Govorne motnje v otroštvu : razvrščanje govornih motenj pri slovenskih otrocih
Speech disorders in childhood : classification of speech disorders in Slovene children

slovenski

2018

letnik 17, številka 2

govorne motnje   klasifikacija   motnje govorjenih glasov   otrok   rehabilitacija

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Pojavnost govornih motenj pri otrocih je v primerjavi z drugimi vrstami motenj v govorno-jezikovni komunikaciji velika. V zadnjem desetletju je interes za oblikovanje enotnega sistema za opredeljevanje posameznih podtipov motenj govorjenih glasov (MGG) vedno večji, tudi zato, ker odsotnost jasnih diagnostičnih smernic na tem področju v klinični praksi prinaša nemalo težav. Nejasnosti pri opredeljevanju motenj vplivajo na načrtovanje terapevtskih postopkov, oceno uspešnosti terapije in napovedovanje dolgoročnega izida glede na vrsto in stopnjo motnje. Namen raziskave je bil dobiti vpogled v diagnostični okvir opredeljevanja MGG ter uvid v aktualno uporabo modelov za razvrščanje MGG pri slovenskih otrocih. Metode: Pregledali smo logopedsko dokumentacijo 51 otrok, ki so bili napoteni na nadaljnjo specialistično logopedsko obravnavo ali na Komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP). Iz poročil logopedov smo zbrali informacije o pomembnih področjih za opredelitev MGG ter o načinu razvrščanja motenj. Zbrane podatke smo prikazali v tabeli in jih kvalitativno ovrednotili, glede na to, kako pogosto in na kakšen način so o določenih področjih, postopkih in razvrščanju poročali logopedi. Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 poročil 20 različnih logopedov za otroke med četrtim in sedmim letom starosti. Analiza podatkov je pokazala, da so se logopedi v manj kot polovici primerov odločili, da MGG razvrstijo glede na vrsto oz. tip motnje, kljub temu, da so jo opisno opredelili. Manj kot četrtina logopedov je uporabila pri nas in v svetu splošno uveljavljeno Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10). Drugih v svetu uporabljenih teoretičnih modelov za razvrščanje MGG logopedi, vključeni v raziskavo, niso uporabili. Zaključek: Na podlagi pregledanih poročil ugotavljamo, da je uporaba MKB-10 za namen opredeljevanja govornih motenj v našem okolju redka in pomanjkljiva. Njegova dosledna raba v javnih zavodih, ki obravnavajo otroke z motnjami govorno-jezikovne komunikacije, bi bila korak k poenotenemu razvrščanju otrok z MGG.

22.02.2019