Driištveni vestnik. Kranjsko, Hranilnica in posojilnica ,,Učiteljskega konvikta", reg. zadruga z omejenim jamstvom. Dne 23. junija so podali člani načelstva svoje podpise pri sodišču, in se je prošnja za registrovanje vložila pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču. Pristopi se množe. Učiteljstvo naj se z vso odločnostjo in z vsem zaupanjern zavzame za ta svoj velevažni denarni zavod. Jubilejska samopomoč. Vse one člane, ki so še na dolgu za zadnji smrtni slučaj (f Rudolf Piš), prosim, da čim prej poravnajo po poštni položnici določeni znesek. — Meseca maja in junija so pristopili k društvu: Jakob Furlan, Marija Furlan in Antonija Gale iz Ljubljane, Janko Toman iz Moravč in Janko N. Jeglič iz Rakeka. Svoj pristop je oglasila še Valentina Kaukler iz Ptuja ter Konrad Busle s soprogo iz Metlike. — Agitirajte za pristop. Čim več nas bo, tem krepkejše se bo društvo razvijalo. Fr. Ks. Trošt, t. č. predsednik. Uradna konferenca novomeškega okraja bo dne 14. julija t. 1. ob 9. uri v Smihelu pri Rudolfovem. —• Pred konferenco ob pol 9. uri ali takoj po konrerenci bo imelo »Učitcljsko društvo za novomeški okraj« svoj občni zbor s sledečim v-poredom : 1. Poročilo odbora. 2. Račun za 1. 1904. 3. Sprejemanje novih članov, ki jih še mnogo pogrešamo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ante Požar, predsednik. Iz društva za zgradbo učiteljskega konvikta. Odbor tega društva je imel dne 11. rožnika svojo drugo sejo, ki jo otvori t. č. tajnik, g. Juraj Režek z naznanilom, da se je pri prvi seji voljeni predsednik, g. Josip Cepuder, odpovedal tej časti. Pri novi volitvi je bil izvoljen predsednikom dosedanji I. podpredsednik, g. Jakob Furlan, I. podpredsednik je postal g. Josip Ce puder in II. podpredsednik pa g. Luka J e 1 e n c. Novoizvoljeni predsednik, g. Jakob Furlan, izjavi, da dragevolje prevzame to častno raesto ter si bo z vsemi svojimi močmi prizadeval, delovati v korist društva. G. predsednik da najprvo besedo društvenemu tajniku, ki poroča, da se je odbor obrnil na vsa kranjska okrajna uči.eljska društva s prošnjo, da v korist društva prirejajo koncerte, nabirajo prispevkov ob priliki okrajnih učiteljskih konferencij ter pristopijo k društvu kot pokrovitelji z 200 kronami. K besedi se oglasi društveni blagajnik, g. Jakob D i mn i k, ki poroča, da sta se do zdaj oglasili že dve društvi, ki postaneta pokrovitelj »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«, in sicer naša »Zaveza« in pa »Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj«. Upajmo, da pridejo za tema dvema društvoma še vsa druga učiteljska društva. Blagajnik poroča dalje, da je »kolekto poštnih znamk«, ki jo je izprva za poizkušnjo na svoje ime pričel, zdaj otvoril v imenu odbora ter dal dotično prošnjo tiskati v 500 izvodih. Odbor vzame to naznanilo blagajnikovo odobruje na znanje, ker stoji na stališču, da ima vsak odbornik pravico in tudi dolžnost, bodisi kakorkoli že pridobivati gmotnih prispevkov za konvikt. Blagajnik pravi dalje, da je s »kolekto poštnih znamk« največ angaževal učiteljstvo, da ima pa v delu zopet nov vir nabiranja denarja, ki bo pa naslovljen edinole na učiteljske prijatelje. Učiteljstvo bo moralo pa blagajnika pri tem nabiranju podpirati s tem, da mu bo na njegovo prošnjo pošiljalo natančne naslove učiteljskih prijateljev iz posameznih krajev. To nabiranje se bo vršilo potom poštnih čekov ter je v ta namen že vložil v poštno hranilnico 100 kron. Društveni blagajnik predlaga dalje, da se odbor obrne s prošnjo na vse slovenske posojilnice in hratiilnice, da bi po zgledu »Vrbniške posojilnice« 'vlagale vsaka vsako leto primeren znesek v svoji posojilnici, oziroma hranilnici na ime: »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani.« To nalaganje v korist konvikta naj se vrši toliko let, da pridemo do zgradbe, in takrat se pa vsa naložena glavnica z obrestmi vred izplača naŠemu društvu. Tako bo storila tudi »Vrhniška posojilnica«, ki ima v ta namen naloženih že 206 K 64 h. Odbor sprejme enoglasno ta predlog, tajnik Juraj Režek se pa poveri, da sestavi to prošnjo ter jo predloži odboru. Na blagajnikov predlog se je sklenilo tudi, prositi prispevkov, oziroma podpore za konvikt občinski svet ljubljanski, Kranjsko hranilnico in nekatere imovitejše rodoljube. Blagajnik naznani dalje, daje »NarodnaTiskarna« v Ljubljani darovala letos konviktu 150 K in tvrdka M. Grubbauer v Lincu pa 200 K z izjavo, da kolikor več odjemalcev bo imela, toliko večji bo tudi vsakoletni dar za konvikt. Odbor vzame to naznanilo radostno na znanje ter sklene, obema dobrotnikoma se zahvaliti pismeno, »Narodno Tiskarno« in pa Grubbauerjeve šolske zvezke pa tem potom kar najtopleje priporoča učiteljstvu. Predsednik Jakob Furlan poroča, da je učiteljiščni profesor Rudolf P e e r z spisal v korist zgradbi »Lehrerheim im Siiden« prav lično knjižico z naslovom: »Ein Tag, ein Jahr im Leben des Kaisers.« Papir za to knjižico je darovala papirnica v Vevčah in tiskala jo je pa brezplačno tiskarnica Bamberg-Kleinmayrova. Pisatelj je preskrbel tudi slovenski prevod te knjižice, in sicer jo je preložil na slovenski jezik vadniški učitelj Ivan Krulec. Slovenski prevod sta darovala pisatelj in prelagatelj »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.« Odbor vzame to naznanilo z veseljem na znanje ter sklene pisatelju in prelagatelju se pismeno zahvaliti za ta dar, knjižico pa založiti v korist učiteljskemu konviktu. »Narodna Tiskarna« se bo naprosila, da tiska knjižico brezplačno in tvrdka M. Grubbauer v Lincu pa, da nam da v ta namen potrebni papir zastonj. Odbornik Janko Likar predlaga, dabisedruštvena desetletnica proslavila letos o Božiču, na predvečer občnega zbora »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« z velikim koncertom z vojaŠko godbo*). Odbor soglasno pritrdi temu predlogu. Na predlog društvenega blagajnika se izvoli v ta namen »koncertni odsek«, v katerem so gg. Janko Likar, predsednik in oba podpredsednika (J. Furlan, Josip Cepuder in Luka Jelenc). Ta odsek se bo pomnožil najprvo s tukajšnjimi učitelji-pevovodji, ti so gg.: Anton Razinger, Josip Pavčič, Pavel Gorjup in Al. Sachs. Pozneje se bodo povabili k temu odseku tudi priznani učitelji-pevci in pevovodje izven Ljubljane. »Koncertni odsek« je imel dne 18. rožnika svojo prvo sejo. Odbor je sklenil dalje, prositi vsa tukajšnja pevska društva (»Glasbeno Matico«, »Ljubljano« in »Slavca«), pri katerih sodelujejo zgoraj imenovani pevovodje, da prirede vsako po en koncert na korist učiteljskemu konviktu. Odbornik Fr. Gartner omeni sklepa zadnjega občnega zbora, ki se tiče loterije na korist učiteljskemu konviktu. Blagajnik J. Dimnik predlaga, naj se izvoli v ta namen poseben loterijski odsek. Odbor se strinja s tem predlogom ter so bili izvoljeni v ta odsek gg.: J. Dimnik, Fr. Gartner in J. Režek. Prva naloga »loterijskega odseka« je, informovati se o prireditvi take loterije pri odboru »Učiteljskega doma« v Zagrebu in pri društvu »Lehrerhausverein« na Dunaju. »Loterijski odsek« je poveril odbornika Fr. Gartnerja, da stopi takoj v pismeno zvezo z imenovanima društvoma, blagajnika J. Dimnika pa, da pozve pri odboru »Glasbene Matice«, kako se prirejajo take loterije. Blagajnik J. D i m n i k predlaga, da postane naše društvo član »Hranilnice in posojilnice učiteljskega konvikta«, in sicer za zdaj s petimi deleži po 50 kron. Sprejeto soglasno. Ker ni bilo nobenega predloga več, zaključi predsednik sejo, in razšli smo se z veselo zavestjo, da smo precej pospešili zgradbo učiteljskega konvikta ter storili dobro delo v korist učiteljskim sirotam in otrokom. —mn — Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 3. julija t. 1. na Ljubnem ob 10. uri dopoldne. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. Zadnji zapisnik. — 3. Poročilo o »Zavezinem« zborovanju v Postojni. — 4. Načrt za spisovanje krajevnih kronik. Razpravlja g. Kocbek. — 5. Predlogi in nasveti. Glede kosila je pravočasno javiti nadučitelju na Ljubnem, g. Wudlerju. Odbor. Savinsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 16. jun. na Polzeli. Zborovanja se je udeležilo 24 članov našega društva, t. j. 88°/0 vseh učit. oseb vranskega okraja. Kot gosta sta se udeležila zborovanja tudi upokojeni nadučitelj g. Koderman ter sin g. jurist Koderman. Najprej se je vršil občni zbor. G. predsednik Farčnik je vse navzoče presrčno pozdravil ter nato v kratkih besedah narisal delovanje društva v preteklem letu. Zborovanj je bilo 6 s tremi predavanji. Zborovanja so bila dobro obiskana. Nato je prečital g. tajnik zapisnik zadnjega zborovanja, g. blagajnik je pa poročal o stanju društvene blagajnice. Nato je bil enoglasno izvoljen stari odbor namreč: Predsednik: g. Farčnik — Polzela, podpredsednik: g. Lorber — Braslovče, tajnik: g. Karničnik — Polzela, blagajnik: g. Kramar — Vransko. G. Pečovnik je poročal o zborovanju »Zaveze« v Postojni ter je žel zato zasluženo pohvalo. G. Zotter je nasvetoval, naj bi se delalo na to, da se v prihodnje globe zaradi šolskih zamud naklonijo fondom za šolarske kuhinje, da bo ljudstvo potem vedelo, kam se obrne oni denar, medtem ko sedaj marsikdo misli, da si denar razdeli učiteljstvo. Vnela se je tudi debata zaradi vročinskih počitnic. Ker so bila mnenja glede tega različna, smo naprosili našega zastopnika v okr. šolskem. svetu, da se o tej reči natančno informira. Na novo sta pristopila k društvu g. Bizjak — Vransko in g. Fischer — St. Pavel. Prihodnje zborovanje se vrši dne 24. julija na Vranskem. *) Zakaj ne z društveno. Uredn. Gornjegrajsko učiteljsko društvo. Poročati mi je o zadnjih dveh zborovanjih. Pri Sv. Frančišku se je vkljub neugodnemu vremenu zbralo lepo število članov in 3 učiteljske soproge kot gosti. Obravnavale so se zadeve lokalnega pomena, razni dopisi in g. Praprotnik je poročal o »Lehrerbundovem« zborovanju prav obširno in jasno. Tudi o »Zvezi slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic< se je razpravljalo in so navzoči sklenili vztrajati še na svojem prvotnem stališču glede te zadeve. Nato je tajnik prečital iz društvene spominske knjige letno poročilo za 1. 1904. Pri točki »Predlogi in nasveti« se je vnela živahna debata o neki skrajno lokalni zadevi in se je sprejela soglasno rezolucija: »Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja protestira najodločnejše proti temu, da bi člani učiteljskega društva objavljali neosnovane napade na šolske oblastnije.« »Majalis« smo praznovali v Sv. Janžu pri Rečici v priznano dobri gostilnici pri Korenu. Lepo pomladansko vreme je zbudilo marsikaterega zaspancav in zaspanko ter jih privedlo v krog tovarišev in tovarišic. Zal, da ni zdramilo vseh! Predsednik je naznanjal o raznih društvenih zadevah in tudi javil, da je načelništvo društva vložilo pri okr. zastopu prošnjo, naj bi ta korporacija ustanovila nekaj štipendij za učiteljiščnike, ki bi se zavezali služiti pozneje v tem okraju. Ta zadeva še ni rešena. Nadalje je predsednik storil korake zavoljo odprave 3. plač. razreda. Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja je predlagal prizadeti tovariš, naj se zadnjič sklenjena resolucija ovrže, oziroma prekliče. Govorilo se je mnogo o tej točki in so se razen predlagatelja izrekli vsi navzoči, da omenjena resolucija ostane neizpremenjena, kakor se je zadnjič sklenilo. Nadučitelj g. Kocbek je razpravljal o svojem potovanju v Norimberk k šolsko-higijeničnemu kongresu in nazaj. Zanimivo potovanje je napravil skozi Koroško, Tirolsko, Bavarsko, Saksonsko, Češko, Solnograško i. t. d. Povsod si je ogledal važnejše znamenitosti, zlasti one, ki so učiteljstvu mar. Četudi je predavatelj govoril skoro dve uri, vendar so ga navzočniki z vidnim zanimanjem poslušali in se mu končno z burno živahnostjo zahvalili za poročilo. G. -.ijanec je bil o Veliki noči navzoč pri »Zvezinem« shodu v Celju ter je o istem povedal svoje vtiske ia mnenje. Sklene se spodnještajerski »Zvezi« pristopiti kot član. Za Postojno sta se izvolila delegata, nakar je g. Praprotnik govoril o nabiranju narodnih pesmi, g. Armič pa je razkazoval nove vrste panj za šolske namene. Po zborovanju se je zbrano učiteljstvo v ožjem krogu še do večera zabavalo in se je marsikatera zadeva še sprožila in premotrivala. Za Horvateka se je nabralo nekaj čez 12 K. Omeniti mi je, da sta pri predzadnjem zborovanju društvu pristopila kot člana: g. J. Supanek, c. kr. okraj. šol. nadzornik, in gospica -štefka Einspieler, učiteljica v Novi Štifti; pri zadnjem pa gospici Bašelj in Uderman, učiteljici na Ljubnem, in gospica Kališ, učiteljica v Gor. gradu. Zadnjega zborovanja se je udeležil tudi učitelj g. Čulek, član »celjskega učit. društva« kot gost. Šentlenartsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. pret. m. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. G. predsednik pozdravi s presrčnimi besedami zborovalce, posebej pa še gospoda nadzornika dr. J. Bezjaka, ki je prihitel iz Maribora, da nas pouči o kateremkoli šolsko-pedagoškem vprašanju. Po odobrenju zapisnika se prečita odgovor g. urednika »Učit. Tov.« v 12. štev. istega lista glede dopisov. Odgovor se vzame na znanje, g. poročevalcu pa se izreče zaupanje in zahvala. Zatem predava g. nad?:orr.ik dr. Bezjak o računstvu. Izvolil si je številni krog 1—100, in od tega zopet le peto stopnjo, t. j. uporabo. Poudarjal je, da imajo učenci pri raČunstvu vse premalo spretnosti in sigurnosti. Ti dve lastnosti si mora prisvojiti učenec v nižjih razredih, zakaj temelj mora biti trden. Da se to dožene, je potrebno pri računstvu vedno in vedno vaje, vaje, vaje, in to zopet predvsem v štev. krogu do 100. Pri drugih predmetih pomaga asociacija, da si učenec snov zapomni; pri računstvu pa tega ni, vsaj v toliki meri ne. Učenec dostikrat mehanično in brezmiselno pove n. pr. koliko je 5 + 4; ako pa ne zna, mu razloži učitelj s pomočjo raznih učil nalogo, dokler učenec ne sbvata operacije. Kako je torej postopati pri vaji? Dosedaj navadno učitelj vpraša, n. pr.: »Koliko je 1 + 1 f Al« »Koliko je 15—3? Bl« »Koliko je 4x5? C!« itd., torej vsakemu učencu novo nalogo. Kako je to utrudljivol Pri indirektnem pouku se poslužuje učitelj knjige. Ko učenec nekaterekrati izvrši eno in isto nalogo, si končno rezultate zapomni kakor sledijo po vrsti. Ako pa vprašaš učenca kak račun iste naloge izven vrste, pa ti ga ne bo znal. Pri seji je treba mnogo in raznovrstnih kombinacij. Teh pa ne more nuditi ne učitelj ne knjiga v toliki meri, kakor je to za učence potrebno, ker: 1. učitelj mora vedno iznova vprašati in se s tem utrudi; 2. ne reši dovolj slučajev in 3. zadenemo tudi v računicah na razne zapreke. Kaj je torej storiti? G. predavatelj nam je nato pokazal dva številčnika. S pomočjo prvega številčnika (Zifferblatt), ki služi računanju od 1—10, je mogoče učencem izvršiti 2800 kombinacij; s pomočjo drugega številčnika pa, ki je razširjen do 100, je mogoče izvršiti 340.000 nalog, kakor je to izračunal izumitelj teh tabel sam. btevilčnika sta uporabna pri računanju s celimi števili vseh štirih računskih operacij. Njiju namen je, in to je glavna stvar, nuditi učitelju priliko, da izvrši v kratkem času mnogo nalog z majhnim trudom. Pri indirektnem pouku in domačih nalogah dobi učenec ista številčnika en miniature v roko, da po njih labko sam računa. Kdor si hoče zmanjšati trud v šoli in si zagotoviti uspeh v računanju, temu priporočamo ta številčnika; dobita se pri: Emil Thum, meščanski učitelj, St. Joacbimstal Zg. Češko. Cena 320 K in ena knjiga kot pojasnilo k tabelam 1 K. — G. predsednik se zahvali g. nadzorniku za poučno in zanimivo predavanje, ki ga je zbrano učiteljstvo poslušalo z vidnim zanimanjem. Društveniki sklenejo, da bodo vplivali na pristojne okr. šol. svete, da si vsaka šola omisli enaka številčnika. — G. Klemenčič vpraša g. nadzornika, kako bi bilo mogoče znižati cene slov. šol. knjigam? G. nadzornik je mnenja, da bi bilo to le mogoče po vplivu na pristojno mesto od kake večje korporacije, n. pr. »Zaveze«, dež. učit. društva itd. Glede III. plač. razreda se sklene. da odpošlje društvo eno peticijo, a v domači župniji naj dotično učiteljstvo izposluje peticije od občin. — G. L. Sijanec vpraša g. predsednika, kaj misli društvo ukreniti glede pristopa k »Zvezi« ? G. predsednik Maurič pravi, da ni dobil nikakega poziva od vodsta »Zveze«; sploh pa bo razgovor o tej točki pri priprihodnjem zborovanju dne 3. julija pri Sv. Lenartu. Pri skupnem obedu se še enkrat zahvali g. predsednik g. nadzorniku za njegov trud, nakar ta odgovarja, da se vsakokrat drage volje odzove vsakemu povabilu, če mu je le mogoče. Književnost in umetnost. Popotnik ima v 6. številki to-le vsebino: 1. Ivan Magerle: Nekateri novejši pojavi na našem šolskem polju. — 2. D. P. Lipa. — 3. A. Maier:Desetinski ulomki.— 4. Ivan Šega: Pedagoški utrinki. — 5. Književno poročilo. — 6. Razgled. Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. ,,Zvonček" ima v 7. številki to-le vsebino: 1. Anica, samotna rožica. Cvetko Slavin. Pesmi. — 2. Kresnice. Cvetko Slavin. Pesem. — 3. Ujel ga jel Mirko G-j. Povest. — 4. V svobodnih urah. Kompoljski. Povest s podobo. — 5. General Laudon. Fr. N. Zgodovinski spis s podobo. — 6. Zaklad smo šli iskat. C. Jor. Povest. — 7. Mihčev Jurček. Borisov. Pesem. — 8. Ah, kako lepo dišel Podoba. — 9. O kresu. F. G. Hrastničan. Povest — 10. Spet zazelenel je logl Strninsk.. Pesem. — 11. Pouk in zabava. Tvoj angel. Iv. Kiferle. Uglasbena pesem. — Bogat berač. — Največja poštna znamka. — Največja knjiga na svetu. — Živali v ognju. — Ali znajo živali štetif — Koli- krat in kako dolgo bije stolpna ura na leto ? — Kako sušimo mokre črevlje? — Kako spe Japonci. — Draga cvetica. — Dolga brada. — Navadna muha. — Dragoceni golobi — Ruski car in pisma. — Pajki. — Navadna pajčevina. — Petrolej. — Računski nalogi. S. P. — Rešitev. Odbor ,,Matice Slovenske" je izvolil v seji dne 28. marca t. 1. odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdavo »tehničnega nemško-slovenskega slovarja«. V ta namen se obrača ta odsek do vseh, ki so morda že nabirali ali še nabirajo tehnične izraze bodisi med narodom bodisi po tiskovinah — s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje ali mu vsaj naznaniti, kakšne zbirke imajo t. j. v kakšne tehnične stroke spadajoče in kako obširne, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti »Slovenski Matici« za slovar, ki se ima o svojem času izdati. Dopisi, tičoči se te stvari in zbirke naj se pošiljajo »Slovenski Matici« v Ljubljano. Pripravljalni odsek za izdavotehničnegaslovarja. Kirdžali. Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Cajkovski. (Drugi popravljeni natisk.) »Slovanska knjižnica«, snopič 134—137. V Gorici 1904. Natisnila^ in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. — Slovečo Čajkovskega povest, ki vnema zlasti mlado kri do sanjavega entuziazma, imamo sedaj v drugem natisku. Prepričani smo, da si pridobi mnogo navdušenega čitateljstva! ,,Sv. Ahacij" in nMučenci" je naslov knjigama, ki ju je izdala »Družba sv. Cirila in Aletoda« v svojo korist in mladim Slovencem in Slovenkarn v veselo duševno razvedrilo. Prvo je spisal vrli župnik Ivan Vihovnik, drugo pa Hrvat Milutin Mayer. Obe naj doneseta čitajočemu občinstvu mnogo moralnega in naši šolski družbi obilo materialnega dobička! V e s t ii i k. Učiteljski konvikt. G. Ivan Lapajne, učitelj v Cerkljah na Gorenjskem 70 K 6 h, čisti dohodek veselice, katero je priredilo cerkljansko učiteljstvo dne 19. junija v Cerkljah na Janko Vavknovem vrtu. — G. F. Omersa, trgovec in posestnik v Kranju, povodom praznovanja 401etnega jubileja 20 K; g. S. skulj, nadučitelj v _t. Janžu, nabral v veseli družbi na vinskem malkovcu z geslom : »bola — bodočnost« 5 K 80 h; gdč. Kristina Demšar, učiteljica v Smartnem pri Litiji 11 K, katere sta darovala dva, ko sta bratovščino pila, namesto »štefana« vina. Živili darovalci in naslednikil J. D i m n i k, blagajnik. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Zadnje dni so došle blagajniku zopet tri kolekte in sicer po ena iz postojinskega in radovljiškega okraja, ena pa iz »Coklarije« v ljubljanski okolici, katera je pa bila opremljena še s poštno nakaznico, vredno 13 K. Živeli »Coklarji« in drugi darovalci! Kdor želi tiskanih »kolekt«, jih lahko dobi pri blagajniku Dimniku. Gibati so se začeli tudi na Stajerskem. Prav tako! —mn— Nagrobni spomenik pokojnemu Črnologarju odkrijejo dne 7. julija ob 9. uri zjutraj v Šmarju pod Ljubljano z mašo in nagrobnim govorom. Zaradi neugodne zveze vlakov bo že ob 11. uri skupno skromno kosilo, za katero se je zglasiti pri g. nadučitelju Simonu Punčahu v smarju vsaj do 6. julija in bo stalo 1 K 10 h. Osebne vesti na Štajerskem. Učiteljica na Teharjih pri Celju, Olga Sittig, je postala meščanska učiteljica v Judenburgu; za nadučitelja v Kapli je imenovan Jos. Widmoser, dosedaj učitelj v Marenbergu. Stalne učiteljice so postale: Adela Fabiani od Sv. Andraža v Leskovcih za Loče, Roza Lapajne v Girkovcih in Eliza Kukovec v Stoprcah. _lužbi menjati se je dovolilo učiteljici Ljudmili Mesar v Dramljah z učiteljico Pavlino pl. Ziernfeld v Reki-Straži pri Tolminu. Osebna vest. G. Fr. Kopitar iz Čateža je imenovan za nadučitelja v Stopčah. Nova šola. Deželni šolski svet kranjski je odredil, da ustanove na Malenskem vrhu v Poljanski dolini enoraziednico. Razširjena dekliška šola. Deželni šolski svet je dovolil, da se razširi štirirazredna dekliška šola v Kranju s prihodnjim šolskim letom v petrazrednico in potem sukcesivno dalje. Klerikalci so delali tej razširjatvi silne zapreke, a k sreči — zaman! Karel pl. Stremayer. V starosti 71 let je 22. pret. m. popoldne umrl dr. Karel pl. Stremayr. Rojen je bil v Gradcu. Leta 1849. je bil izvoljen v frankobrodski parlament, kjer se je pridružil vsenemški stranki. Načelom stranke je ostal vedno zvest in zlasti Slovenci smo to bridko občutili. L. 1861. je bil Stremayr izvoljen v štajerski dež. zbor in v dež. odbor, leta 1868. pa ga je Giskra poklical v ministrstvo notranjih del. Naučni minister je postal v Hasnerjevem ministrstvu in ostal na tem mestu tudi v ministrstvu grofa Potockega. Po Hohenwartovi epizodi je prišel Stremayr zopet na krmilo in bil v Auerspergovem kabinetu od 1. 1871. do leta 1879. naučni minister. V tej dobi je izvršil sicer zaslužno delo, to je reformo konfesij onalnih zakonov — žal, da je velik del tega dela ostal samo na papirju. Stremayr je imcl nalogo, prepričati cesarja, da se je zaradi proklamacije papeževe nezmotljivosti bistvo rimske cerkve izpremenilo, in opravil je to nalogo tako dobro, da je vlada odpovedala konkordat. Takrat je po vsi Avstriji zavladalo nepopisno veselje. Slovencem je bil Stremayr v narodnem oziru skrajno sovražen. To je posebno pokazal, ko je po Hohenwartu prišel zopet do oblasti. Tudi slovenske profesorje je Stremayr kruto preganjal in s cinično odkritostjo rekel, da so slovenski profesorji najboljši, kadar so sto milj od svoje domovine. Od 1. 1879. se ni Stremayr več udeleževal političnega življenja. Možitev učiteljic. Na neko pritožbo je upravno sodišče izjavilo, da je poroko učiteljice, izvršeno brez dovoljenja kompetentnih oblasti, smatrati za prostovoljni izstop iz službe. Izpod Triglava nam piše prijatelj: V radovljiškem okraju prirede jeseni sadno razstavo. Odbor v ta namen je izvoljen in prične takoj z delom. Da pri izvolitvi odbora niso mogli prezreti učiteljev, je umljivo, ker je znano, da so nekateri v okraju izvrstni sadjarji. ln res je izmed 21 izvoljenih 8 odbornikov našega stanu. Podpredsedništvo, tajništvo in blagajništvo je v rokah učiteljev in tudi druga važna mesta v raznih odsekih zavzemajo naši tovariši. Pač res: učitelji so povsod zraven, kjer je dovolj dela. Da bi to dejstvo merodajni krogi tudi primerno uvaževali! Ministrstvo za vojno mornarico. Dunajski listi pišejo o nameri, da bi se sedanja sekcija za vojno mornarico na vojnem ministrstvu izpremenila v samostalno ministrstvo vojne mornarice. Sterneck je delal na to, da bi se osnovalo posebno ministrstvo za mornarico. Ker pa kani sedanji poveljnik mornarice, baron Spaun, oditi kmalo v pokoj, bi postal minister mornarice najstarejši aktivni mornarski častnik, in ta je nadvojvoda Karel Stefan. Po drugi strani pa se dementuje ta vest. — Najbrže pa bo resnična. Saj store za vojaštvo vse, kar hočejo, a za šolstvo — nič! Z Iga nam pišejo: Dne 20. rožnika t. 1. je umrl na Kremenci pri Igu g. Anton Kraljič v 77. letu svoje dobe. Pokojni je bil 24 let član krajnega šolskega sveta, več let občinski odbornik in član cestnega odbora. Sej krajnega šolskega sveta se je vedno udeleževal ter bil sploh prijatelj šoli in šolski mladini, ki se je udeležila z učiteljstvom pogreba dne 22. rožnika. V znak naklonjenosti do šole, je volil pokojni za ubožne učence znesek 100 K. Bodi prijaznemu možu blag spomin I Z Vidma ob Savi nam pišejo*. Naša šolska efektna loterija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce, tvorničarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo vposlati cenike na loterijski odbor na Vidmu. Listnica uredništva. Zaradi obilice gradiva smo morali več važnih stvari danes odložiti za poznejše številke. Zato je izostala tudi »Pisarna«. Vse pride polagoma!