati temelje zvezdoslovne vede, to je same znanosti. V prejšnjih poročilih smo obveščali javnost, da je imel meteor nejkazalo svojih posledic. Tako se mrki, prerokovani za sto let naprej, dogajajo točno na določeno sekundo, kol bi se jx>koravali ukazu smrtnih bitij, čijih veliko znanje jih je videlo v megli bodočnosti. Prejšnje spremembe meteorja pa niso ugovarjale resnici, čeprav je bil njihov vzrok neznan. To smo pripisovaii slabim metodam našega proučevanja. Danes pa ni več tako. Od 30. maja je meteor imel nove spremembe, ki so pa v popolnem nasprotju z našim teoretičnim znanjem. To lionieni, da se moramo, odreči upanju, da bi jih sploh kdaj degnali, ker' se načela, na katerih počivajo naši računi, ne morejo prilagoditi temu slučaju. Opazili smo torej, da se je meteor na svojem rednem dolgem prehodu 30. maja, namesto da bi se zemlji približal, oddaljil od nje. Istočasno je tudi spremenil svojo smer. Še boli nerazumljivo pa je, da je meteor včeraj jiokazal spet svojo prvotno pot, medtem ko se njegova hitrost ni spremenila. Takšno stanje je zdaj. Znanost je brez moči. da bi ga mogla pojasniti. V prvem poročilu smo dejali, da bi pad. tedaj še negotov, mogli smatrati za verjeten. Zdaj tudi o tem ne moremo biti več prepričani in priznavamo naše neznanje.« Ko bi kak anarhist vrgel bbmbo na sredo ene predhodnih sej, ne bi dosegel učinka, kot ga je napravila ta vest. Ljudie so se trgali za časopise. Vse dopoldne je minilo v razburjenih razgovorih, v veliko škodo težkih poslov Konference. Naslednje dni je bilo še slabše. Vesti gospo-ga Lovenlala so postajale vedno bolj čudne. Videti je bilo, da igra meteor sredi urejenih nebesnih teles čuden ples brez reda in takta. Njegova pot se je premikala, ali za tri stopinje na vzhod, ali pa za štiri nazaj na zapad. Če je bilo videti, da se je pri enem prehodu zemlii približal, se je pri drugem gotovo oddaljil od nje za več kilometrov. Konference se je lotevala malodušnost. Ker diplomati niso bili več prepričani, da bedo oil svojega dela imeli kaj koristi, so opravljali svoje delo brez volje in j>očasi. Čas, j>a je mineval. V Ameriko so prihajali z raznih strani odposlanci svojih narodov. Njihovo število je bilo povoljno. da so lahko pričeli z deliti, ne da bi čakali na svoje tovariše iz oddaljenejših dežel. Obetali so, da bodo vse uredili kot je prav. člani predhodnih sej so prijeli za delo in v osmih sejah določili liste države, čijih odposlanci bodo smeli priti*na Konferenco. Izbrali so dva in petdeset držav in to pet in dvajset iz Evrope, šest iz Azije, štiri iz Afrike in sedemnajst iz Amerike. Od teh je bilo dvanajst rarevin, dvanajst dednih kroljevin, dva in dvajset republik in šest kneževin. Te države so bile torej priznane za edine lastnike zemeljske krogle. Čas je že bil, da predhodne seje končajo. Odposlanci priznanih držav so po večini že bili v Newyorku in še so prihajali slednji dan. Prvič se je mednarodna Konferenca sestala 10. junija popoldne. Predsedoval ji je najstarejši član, gospod Solies, profesor oceanograffie in zastopnik kneževine Monaco. Pričeli «0 voliti odbor. Pri prvem glasovanju je bil izbran za predsednika llarvey, odličen pravnik, ki je zasloOal Zedinjene države. Izvolili so ga iz spoštov^inia napram deželi, ki jih je sprejeli!. Podpredsednika so volili dalj časa. Končno ie bil izbran odposlanec Rusije, Saratov. Tazniki so bili francoski, angleški in japonski jx>slanci. Ko so bile volitve končane, je predsednik v kratkem, a učinkovitem govoru deial. da bodo volili še tri odbore, čijih naloga bo iskali najboljši način reševanja poslov in sicer z ozirom na tri vidike: finančnega, demografskega in { ravnega^ Komaj so pričeli z glasovanjem] je prišel služabnik in podal predsedniku brzojavko. Gosjiod Harwey io je pročital iti obraz mu je izražal vedno večio začudenje. Ko .ie premislil. je preziljivo skomignil 7, rameni in zazvonil, da je opozoril tovariše nase. Ko so vsi utihnili, je dejal: »Gospoda, smatram za dolžnost, da vam javim, da sem prav zdaj prejel brzojavko. Brez-dvomno io je napisal neslani šaljivec ali pa norec. Zdi se mi pravilno, da vam jo prečitam. Glasi se: Gospod predsednik! . čast mi je sporočiti mednarodni Konferenci, da ni meteor, o katerem bost/«' razpravljali, last nikogar drugega kot mene.' Zato nima mednarodna Konferenca nobeuen-a razloga, rla obstoji in čeprav bo zasedala, w<3 bodo imeli njeni skleni nobene korisi. Meteor se približuje zemlji po moji volii in bo padel na mešlo, ki mu ga bom jaz določil, zato je moja last.« »In ta brzojavka ni podpisana?« je vprašal poslanec Anglije. >Ne.« iče je tako, se nanjo ni treba ozirati.« je odločil zastopnik carevine Nemčije. »Tudi jaz mislim tako,« je odobril predsednik, »in sem prepričan, da bom zadoslil enodi.š-neiiiu mišljenju tovarišev, .če pustim In dokument v arhivih Konference. Ali kdo ugovarja?... Gospoda, zasedanje se nadaljuje.« 14. poglavjo KJER VDOVA NEVEDE POSEGA V PROBLEME NEBESNE MEHANIKE IN PRIVEDE BANKIRJA LECERJA V RESNO SKRB Pametni ljudje trde, da postaia hkratu z napredkom po malem nekaj poklicev brezposelnih. Verjemimo jim. Zagotovo pa je bil v času, ko se je godila naša zgodba, vsaj en poklic v takem položaju. Ta poklic je bil last gospe vdove Tibaut. nekdanje mesarice, ki je zdaj gospodinjila Celireuu Kirdalu, Ljubljana na cvetno nedeljo Z letošnjo cvetno nedeljo je stopila naša država in tudi naše mesto v novo razdobje. Ubranost praznika miru, ki ga simbolizirajo oljčne vejice, je bna amalu prekinjena s tuljenjem siren, ki so oznanjevale prihod tujih letal. Ljubljana se je zavedla, da je v vojni Namen sovražnika je bil, da zanese med naše mirno prebivalstvo strah in zmedo, toda slovenska Ljubljana je dokazala, da ni uživala zastonj dvajset let svobode v svoji narodni državi. Kjer koli je ljudi zalotil alarm, so ostali mirno na svojem mestu. Kdor je bil na ulicah, je stopil v najbližjo vežo. Posebno značilna pa je bila slika po ljubljanskih cerkvah Vsakdo je imel oljčno vejico v gumb-niči, številne butare v živih barvah pa so dajale cerkvam poseben izraz. Opazili smo še neko značilnost. Mnogo butar je imelo okraske v naših državnih ali slovenskih barvah. Te butare so prejšnje dni na sejmu ljudje zelo hitro pokupili. Tudi v takih malenkostih se kaže prava miselnost. Kljub ponovnim alarmom. V občinstvo ohranilo mirne živce ter sledilo navodilom oblasti. Takoj po končanih alarmih so ulice zopet do-b i le svoje navadno lice. Prav nič ni bilo videti radovednih gruč in zhirajočih se skupin, ki so mnogokrat prave kovač.nice različnih norih govoric. Vsakdo je šel svojo pot in varnostnim organom ni bilo treba opominjati nikogar, naj se no ustavlja in zbira v gruče. Zvečer je pa Ljubljana kar utonila v tomo. Prej smo ob poskusnih zatemnitvah nekajkrat či-tali v časopisju, da ljudje ne pojmujojo dovolj rosno teh vaj Snoči, kakor tudi že nekaj noči prej, pa je bila Ljubljana popolnoma zatemnjena. Po hišah so lastniki in hišniki pripravili vse za primer napada. Vreče peska in drugo je na svojem mestu. Navodila, ki so bila dana po radiu, so se izvrševala. Ves dan so se rajonskim postajam za pasivno zaščito zglašali mladi ljudje, da tudi oni storijo, kar je mogoče. Vodstvo jih je takoj razvrstilo v skupine in jim določilo delo. Upostavljena je stalna dnevna in nočna služba. V mnogih večjih hišah so pa tudi bili določeni stražarji, ki bi naj stanovalce bodrili v primeru zračnega napada. Včeraj, v ponedeljek zjutraj je Ljubljana zaživela zojiet redno življenje. Živilski trg je bil dobro obiskan, cene stare in blaga je bilo v običajni količini. Tudi trgovci so pripravljajo na eventuelne zračne napade. Šipe so prelepili s papirnatimi trakovi. Nekateri so to tako okusno izpeljali! da človek misli, da je to kaka nova dekoracija izložbe. Priznati moramo, da je Ljubljana v teh dneh pokazala svojo zrelo=t. Pokazala je pa tudi svojo samozavest in narodni ponos. Upamo, da se bo v prihodnje to še stopnjevalo. Koledar Torek. 8. aprila: Albert, škof; Koncrsa, mučenica; Dionizij. škof: Edezij, mučenec. Srrcln. 0. aprila: Marija Kleofova, svela žena; Tomaž Tolenlski, mučenec. Hovi grobovi "f" V Črnem vrhu je mirno v Gospodu zaspala g, Helena Setničar, gospodinja v župnišču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Ose&ne novice = Na zagrebški univerzi je bil diplomirnn za strojnega inženirja g. Černigoj Boris iz Ljubljane. Mlademu inženirju, zavednemu Slovencu in dobremu katoličanu, iskreno čestitamo! = Iz vojaške službe. Napredovali so: za pehotnega kapetai.a 1. razreda Vlahovič Hado, Lu-ger Nikolaj; za topniškega kapetana I. razreda Stanič Branko, inž. Vertovšek Odon, Remer Roman, Gori Ludvik; za konjeniškega kapetana I. razreda Zbrožil Mihael; za kapetana II. razreda intendantske stroke Jelovec Miloš; za strokovnega podpolkovnika niornuice Vernik Milovan, Avbelj Pavel, Remškar Franc; za nižjega voj. uradnika IV. razr. Oblak Josik, Končar Milan, Šijan Ivan, Suton Anton; za koročnika korvete Božič Stanko; za rezervnega podporočnika naredniki-dijaki Dra-žič Štefan, Sverak II in ko, Dražič Milan; za rezervnega vojno tehničnega uradnika IV. razreda narednik-dijak Benčič Drago. = Napredovanja v vojaški službi. Službeni vojni list z dne 4. aprila objavlja ukaz o napredovanju čn=tnikov Napredovali so: za majorja geiieralštabtie stroke Babic Dušan, Antlre Slavko; za letalskega majorja A krit Mihael, inženir-sko-tehnične stroke Poljanec Branko; za sanitetnega majorja dr. Karel Mataušek, za rezervnega kapetana II. razr. Dibler Ivan in Legiša Rafael, za rezervn poročnkia Isknč Franc, Ba-nič Štefan, Je>enko Frncst, Reš Viktor, .Suhač Anton; za sanitetnega kapetana 11. razreda dr. Frmenc Jo-ip, za pehotnega poročnika z rangom 21. maja I92ti Jcrše Milko; za rezervnega kapetana II razreda z rangom 6. sept. 1926 Do-maj Moric in Pavlič Nikolaj, za rezervnega kapetana I. razretla z ratigom 17. sept. 1927. Vili-ter Ru lolf Peterlin Milan, Ančik Franc, za sodnega šašelj .Gregor, za rezervnega kapetana II. razreda Roglič Anton. Pfening Ivan, za rezervnega poročnika Rejec Franjo, Rovan Lj ude v i t, za kapetana II razreda Seručar Franjo (pehotni), Vodušek Teobald (ari i i.); z rangoin 17. decembra 1927 za rezervnega kapetana I. razreda Smilaj Ivan in Horvat Rudolf. Z rangom od dne II. aprila 1930 za rezervnega poročnika: Vence! \ iktor, ja inženirskega Ceptider Ivan; z rangom od 17. decembra 19^0 za rezervnega poročnika: Cerček Franjo; za artiljerijskega: Perkovič Iv.; za inženirskega Retulel Franc; /a intendantske-gn Ko/.jek Anton Z rangom od IS. julija 1931: Pehotni: Žagar Maksimilijan, Bartl Ivan, Biz-jnz Albert; artiljertjski: štinglic Franc; z ran-voni od 31. decembra 1931: za rezervnega poročnika: lVrko Rado; za rezervnega nižjega uradnika II. razr. ekonomske stroke: Majar Bogomil in Pihler Ferdinand. Z rangom od dne h. septembra 1932: za rezervnega konjeniškega priročnika Gabrijelčič Anton in Horvat i.adiM.; .za i n/c-:i irskega Jonkr Kainilo, Itajner Franjo in Gertner ,H>/e; za rezervnega nižjega vojnega uradnika I. ra/.lv.Smertnik Franc. Z rangom od 17. doc. 1933: za pohotnega rezercnega poročnika Marin Filip. Z rangom «1 28. junija 1934: za rezervnega poročnika pehote Kolar Borneo, Rajič Ivan, Ožanič Franc; za konjeniškega poročnika Sodja Stanko; za saniteisek.;a Hu/nian dr. Viktor in Fabijančič dr. Marko; za rezervnega nižjega vojnega lradnikn Hi.«,razr. ekonomske stroke Kovač P. Stanko. \ Z rangom od 31. decembra 1935 so napredovali za rezervnega poročnika pehote: Snieljnik Jože, Konto!j Anton, Knafelj Franc, konjeniški! Ki-foli Ludvik, inženirski Kovačič Julij, vetfcrinaJski Fuks Božidar. Z rangoin od 31. decembra 1936 zpoja<. Ta prst je rumena, ko pa jo skuhajo, postane rdeča. Ka^ar imajo ti ljudje čas, ob bregovih reke nabirajo lo čudno prst, jo tlačijo v kose, nakar jo dajo na sonce sušit kar na kupih. Kadar se jim hoče jesti to prst, jo zmeljejo, malce zmočijo in skuhajo. Ta prst pa leži le ponekod oh bregovih Orinoka in je ni povsod. Baje ima v sebi razne soli in pa železo, kar zlasti otrokom prija. — So pa na zemlji še druga plemena, ki jedo prst. Tako nekateri rodovi na Sumatri jedo pečene prstene štruklje kakor slaščico. Na otoku Javi otočani iz prsti delajo razne podobe in jih posuše, da so nazadnje kakor medeni kruhki ali iecgt. To potem ljudje silno radi jedo. Vendar pa vse to ni redilno, pač pa velja bolj za slaščico, ki pa jo je treba poprej šole s sladkorjem posuti. Otroci so baje vsi mrtvi na take sladkosti. Maršal Petain odklanja »Petainove ceste« Kakor vidimo, je tudi na Francoskem navada, da razno občine kar tekmujejo, katera bo prej imenovala kako veliko cesto po svojem državnem poglavarju maršalu Petainu. Staremu maršalu pa je bilo tega prilizovanja že dovolj. Zato je dal razglasiti, da poslej nobena občina brez njegovega posebnega dovoljenja ne sme nobeno ceste ali ulice več po njem imenovati. Maršal čisto pravilno tudi utemeljuje svoio zahtevo takole: Marsikje Imajo kakega za svoj ožji kraj zelo zaslužnega moža, ki so po niem imenovali kako cesto ali ulico. Zakaj pa imena tistih zaslužnih mož snemajo z ulic in nanje obešajo inte maršala Petaina? To je velika napaka! Vsak kraj jo dolžan svoje najožje rojake, ki so zanj zaslužni, najprej počastiti. Maršal bo načelno sprejel io tako imenovanje, kjer bi se po njem imenovala kaka nova ulica, pa še tukaj ga je treba najprej vprašati, nakar bo stvar dal preiskati, preden se bo odločil. Kakšna naj bo zdravniška čakalnica Profesor dr. med. H. Mommsen je v 12. številki časopisa »Ilippokrate«, ki je uradno znanstveno glasilo družbe za naravno življenje in zdravljenje v Nemčiji, napisal članek, kjer govori, kakšna naj bo zdravnikova čakalnica. — V zdravnikovi čakalnici je mestni človek prisiljen čakati ter ima zato tukaj dovolj časa mirno razmišljali ali pa brati. Zato naj bi bila čakalnica taka, da bo bolniku v njej prijetno. Zdravljenje so namreč začenja že v čakalnici. Prostori naj bodo svetli in prijazno opremljeni. Barva sobe in oprave naj bo svetla, da vzbuja veselje do življenja. Taka okolica nekako olajša notranjost bolnika, ki je morda sicer po svoji bolezni in drugih skrbeh že ves zagrenjen. Tako notranje olajšan bolnik bo tudi rajši poslušal zdravnikova navodila. Žal pa v čakalnicah večkrat vidimo razne napise, ki se tičejo na primer honorarja, koliko ta zdravnik zahteva za obisk, da" je nakaznice bolniške blagajne treba zdravniku takoj oddati in druge take stvari, ki pa nikakor ne spadajo v čakalnico. Ce misli zdravnik, da mora to kje napisati, naj to pritrdi zunaj na vrata, nikakor pa ne v čakalnico. Tukaj naj bodo le take stvari, ki bolnika nekako usposabljajo, da bo laglje sprejel zdrvnikove nasvete za zdravje. Vse drugo mora iz čakalnic. pri glavobolu Offl. reg. pod 8. Br. 1.118 od 19. XII. W. Skrivnost norveškega jezera Iz Osla poročajo: Gladina Oskarjevega jezera na srednjem Norveškem se je nenadno za cel meter znižala. Ob bregovih jo bilo privezanih več čolnov, ki pa so se zaradi tega prevrnili in bili hudo poškodovani. Jezerska voda je poslala črna kakor črnilo. Preden se je vso lo zgodilo, jo jezero delj časa hudo valovalo, kakor bi razsajal na njem vihar. Ko se je jezero umirilo, so ljudje videli na njem plavati nenavadno mnogo mrtvih rib. Pred nekaj leti se je nekaj podobnega zgodilo, dasi ne v tej meri. v jezeru Vetern. Geologi pa si te prikazni doslej še ne znajo razlagati. Umetni severni sij Znanost je toliko napredovala, da skušajo ljudje že vsako naravno prikazen umetno ponarejati. Tako zdaj poročajo iz Kalifornije, da so jo tamkajšnjemu univerzitetnemu profesorju Jo-sephu Kaplanu posrečilo iznajti »umetni severni sije Profesor Kaplan je namreč več tako imenovanih »kremenčevih svetilk« napolnil s kisikom in dušikom, nakar jo skozi nje spustil električni tok. Svetilke so potem, ko je skozi nje že prenehal električni tok, dajale od sebe svetlobo, ki je podobna severnemu siju. Tako je izumitelj napravil umetni severni sij, seveda le v malem. Štirje novi mostovi čez Tibero V Italiji kljub vojni javna dela napredujejo. Zdaj dokončujejo tako imenovano krožno železnico okoli Rima, ki bo vezala rimsko postajo Ti-burtina s postajo sv. Petra. Prav tako gredo h koncu dela pri priključni progi od nove krožne železnico do premikalne postaje Littorio in postaje Maecharese. V ta namen so morali položili 50 km dvojnega tira. Med zgradbami, ki so bile pri tem potrebne, je treba omeniti zlasti nove mostove čez Tibero, ki se bodo imenovali: »Most • 28. oktobra«, »Afriški most«, »Most sv. Pavla« in I Most »Magliana«. Prva krompirjeva pojedina na svetu Dandanes je krompir pri nas jed, ki jo ima vsak dan na mizi bogatin in revež — samo da bi ga bilo dovolil Pred sedanjo vojno je namreč bilo tako, medtem ko marsikje danes krompirja že stradajo, kar vtfi težko prenašajo. Ni pa bilo vedno tako, da bi bili ljudje tako navezani na krompir. Včasih jo bil krompir velika redkost, saj je komaj dobrih 400 let, odkar je krompir prišel v Evropo, kjer pa se dolgo in mogel udomačiti. Vladarji so v raznih državah skušali krompir udomačiti, da bi ga ljudje bolj sadili in bolj jedli. Tako je skušal to doseči tudi francoski kralj Ludovik XV., kateri je 25. avgusta 1. 1754. priredil dvorno pojedino iz samega krompirja, da bi najprej svojim dvorjanom dokazal, kako koristna je ta rastlina. Ta dvorna pojedina je bila takale, kakor poročajo sodobni viri: Najprej so prinesli na mizo dve vrsti krompirjeve juhe, na- kar jo sledil krompir, narejen na mornarski način v beli omaki. Nato ie sledila nova krompirjeva jed, in sicer krompir na gospodinjski način. Ali jo bil to krompir v oblicah ali kaj podobnega, tega ne znamo razložiti. Vsekakor pa s tem pojedina še ni bila končana. Na mizo je namreč prišel zdaj pečen krompir, nato pa krompir v solati. Nazadnje so dgli na mizo še sladek krompirjev narastek ter šlrukljo iz krompirjeve moke. Vse to pa so zalili s sladkim žganjem iz krompirja. Na konrn toga obeda so vsi izjavili, da imajo krompirja sicer dovolj, da pa je bila to kaj dobra in prijetna pojedina. S tem je bil premagan predsodek takratnih višjih slojev zoper krompir, nakar so je ta koristni sadež udomačil povsod po Evropi. — Bog daj, da bi nam zdai vsaj krompirja nc zmanjkalo! Muha je Napoleonu življenje rešila V zimski vojni leta 1800.-7. je zmagoviti Napoleon več dni prebival v gradu grofov Dohna v Fin-kensteinu na Pruskem. Napoleonovi vojaki pa so zlasti z družino grofovega gozdarja grdo delali. Gozdar sam je bil poprej pruski častnik. Moža je ravnanje francoskega vojaštva tako razkačilo, da se je hotel zaradi tega krvavo maščevati nad samim cesarjem. Zato je sklenil »hudiča te zemlje«, kakor je imenoval Napoleona, ustreliti. Skril se je tjsa P. S. Finžgar i Pod svobodnim soncem Povesi davnih dedov 83. 84. Ko je zvedel Tunjuš za umor čuvarja konj, jc planil kvišku in pretepel vse. Umorjenega Hu-na je velel mrtvega prietepsti, ker je bil s!ab čuvar. Ruzfepo-nega trupla niso smeli zagrebsti, da ga za kazen požro volčje in lisice. Za Slovenoma pa je pognal dva zasledovalca. 83. Radovan in Iztok pa jahata kar najhitreje. Radovan omahuje. Iztok pa ga bodri: »Očka, naprej morava. Če so Huni zapazili dosti zgodnj tatvino, jo bodo udarili za nama!« 84. Radovan : »Daj mi čutaro!« Iztok seže za prteno haljo ponjo in jo ponudi Radova-mt, ki jo nastavi in pije z veliko žejo. 85. Medtem sta dirjala za ubežnikoma dva Huna na najboljših konjih z nalogo, da se ne vrneta brez Iztokove glave. 86. Iztok : »Očka, poglej! Morda je trgovec!« Resnično: karavana trgovca Epa-frodita iz Bizanca. v gosto grmovje ob robu gozda, mimo kaleregn je Napoleon vsako jutro ob določeni uri jezdil na sprehod Cesar se je tudi tistega jutra približal na svojem konju. Gozdar je dvignil puško k licu ter natančno pomeril. Kavno, ko je hotel sprožiti, je od nekod priletela muha, sedla gozdarju na nos ter ga pičila. Gozdar je moral najprej prepoditi muho ter nato spet pomeriti in ustreliti. Ko je vnovič dvignil puško k licu, da bi streljal, je cesarjev konj žo v skoku dirjal vstran. Priložnost za strel je minila ter je gozdar ni vt.č dobil. Ko je tisti gozdar umiral, jo na smrtni postelji to razodel svojemu gospodarju grofu Dohnu. RADIO Program Radio Ljubljana Torek, S. aprila. — 7. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Vaški umetniki (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13. Napovedi. 13.02 Jugoslovanski spored (Radijski orkester). 14 Poročila, objave. 14.15 Šolska ura: Venček planinskih pripovedk — dvogovor s petjem (vodi g Janko Sicherl). 17.30 Pisan spored Radijskega orkestra. 18.40 Znanost in naša obleka (g. dr. Miroslav Adlešič). 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura: Slovenski tabori (g. prof. Fr. Koblar). 19.40 Plošče. 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) 20 Plošče. 20.30 Osterčeva skladateljska ura. Sodelujejo: ga. Tončka Šuštar-Maroltova, ga. Marta Osterc-Valjalo, gg. Dražil Srečko, Feliks Moravec, Zižmond Ivan. 21.30 Iz starih časov (plošče). 22 Napovedi, poročila. Sreda, 9. aprila. — 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Godalni oktet Squire (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi 13.02 Iz Dvorakovih skladb (plošče). 14 Napovedi, poročila. 17.30 Jos. Suk: Godalni kvartet v B-d'iru (plošče). 18 Mladinska ura: a) Kako nastane šolski zvezek, b) Naše jadralstvo (g. Janko Čolnar). 18.40 Najdbe iz Kamene dobe na Vinomeru pri Metliki (g. dr. Raj-ko Ložar). 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura: Vojaška oddaja. 19.55: Plošče. 20 Prenos iz ljubljanske opere, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), II. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, 10. aprila. — 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Virtuozi (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi, poročila. 17.30 Slike iz Riina (plošče). 18 Violinski koncert gdč. Fr. Or-nik, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. 18.40 Plašče 19 Napovedi, poročila, objav«. 19.25 Nacionalna ura: Belgrad govori. 19.40 Plošče. 20 Zbor orglarske šole: Levičnik: Večerja zadnja. Ljudski napev: Oljska gora. Kimovec: Na Oljski gori. Ljudska: Daj mi Jezus. Hribar: Milo, milo Jezus prosi, Foerster: Očitanja. Kimovec: Žalostni Materi božji, Oče naš. Usmili se nas, 20.45 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. Grazia Deleddai 31 Marianna Sirca Sardinska povest X. V mesecu aprilu je Marianna sklenila, da bo prebila nekaj dni v Soteski, v svoji naselbinski hiši. Ponovno se je čutila utrujeno in slabotno, kot da bi prestala dolgo bolezen. Ko je včasih premišljevala svoje doživljaje, je imela vedno občutek, da je bilo vse le sanja. Njen ponos, njena ljubezen, njeno obžalovanje in njeno ponižanje ter zavesi, da sc je varala kot petnajstletno dekle, ji je privabilo rdečico v obraz. Služkinjo je prosila odpuščenja, a kasneje se je kosala, da jo je pregovorila, naj ostane. Neodoljiva želja po sunioti jo je silila, da se je zapirala po cele dneve v svojo sobo, da je iskala naili.šje kotičke v hiši. Hodila je tudi sem pa tja ter bežala pred samo seboj. Sla je v podstrešje, si snela grozd in se vscdla na služkinjino posteljo. Občutila je žejo, a ni mogla piti, bila je zaspana, a ni mogla zaspati. Pomladanski veter, ki je prinašal petje kukavice in vonj klijajočega žila, je krožil od enega okna do drugega, zibal pajčevino v kolih, nihal ločje ter viseče grozde. Marianna je trepetala. Zdelo se ji jc. da ima ležke noge kot takrat, ko je bila še dekletce in je bila prisiljena, obu I i nove, visoke čevlje, ko bi bila raje hodila bosa. A že se jc sama sebi smejala. Sklonila ie glavo in se zabavala z grozd; nimi jagodami, ki jih jc spuščala iz ene dlani v drugo. Spomnila se je božične noči in Simona z oglnvnico, ki je bila obrobljena s snegom. Toda zdelo se ii je vse lako daleč kol da je bila pravljica, ki jih je pripovedovala Fidela v nočeh njene olroške dobe. Vse sc ji ie zdelo tako oddaljeno in vendar, vse je bilo v njej, vse tako jasno in točno. Zdelo se ji je, da že pozablja, a ni pozabila niti enega trenutka. Zdelo se ji je, da ne pričakuje ničesar več, a pri vsakem koraku ji je tolklo srce. Sama sebi je zatrjevala, da je Simone lak kot vsi moški, ki vse obljubljajo, a ničesar ne izpolnijo, in da ni vredno, da bi zanj trpela. In znova je vsa jezna poskočila, bežala sem in tja, misleč na njegove načrte in na njegovo ponudbo. Rekel ji je, da si hoče odpreti prsi in ji pokloniti srce. A ni se vrnil, ker se je hal. Ona pa je hotela biti prava žena. Živeti hotela, da ozdravi, živeli, da zmaga. Marianna se je torej vrnila v svojo naselbinsko hišico, da bi uživala čist zrak in da skoraj ozdravi. 7.o sedi pod hrastom v gol javi. Nič se ni spremenilo; zopet je taka kol preteklo leto, le nekoliko upognjena in bleda, nekoliko postarana. Okoli koče je zelena pomlad, brez cvetja, čista, skoraj svela. Bleščeča trava obširnih travnikov, ki so se raztezali med eno in drugo pečino, med enim in drugim gozdom in sličili jezerom, je valovila kol voda, odsevala modrino neba in sence oblakov. Nad zelenimi gorami in modrim odsevom neba so se neprestano prikazovali oblaki, kot da bi brsteli v pomladi: odpirali so so, rnzeve-tali in se razsipali. Tako so bežali kot veliki rožnati listi, ki jih veter trga in kvari. Zaradi nepopisne tiliote, ki je vladala vsepovsod, je bila lepota pokrajine še izrazitejša. In če se je oglasil bik s svojim renčanjem, ali če je lajal pes, so odmevali glasovi, kot da 'bi prihajali iz daljave. V lej tilioti, v leli spominih se je čutila prerojena. Inipla je tudi občutek, da se ne bo vrnila več v svoio lečo v Muoro1 to ii ie za hip zadostovalo. Oče jo je gledal le mimogrede in iz daljave. Vedel je, da se Simone ni več vrnil in da je med njima vse končano. A ni bil prav nič vesel. Njen obraz ji ni ugajal. Vsa tiha in molčeča sedi v premikajoči se senci drevesa, ki ga veter maje. Zemlja poganja in se zopel raz-cvita, a Marianna, obdana od tolikih zemeljskih dobrot, je bleda in otožna. Njena pomlad se ne vrača; zdi se, da je v njej brstje vse ožgano. Stric Rerle maje z glavo, gleda sem in tja, meri s svojimi očmi posestvo svoje hčerke in opnzuje zopet njo, prozorno in upognjeno pod hrastom, podobno trsu. Razmišlja o življenju, ki je kratko, in ko umrjemo, nam ni dovoljeno, da nesemo s seboj na drugi svfct niti bilke trave in niti trohice zemlje. Ko je opazil, da obrača Marianna svoje oči vnnj, kot da bi mu bolela reči, da je sedaj njegovo usmiljenje nepotrebno, se ie vrnil v kuhinjo, kjer je pripravil vse polrebno zu izdelovanje sirn. Na žerjavici ie žgal plošče ter jih obračal s svojinij neobčutljivimi rokami, pomagal si s kleščami. Med obračanjem se je-tiho pogovarjal s ploščami, kot da bi jim pripovedoval neko skrivnost, »Sicer je Bogo položil v človeka trdo in mrzlo srce, takšno, kot je vnše. A prihajajo trenutki. ko se v njem kuha, prav lako kot kuham in žgem sedaj vas. ln kaj, če noče Marianna drugega moža? Saj smo pred Bogom vsi ennkl, in on nas obrača prav lako, kol delam sedai jaz z vami.« Snel je z žerjavice eno ploščo in jo vrgel v vrč, kjer so plavali na belem mleku posamezni mehurčki. Zdelo se je, da sc je mleko nenadoma prebudilo in poskočilo v valčke. To se je vsakokrat zgodilo, kadar je stari Berle spustil plošča zn ploščo v mleko, da jc začelo vreti, se gostiti in nimeniti. Mleko je škropilo daleč okoli it) oškropilo celo mačko, ki je spala blizu ognja. Ko je občutila, da je dlaka mokra, je stresla uho. Ko pa ji je mokrota pljusknila prav v ušesa, se je dvignila, ukrivila hrbet in se ozrla, da vidi, kaj se godi. Ker pa ie gospodar pustil vrč in stekel s kleščami v roki proti vratom, se ie moralo zgoditi nekaj izrednega. To priliko je mucek zhal izkoristiti. Br/ skoči na rob vrča, stegne vrat in vtakne gobček v kadeče se mleko; a kol da bi videl na dnu posode psa, jc začel puhati in tolfii s tačko po nosu. Opekel se ie; skočil je na tla in se muzal okoli gospodarja. A kljub temu, da" ga je ta ljubil, ga je potisnil z nogo vstran. Stari Berle je videl mladega, po lovsko oblečenega možu, s kapo iz kožuhovine na gla vi, potisnjeno globoko na čelo. Sel je preko travnika in se bližal Marianni. Bil je tujec, kajli stric Berle se ni spomnil, da bi ga bil kdaj videl. Zalo se je vznemiril. Tudi Marianna je opazovala moža. ki se ie bližal in pustil v travi srebrnkaslo sled za seboj. Njene oči, ki so sprva izražale presenečenje, so se sedaj zableščale od veselja, se vžgale kol svetilka in razsvetlile bledi obraz. Srce ji je močno utripalo in znova ie slišala Simonov korak. Kako to, da ga ni več slišala ves la čas? Zdelo se ji je, da jc spala mesecc in mesece v mrzlem in temnem prostoru, v jami, kjer. je imela ležke sanje in se je nenadoma prebudila. A medlem, ko je spala, je Simone hodil in hodil in jo iskal. Sedaj pa je zadostoval rahel šum njegovih stopinj, da ie zamaknjenost prenehala. • Medtem se ji je mož približal; ni šel po poli proti hiši, temveč preko goljave proti Marianni in jo pozdravljal z glavo. Od daleč se ii je zdelo, dn sc smehlja, a ko je stopil pred Marianno, je videla, dn je resen in otožen. »Zdrava Marija,« jc pozdravil, »ali si Marianna Sirca?« Stran 0 »SLOVENEC«, torek', 8. aprila 1 to?. Stev- 8£. a—afc— Boj proti alkoholizmu Pripombe k Treznostnemu tednu Način, kako navadno zatiramo alkoholizem, se da primerjati z zdravljenjem bolnega drevesa, ki ga zdravimo pri vrhu namesto pri korenini. Zakaj? Kaj vendar pomagajo vsi nauki, pridige, brošure, če so pa na drugi strani gospodarstveniki trudijo, da pospešujejo in izboljšavajo vinogradništvo, no da bi obenem vinogradnike tudi poučili, kako je možno še na drug način porabiti grozdje, kakor pa samo za vino. Če pa je žo enkrat pridelek tu, to se pravi, če je dala letina izobilico vina, kam naj vendar gre to vino, če no v uporabo? Saj imajo vinogradniki praxv lako pravico, da dobro movčijo svoj vinski pridelek, kakor kmet žito, Ut ga je pridelal več, kakor ga more sam porabiti. To bi se potem reklo, povabiti nekoga k polni mizi in mu tik preden sede za njo, prigovarjati, naj se odstrani. Človek je slab, če hočemo, da ne iio zapadel skušnjavi, mu ne smemo to skušnjave neprestano ponujati. Še pred nekaj leti se je vinogradniku zdelo Skoda prodajati sveže grozdje. Po njegovem je šlo grozdje v nič, kajti čim več vina je treba dobiti iz grozdja. Šele zadnja leta — in to nemalo po zaslugi gospodinjskih organizacij — je jelo prihajati več svežega grozdja na trg in se je zato tudi zelo pocenilo. Prej si ga pa siromašen človek niti privoščiti ni mogel. V prvi vrsti je torej treba preosnovati gospodarstvo. če hočemo treznostni misli res izvojevati zmago in ji dati realnejša tla. Zakaj pa uvažamo iz tujine drage rozine, še dražje suho grozdje, ki je delikatesa le za višje desetiisoče in prav tako drage sladne pijače, napravljene iz grozdja? Ali bi 6e ne dal pri nas uvesti ta način uporabe grozdja? Ali bi ne mogla država ali vsaj odgovorni gospodarstveniki in vinogradniške organizacije prirejati obvezne tečaje za nov način uporabe grozdja? Saj se tudi svežega grozdja še vse premalo proda. Zlasti tam, kjer manjka drugega sadja, je grozdje za slabokrvne in za otroke pravo zdravilo. Dolžnost vinogradnikov naj bi bila, da primerno količino grozdja predelajo na druge načine in za vino naj bi se recimo uporabila lo četrtina vsega grozdja. Maraikak popotni človek bi v podeželski gostilni rad spil kupico sladkega vinskega soka namesto kislega vina, pa ga ne dobi. To bi bil torej predvsem način preprečiti preobilen pridelek vina, ne da bi tudi vinogradnik imel izgubo Vrhu tega pa bi bil ogromne koristi za ljudsko zdravje. Druga, nič manj važna pot. naj bi bila ta, da se v šoli in doma vcepi otrokom že v rani mladosti gnus napram pijančevanju. Saj je znan rek: >Kar se Janezek v mladosti nauči, to bo tudi Janez znak. Zato je otroka treba učiti sa-mopremagovanja, da l>o pozneje v življenju povsod znal obdržati pravo mero ludi v uživanju vina, če si ga že končno zaželi. Kaj pomaga otroku, če zna na pamet vse važnejše dogodke naše in svetovne zgodovine, če pozna domače in tuje kraje, je vešč v vseh mogočih predmetih, zmaguje pri tenisu, nogometji in smuku — ne zna pa odločilnem trenutku premagati samega sebe! Kakor hitro bo šola za njim, bo vsa prisiljena šolska učenost odpadla od njega kakor trhla skorja in v zavesti, da je končno sam svoj gospod, bo bahavo kazal svojo navidezno svobodo prav tam, kjer bo v resnici padal v lastno suženjstvo — namreč v nezmernem uživanju življenjskih dobrin. Zgled vidimo lahko vsak dan na šolskih otrocih. Ne pri vseh seveda, toda pri mnogih. Komaj imaio za selioj šolska vrata, že so pravi divjaki na ulici, so nevljudni in brezsrčni. Prava vzgoja bi morala pokazati rezultate najbolj takrat, ko ie otrok navezan zgolj nase, ko ne čuti, da mu stoji vzgojitelj za hrbtom in se mu ni treba bati kazni. Žal, šola vse premalo važnosti polaga na srčno kulturo, na pravo svobodo otroka in njegovo zavest, čutiti se koristdn in poncson član sodobno družbe. Vzgoja k srčni kulturi in samo-premagovanju bi morala prav tako zavzemati del šolskega časa, kot kak drug predmet. Ko pa se je seveda ogenj že razširil, je težje preprečiti škodo, kakor v začetku paziti, da se ne razširi. Povodenj se ne ustavi z besedami in ja-dikovanjem, ampak z regulacijo strug in nasipi in zatvornicami. Prav tako je težko spreobračati pijanca, ki 11111 je strast prešla že v kri in meso. Nekaj bi morda še pomagale občutne in ostre kazni. Kdo pa danes pijanca kaznuje, kdo? Menda spada to k osebni svobodi, da se lahko vsak napije do skrajne poživinjenosti, samo če ima denar za alkohol. Vsakemu pijancu je dano na svobodo, da lahko pritira svojo družino na rob obupa, lahko v takem stanju pokolje, otroke in ženo. Nihče mu tega ne more braniti. Šele, ko je zlcčin narejen, se vse zgraža in še potem mu oblast gleda skozi prste, saj zločin, narejen v pijanem stanju je za njega olajševalna okoliščina. Dokler ne bo žena zaščitena pred možem-pijancein, dokler otroci ne bodo varni pred očetom-pijancem in dokler oblast ne bo takih zločinov še huje kaznovala vprav zaradi stanja pijanosti, tako dolgo bo borba napram alkoholizmu res Sisitovo delo. Prav tako ue bodo same besede in pridige omejile živinske pokolje po vaških gostilnah in sejmih in ne bodo besede preprečile spočet ja nezakonskih otrok in slaboumnežev, ki so tako pogosti v vinskih krajih. Potrebni so pač bolj drakonični ukrepi. Prav te dni je bilo nekje čitati, da v neki man jši ameriški državi prisilijo pi janca, da mora za kazen izpiti četrt litra ricinusovega olja. Menda se drugič presneto premisli, preden se spet napije! Morila je to samo časopisna raca, a način sam je pameten. Se bolj bi morda zaleglo, če bi take pijance fotografirali, ko so v Stadiju največje pijanosti in bi potem dnevniki v kazen n jihove slike objavili. Ali pa naj bi za vsako pijanost morali opraviti kakšno, zanje poniževalno javno delo, n. pr. morali bi en dan pometati ccste v najbolj prometnih ulicah, pa naj bodo potem že iz. nižjih ali višjih krogov. Take kazni bi vse bolj zaleglo, kot pa besede in pridige. Toda dokler javna oblast ničesar ne ukrene bodisi v enem ali drugem smislu, tako dolgo bo tudi borba proti alkoholu zaman. K. R. Vodstvo treznostne akcije se s iemi mislimi popolnoma strinja — razen zadnjega stavka, ki jc pač deloma resničen, popolnoma pa ne, kakor je bilo v člančičih pod naslovom »Treznostni teden« že omenjeno. Vodstvo treznostne akcije se bo tudi prizadevalo, da bi se tu izražene misli kar najbolj uresničile. Merodajni krogi pa naj bi jih izvolili uvaževati. Prav bi bilo, ko bi sc javili še drugi glasovi o tem vprašan ju. To bi bil dokaz, da' se je javnost vendar začela bolj zanimati za to kričečo našo vprašanje. K. (0jo4po>da\$tv0 Jugoslovansko jeklo lz računskega zaključka za 1940 je razvidno naslednje bilančno stanje (vse v tisočih dinarjev, v oklepajih bilančno stanje dne 31. decembra 1939): Alctivn: nepremičnine 290.048 (276.663), naprave 181.714 (213.672), investicije v teku 153.493, inventar 1.715 (1.322), potrošni material 79.131 (66.035), valj ki in kokile 14.383 (13.435), zaloge izdelkov 69.583 (86.923), gotovina 3.8(36 (6.257), efekti 4.895 (3.821), dolžniki 164.206 (84.370), afi-liacije 7.104 (7.085), prenosne postavke 3.444 (—), bilančna vsota 973.584 (758.589). Pasiva: glavnica 500.0 (500.0), skladi 36.032 (12.167), upniki 408.119 (282.023), neizplačana dividenda 20 (20), kreditirane vsote za kritje aktivnih postavk 2.000, prenosne postavke 858, dobiček 26.555 (14.379). Iz tega je razvidno, da je z novimi sredstvi upnikov uspelo Jugoslovanskemu jeklu izvajati nove investicije v napravah. Poslovanje je bilo ugodno, kajti dolžniki so zelo narasli zaradi dobre prodaje, zato so se pa zaloge izgotovljenih proizvodov znatno zmanjšale. Račun izgube je treba presojati z vidika, da je sedaj sestavljen samo za leto 1940., dočim je prejšnja poslovna doba bila za poldrugo leto, t. j. 17 mesecev od 1. avgusta 1938 do 31. decembra 1939. Brutodonos je narastel od 67.765 na 91.288 milij. din, zguba pa je bila naslednja za 1940 (v oklepajih podatki za 1938-1939, vse v tisočih din): davki 11.018, osebni in drugi stroški 11.837, obresti 5.168, skupno 28.023 (21.410), odpisi 23.450 (24.977), kreditirane vsote za kritje' aktivnih postavk 2.000, del dobička vareški družbi 1.632, rezerva za neregulirane obveznosti — (7.000). Stroški so narasli, zato pa so se zmanjšali odpisi. Čisti dobiček je vkljub temu narastel. Čisti dobiček je razdeljen takole: rezervnemu skladu 2.281, 6% dividende na prvenstvene delnice 12.000, tantijeme članom uprave 781, dividenda ostalim delničarjem 8.000. skladu za zavarovanje proti požaru 200, v dobrodelne namene 200, pokojninskemu skladu uslužbencev 1.500 tis. din. Amerika tudi trpi zaradi blokade • Posledice vojne in blokado se čutijo tudi v Ameriki. Pojavlja se že pomanjkanje raznih evropskih specialnih izdelkov. Iz Švedske so uvažali jekleni prah, ki ga uporabljajo pri izdelavi cilindrov. Rezerve tega prahu so žo izčrpane. Sedaj so postavili novo tovarno za te vrste izdelek, ki naj bi proizvajala "dnevno 10 ton tega prahu'. — V USA so porabili v 1. 1939 749.000 lil vermtita. Vso to pijačo so uvažali iz Francije oziroma' Italije. Leta 1940 nista Francija in Italija izvozili v USA niti kapljice. Zaradi tega se je zelo povečala pridelava ameriškega vermuta. Proizvodnja vermuta, ki je znašala 1930 164.000 lil, se je iani potrojila. — Z okupacijo Holandske je prenehal uvoz steklenih epruvet, ki jih uporah-1] ja jo v laboratorijih. Velika holandska tovarna je prenehala delati, ki je preskrbovala Ameriko % epruvetami in drugimi znanstvenimi steklenimi predmeti. Zato so postavili tovarno, ki bo izdelovala te potrebščine. Dober papir za cigarete so uvažali iz Francije. Vsako leto so tega blaga uvozili za 4,000.000 dolarjev. Sedaj kadijo v Ameriki tobak, zavit v slab papir. — Ameriške go-sjiodinje so zelo kupovale francoski porcelan. Sedaj ga več ne dobijo, niti ne danskega, švedskega in češkega. — Prav aako so v USA mnogo uporabljali papriko. Vsako leto so uvozili do 2 in pol milij. kg te dišave iz Madžarske in Jugoslavije. Neki rastiinoslovec je na svojem posestvu zasejal to koristno rastlino in preteklo leto je znašal pridelek že 60.000 kg paprike, ki jo je prodal kg po 7 dolarjev. Za sedaj je ta gojitelj paprike edini dobavitelj ^paprike za Ameriko. Nekaj podatkov o našem zadružništvu. V vsej državi je 11.234 zadrug z 1,612.348 zadružniki. Organizirane so te zadruge v 34 revizijskih in I>oslovnih zvezah. Te zadruge so po svojem namenu take: 5359 kreditnih, 3710 nahavljalnih. 840 živinorejskih, 270 sadjerejskih in vinogradniških, 225 mlekarskih, 214 zavarovalnih, 190 žilnih, 165 obrtnih, 155 gradbenih, 140 čebelarskih, 110 ribiških. 65 za proizvodnjo električnega toka, 53 pašniških in travniških, 45 vodovodnih, 40 tiskarskih in 515 drugih. Poleg teh zadrug, ki so včlanjene v Glavni zadružni zvezi, je še do 600 zadrug, ki niso članice te osrednje zveze. Športni drobiž Uspešna pot Haškovih igralcev namiznega tenisa v Nemčiji. Po majhnem treningu v Ljubljani, kjer so liaškovei zmagali s 7:0, so nastopili v Miinchenu. Tu ^o zmagali s 5:0. Tu so igrali kot reprezentanti zagrebškega mesta proti mUnchenski reprezentanci. Njihovo drugo srečanje je bilo v Wormsu, kjer so zmagali s 6:0. V Dresdenu so doživeli zopet lep uspeh, ko so premagali reprezentanco Dresdena s 5:0. V Leipzigu so premagali ondotno reprezentanco s 8:0. Reprezentanco tvorijo Dolinar, Heksner, pridružil pa se jim je še v Leipzigu Marinko. Laški teniški program za leto 1941. Italija je že določila letos svoj spored teniških tekem. Poleg že znanih tekem z Nemčijo, ki bodo od 25. do 27. aprila in obratno od 18. do 20. julija v Berlinu, bo Italija igrala meddržavne tekme z Madžarsko in Jugoslavijo v okviru tekmovanja za donavski pokal in pokal svetovne razstave v Rimu za leto 1942. Italijanske dame pa se bodo borile z Nemkami, Madžarkami in Jugoslovankami za pokal kraljice Marije, in sicer bo srečanje med Italijo in Madžarsko najbrž v maju v Modeni. Borba za državno prvenstvo prvega razreda bo v dneh od 21. do 28. septembra v Bologni, za seniorje in juniorje državno prvenstvo pa bo od 3. do 7. septembra. Mednarodna kegljaška tekma Budimpeita-Zagreb, ki bi morala biti v nedeljo, je odpovedana zaradi ponu njkanja prostorov, ki so jih uporabili sedaj v nel i tehnične namene. Udeleženke gospodinjsko-nadaljevalnega tečaja na dekliški ljudski šoli za Ptuj-okolico. Kenija - važna afriška posest Zadnje čase večkrat beremo poročila iz Na-irobija, večinoma v zvezi z akcijami južnoafriške armade in njenega letalstva proti Abesiniji. Ni pa vsakdo toliko podkovan v zemlje-pisju, da bi vedel, da je Nairobi glavno mesto angleške Kenije, kolonije, ki meji na anglo-egiptski Sudan, Abesinijo in italijansko Somalijo ter je tako izredno važno prehodno in operacijsko ozemlje med Egiptom in južnoafriškimi kolonijami. Seveda je tudi izredno važna zbiralna baza britanskih imperialnih sil zai vojno proti Abesiniji in na drugih bojiščih. Ob njeni morski obali leži pristanišče Momba-sa, skozi katerega gre v mirni dobi okoli 2 milijona ton tovornega blagu. Mesto ima še popolnoma starinsko lice in leži v izredno ugodnem. lahko pristopnem predelu in njegovo pristanišče ima ugodno naravno lego. Ta južnoafriška kolonija še nikdar v zgodovini ni imela časti, da bi se toliko govorilo o njej, ko danes. Njeno ozemlje, na katerem prebiva še pojipl-nomu |>reprosto ljudstvo, je ena sama stepa in je bilo do pred kratkim kaj malo privlačno za svetovne popotnike in velike londonske trgovske hiše. Za politike in vojaške strokovnjake ni imela nobenega pomena. Zanjo so se zanimali izključno le strastni lovci na slone, leve in žirafe, ki so še do nedavna bili tudi edini resnični gospodarji to dežele. Neka j tisoč domačinov je skromno životarilo v vednem strahu pred zvermi. Njihovi otroci so bili dnevna hrana zverem, ali pa so jih prejšnje čase lovili trgovci s sužnji. Trgovina s sužnji v teh krajih celo še da-ucs skrivaj cvete. Ne morejo jo zatreti niti najradikalnejši ukrepi angleških oblast'. Najgloblji vzrok tega je seveda zaostalost do-na-činskega prebivalstva, ki slepo verjame ali se ne zna braniti špekulantov. O divjosti te dežele zgovorno priča tale dogodek, ki se je zgodil šele pred petimi leti: Ko je ekspresni vlak, ki vozi iz Nairobija v Mombaso, pripeljal na |iostajo Voi, ga je pričakala na »peronu« cela levja družina. Petorica popotnikov, ki so nameravali na vlak, pa je tičala vrh brzojavnega droga. Pred svetovno vojno se je pričelo veliko priseljevanje Indijcev v Kenijo in ti so v deželi razpeljali živahno trgovino. Nairobi, ki je bil do takrat navadno skladišče tovornega prometa Vzhodnoafriške želez, družbe, se je razvil v pravcato glavno mesto. Drugo mesto Mombu-su, ki je bilo nekdaj silovit trg za sužnje, se je razvilo v veliko pristanišče in v njem ima sedaj sedež veliko trgovskih družb. Najživah-nejši v trgovini so Arabci. Dva do tri tisoč njihovih značilnih jadrnic priplove letno v pristanišče. Tudi promet z. motornimi vozili sc je dokaj razvil. 12.500 Evropeev, kolikor jih je v Keniji, ima 10.000 motornih vozil. Tudi poljedelstvo je v deželi precej napredovalo. Sleherno leto se nanovo preorje na tisoče hektarjev stepe. V suhi dobi se zgodi, da mora pogosto do 15 vprežnih živali vleči |)lug, ker je zemlja razsušena in trda ko kamen. V sedanji vojni z Italijo je postala Keni ja za Angleže silno važnega strateškega pomena. Nairobi je glavna srednjeafriška britanska vojaška baza in odtod se vodijo vse akcije armad, ki prodirajo z. juga, jugovzhoda ali zahoda v Abesinijo. Sploh je postala Kenija danes pisano zbirališče vseli raznobarvnih britanskih imperialnih čet. Tukaj se formirajo afriški domačinski regimenti, od tukaj se pošiljajo indijske čete na razna bojišča. Ko so v februarju Nemci z bombami poškodovali Sueški prekop, so se Avstralci, ki so bili namenjeni za ojačenje nilske armade, izkrcali v Mombasi in odtod prišli po suhem skozi Sudan v Egipt. Kenija je bila tudi izhodišče zadnje ofenzive, ko so Angleži udarili ob obali, zavzeli Moga-disk in vso Italijansko Somalijo in globoko v Abesinijo. MALI OGLASI V malth oglasih velja vsaka beseda 1 din; lanttovanjskl oglasi 2 dla Debelo tiskane naslovna besede se raCuneJo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokotonska, S mm visoka petltna vrstica po 9 din. — Z« pismene odgovor« glad« malih oglasov treba priložiti znamka M siiižte g Dobe: Fotografskega pomočnika ki zna snemati, retuštra-tl ln ves fotografski posel, sprejmem takoj. Plačam dobro. Foto Lovrlč, Slavonska Požega. Fige za žganjeku'io, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan JelaSIn, Ljubljana, telefon 26-07. Gomolji begonlj, dallj, gladijo), paeontj bo nam prispeli Iz Belgije. Sever & Komp. Ljubljana. (1 Kovčegi, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, garnaSe, nagobčniki ea pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 IT KI. 2 951 I Trajnice lepotlčno grmičevje, ko-nlfere, vžpenjalke ln plezalke v veliki Izbiri: Sever & Komp. Ljubljana. jj Pridelki 8j Pesno seme Mamut rdečo In Ecken-ford rumeno, smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana. (1 700 kg dobre mrve prodam. Barlič Franc -Brezovica pri Ljubljani št. 112. Oddalo: Opremljeno sobo oddam dvema osebama v centru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4937. 1 Cbjum 1 Avtobus Polhov gradeč—Ljubljana vozi do preklica samo enkrat dnevno. Odhod Polhov gradeč ob 6.30 ; odhod iz Ljubljane ob 12.30. Avtobus Vehovec. lanflBHHaaBBH »REAlITETA« posestna posredovalnica ¥ Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna pošte Telefon 44 - 20 Vinograd z zidanico primerno za letovišče, v bližini Novega mesta, naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« Novo mesto pod »Vinograd«. SREBRO'- PLATINO BRILJANTE ; SMOBBCOC SBFIR3f RliBlltE «$ši»ilwr kTMMnsK^", HflKITETIR UNVfMiNE' po nrjviSjih cenah ' STMtn TVRDKA Jos EBERLE: UUBLJRNR, TrRŠEVA 2 Vsakovrstno zlato briljaate In srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska nlica S slato kupuie po najviSjlb eenah | CERNE, juvelir, Ljubljana) HTolfova ulica St « . Kupujie pri naših inserentih Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž \ Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčilS /