Uvodnik
Uvodnik
Tretja številka revije Varstvoslovje v letu 2010 vsebuje štiri prispevke in štiri poročila s strokovno-znanstvenih sestankov oziroma strokovnih ekskurzij. Ravno pravo razmerje za takšno popočitniško številko, bi kdo dejal. Je pa zato vsebina vsekakor zelo zanimiva.
V prvem prispevku Barbara Čuvan, Boštjan Slak, Gorazd Meško in Sonja Gorza-Luk nastavijo nekakšno ogledalo Fakulteti za varnostne vede (FVV) oziroma znanstveno-raziskovalnemu in pedagoško-mentorskemu delu njenih sodelavcev, kar je ob vstopu v novo študijsko leto več kot simbolično. Avtorji in avtorice so namreč analizirali raziskovalno delo ter diplomske, specialistične in magistrske naloge na Fakulteti za varnostne vede v obdobju 2005-2010. Med drugim so ugotovili, da se trendi v pisanju zaključnih del na FVV v primerjavi z obdobjem 1996-2005 niso bistveno spremenili, tako v smislu razmerja med empiričnimi in teoretičnimi deli (še vedno je več slednjih) kot v smislu obremenjenosti mentorjev s številom diplomskih nalog. Zelo spodbudno pa je, da se je v proučevanem obdobju izredno povečalo število raziskav in avtorjev, ki so svoja dela objavili v publikacijah z najvišjimi znanstvenimi kriteriji. Upava in verjameva, da bo članek koristen pripomoček vodstvu in zaposlenim na FVV pri nadaljnjem načrtovanju razvoja fakultete.
Peter Umek in Bojan Dobovšek sta se lotila stresa pri sodnikih. Raziskava, v katero je bilo vključenih 150 sodnic in sodnikov iz civilnih oddelkov slovenskih sodišč, je pokazala, da respondenti prepoznavajo svoj poklic kot stresnega, pri čemer so, zanimivo, kot najbolj stresne navedli zunanje vplive na njihovo delo, medtem, ko se jim situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav, zdijo manj stresne. Kot najbolj pogoste so sodnice in sodniki navedli težave iz čustvenega in telesnega področja, in sicer vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole. Samo upati je, da le-te ne vplivajo (pre) več na njihovo odgovorno delo in da bodo vodstva sodišč in Sodniško društvo znali rezultate raziskave koristno uporabiti pri načrtovanju preventivnih ukrepov in psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam, kar je eno izmed sporočil avtorjev prispevka.
Zelo aktualen je tudi naslednji prispevek, ki ga je napisal Vlado Odar, saj se loteva sodobnega pomorskega piratstva in njegove grožnje mednarodni varnosti. Pri tem ne podleže vsesplošni histeriji, ki v zvezi z ugrabitvami čezoceanskih ladij v Adenskem zalivu vlada v zadnjem letu, in vseh piratov ne »zmeče v en koš« kot eno, vsesplošno grožnjo mednarodni varnosti. Razdeli jih na običajne pirate (ki se piratstva poslužujejo predvsem iz potrebe po preživetju in izvajajo v glavnem majhne oborožene rope) in na organizirane piratske skupine, katerih motivacija je dobiček in izvajajo v glavnem večje ugrabitve, včasih celotnih ladij, tovora in posadke. Avtor ugotavlja, da je grožnja, ki jo pirati predstavljajo mednarodni skupnosti, kompleksna in večplastna, zato tudi soočanje z njo zahteva večplasten odziv, ki ne sme biti omejen zgolj na boj proti piratom na morju, ampak tudi na odpravljanje vzrokov za njihov nastanek na kopnem.
243
VS_Notranjost_2010_03.indd 243	{©}	23.9.2010 23:14:18

Zadnji izmed člankov, pod katerega sta se podpisala Radomir Zekavica in Bernarda Tominc, pa se ukvarja z večnim vprašanjem policijske diskrecije, tokrat v luči anglo-ameriškega izročila o vladavini prava. Njuna razprava ni omejena zgolj na razlago policijske diskrecije, ampak se loteva tudi možnih načinov, s katerimi je možno policijsko diskrecijo ustrezno nadzirati.
Kot že rečeno, so v drugem delu številke predstavljena poročila o znanstveno-strokovnih konferencah in strokovnih ekskurzijah. Tako Katja Eman poroča o 47. konferenci ameriške Akademije za kazensko-pravne vede, ki je potekala v San Diegu (ZDA), Tinkara Pavšič Mrevlje pa o 11. slovenskih dnevih varstvoslovja, ki jih je organizirala Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani. Za zaključek sta tu še dve zanimivi »reportaži« o strokovnih ekskurzijah študentov in profesorjev FVV na Univerzo v Bologno (Katja Eman) ter v Sarajevo oziroma Bosno in Hercegovino (Katja Eman in Aleš Bučar-Ručman). Tudi tovrstne oblike pedagoškega dela so namreč že stalnice na naši fakulteti in zelo priljubljene med študenti varstvoslovja.
Ustvarjalci revije upamo, da smo tokrat pripravili zanimivo kombinacijo znanstvenih, strokovnih in »potopisnih« prispevkov in se že veselimo naslednje, angleške številke revije Varstvoslovje.
dr. Bojan Dobovšek in dr. Andrej Sotlar
Urednika
244
VS_Notranjost_2010_03.indd 244	{©}	23.9.2010 23:14:18