St. IT
Maribor, dne 28 aprila 1910.
Tečaj XLIY.
List ljudstvu v pouk In zabavo.
Ifiaja vsak ierrfek in velja » nott»:iH> vr«4 i« v Maribora b pošiljanjem na dom za celo loto 4 K, pol leta 2 K in za četrt Uta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrtjsk». dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto eaiao 3 K, Narodnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnets društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravnifctvo: Koroška
cest» štev. 5, vsprejema naročnino, inserat« in reklamacij«. 2a Umerat« »• plašni« od enostepn« y«titvraW za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vim., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglas» primeren popust. InseraH se sprejemaj- do srede zjutraj. — Ne-
zaprt« reklamacije so poštnine proste.
Noti. davki.
Zaradi velikonočnih praznikov iakozvanih pravoslavnih veroizpovedanj, je v posvetovanju državno zbornice nastal kratek odmor, ki bo trajal do 6. maja. Le par važnejših odsekov bo ta teden še zborovalo, njimi tudi finančni odsek, kjer se začne razprava o novih davčnih predlogih, katere je finančni odsek predložil poslanski zbornici. Ker s« bo vsa avstrijska javnost zanimala za dogodke in posvetovanja ▼ tem odseku, in bomo tudi mi svoj« čitatelje o njih reihio obveščali, zato hočemo danes navesti tvarino, s katero se bo moral finančni odsek baviti.
1. Predlog zaradi postavnih sprememb pri o -sebni dohodnini, Od leta 1896 imamo v Avstriji osebnoi dohodninski davek, ' kateremu0 je vsakdo podvržen, ki ima nad 1200 K čistih dohodkov. Ta zakon je bil pa pomanjkljiv, ker je bil neusmiljen proti majhnim dohodkom, a velikodušen nasproti onim, kateri imajo visoke dohodke. Novi predlog zahteva torej nekaj sprememb, a) Obdačile se bodo dividende, katere dajejo akcijske družbe, komanditne družbe, tr-)vske družbe svojim družbenikom. Akcijska družba je družba ljudi, ki dajo svoj denar v gotovih deležih za kako obrtno ali trgovsko ali prometno podjetje. Ak-eionarji, to so oni, ki so dali svoje deleže (akcije), jamčijo samo z deležem. Podjetje vodi kako ravnateljstvo, akcijonarji dajo le svoj denar, ne pa svojega. Pri komanditnih družbah se udeležujejo mnogi akeio-narji tudi dela, posodijo torej družbi denar in delo. Čisti dohodek, katerega imajo take družbe, se uporabi, da se obrestujejo akcije (deleži), da se nabirajo potrebni za\kladi (fondi), in kar potem še ostane, to se razdeli zopet med akcionarje kot takozvana dividen-da. Te dividende se bodo torej sedaj obdačile. b) Zvišajo se stopnje osebnodohodninske postave, ! tako da bedo bogatejši tudi bolj obdačeni; če dovolj, to je zopet drugo vprašanje. Končujejo se namreč spremembe z določbo: pri dohodkih čez 210.000 kron se dvi-:j|o stopnje za 10.000 K in davek za 650 K. Glede osebnodohodninske postave se predlagajo še nekatere druge spremembe, o katerih bomo čitatelje obvestili, ko se bo o njih razpravljalo, c) Obdačijo se tu-4i posebej dohodki udov načelstva, udov nadzorni-štva, in udov upravnega sveta, koji udje dobivajo Qo-
hodke od akcijskih, komanditnik «li drugih podjetniških družeb. Ti dohodki se d&jajo navadno po imeni plača, remuneracija (odškodnina), tantieme (gotovi zneski), presenčne marke (znamke za navzočnost) itd. Kratkomalo se imenuj« ta nameravani davek: davek na tantieme.
Velike važnosti je, da bodo po določilih vladnega predloga smele davčne oblasti vpogledati tudi v računske knjige vseh podjetij. Zaradi tega je med podjetniki največ krika, kajti s tem se jim odvzam« priložnost, da zatajijo davčnim oblastim dohodke svojih podjetij.
2.	Predlog zaradi davka na vino. O tem hudem predlogu so naši čitatelji že dovolj poučeni. Vkljub mnogostranskim ugovorom finančni minister še ni hotel umakniti predloga.
3.	Predlog zaradi davka n a k i s 1 e vode. Finančni minister hoče upeljati na liter kisle vode 10 vin. davka.
4.	Predlog zaradi davka na sodavico in druge k r e p 6 i I n • vod©. Ta davek naj bi se pobiral kot užitninski davek, in sicer 6 vinarjev od litra.
5.	Predlog zaradi davka nabencin za avtomobile. *' Finančni minister upa dobiti iz tega davka 1 milijon kron, znamenje, kako razvit je avtomobilski promet že tudi v Avstriji.
6.	Predlog zaradi davka na žganje. Za t liter alkohola bi trebalo plačati 1 K 40 vin. Za pridobivanje žganja iz domačih pridelkov so posebna določila, v marsičem slična s sedanjimi, s katerimi bo-demo seznanili Čitatelje v eni prihodnjih številk. Finančni minister upa dobiti iz novega 35 milijonov K več, kakor sedaj; od tega bi dal 15 milijonov deželnim blagajnam, in le 15 milijonov bi uporabil za državne blagajne.
7.	Predlog zaradi davka naužigalice. Ta predlog poslanski zbornici še ni predložen, vendar je finančni minister povedal, da ga bo gotovo predložil. V finančnem ministrstvu si namreč še niso na jasnem, ali naj bi vžigalice v bodoče država sama izdelovala in prodajala, ali pa bi naj izdelovanje prepustila tovarnam, ter le pobirala davek. Množina vžigalic, ki stane sedaj 2 vin., bi stala vsled davka 4 vin, ves davek bi nesel približno 15 milijonov kron.
Novi davki bi nesli torej za državno blagajno:
1.	Oseb. dohodnina, tantiem«, dividende	13	■til.	K
2.	Kisla voda	2.2	99:	99
3.	Sodavica	1.8	Î1	99
4.	Vino	11	ÎÎ	99
5.	Vžigalice	19	99	99
6.	Bencin	1	99	99
7.	Žganje (35 milijonov, od teh za državo)	15	r»	91
skupaj ... 69 mil. K
Nismo se danes spuščali v presojanje novih davkov z našega stališča, ki se mora ozirati vectne na slovensko ljudstvo, to storimo ob drugi priliki. Trebalo je, da smo predočili našim čitateljem davčni načrt sedanje vlade v njega celoti.
Državni zbor.
Pretekli teden, jo zbornica končala najprej prvo čitanje vladnega predloga o službenem razmerju državnih uradnikov. Ob tej razpravi je naznanil minister za notranje zadeve, da je morala leta 1908 država plačati uradnikom 565 milijonov plače, 80 milijonov penzije, vrhu tega je izdala Še za orožništvo, ii-nancarje in justično stražo 41 milijonov, torej vsega skupaj 693 milijonov. Leta 1909 znaša ta svota gotovo že nad 700 milijonov kron. UradniŠtvo nas stan« v Avstriji eno četrtino vseh državnih dohodkov. Minister za notranje zadeve sam je z ozirom na te Številke izjavil ,: Katero zasebno podjetje pa bi moglo izhajati, če bi ga samo uradništvo stalo eno četrtino. Tega tudi ni v nobeni državi, in v Prusiji n pr., M je bogatejša kot mi, opravlja v mnogih stvareh en u-radnik toliko, kakor pri nas trije.
Potem se je začelo drugo in tretje čitanje o državnem posojilu, s katerim se dovoljuje, narediti vladi 220 milijonov kron novega dolga. V imenu Slovenskega kluba se je proti temu velikemu posojilu izrekel dr. Žitnik v zelo resnih besedah. Toda nemško-poljska večina je sprejela predlog in dovolila ogromno posojilo. Pri glasovanju so bile tudi klopi Plojeve-ga kluba precej prazne. Tam se sploh godijo čudn« reči, kajti v odseku je dr. Ploj o priliki posvetovanja glede omenjenega posojila izrazil svoje zaupanje finančnemu ministru Bilinskemu. Izgovor ne velja, da je izrazil zaupanje ministru radi tega, ker se minister začetkom leta ni obrnil za dobavo denarja na jude, ampak, na poštno hranilnico. Ministrom, katere želimo odkrito odstraniti, se ne izraža zaupanje.
PODLISTEK.
Lenčika.
Po rewičnoj podlagi.
(Konec.)
„Šla bon, kam, to ne ven, vi pa si zapunte, ka
de vas Bog kaštigo."
Solznata,' je odišla. Parkrat še je poglednola nazaj na hižico, v keroj je živela s svojoj mamikoj, te pa je šla napre. Prišla je v tisto ves, ge bo Vanek dUma. Žalostna je šla s ciilicoj mimo hiže.
Vanek jo zagtedne, pa jo glasno zezove: „Kam pa kam Lenčika, na tak kesno?"
„Sliižbo si iščem, da so me Slamnjakovi nagnali."
„Kaj nagnali so te?" se zglasi Vanekova mati, ki je ravno stopila na prag. „Ne hodi dale, Lenčika! Pri nas boš mela delo pa jela."
„Kaj pa je," se Še Stoklas zglasi 1
„Ja, Lenčiko so Slamnjakovi nagnali. Ido si službe iskat, jas pa sen joj rekla, naj pri nas ostane!"
„Dobro, dobro, le hodi, le hodi, nič se nas ne boj! Zaj boš naša, kaj ne mati?!"
„To sen si jas že tlugo želela, pa kaj da pa. ku-6e nemarno, ka bi obe vzeli, zaj pa je to driigači. Le hodi Lenčika z menoj! Zutra pa mo (bomo) ti kravico prignali, no svinje, pa. druge reči pripelali."
„Da pa so mi Slamnja^ vse vzeli. Rekli so: To je za to, ka ste ble tak dugo zapstunj pri nas."
„Kaj zapstunj ?" se zglasi Stoklas. „Ce mu neste delale? Čakaj ti stari repnjak! Rihtar sen, zaj včasi <?rem nad njega. Zafučka mu bom, ka de mu še duga ornilo po viihah.
Stoklas je prišo,* pa Slamnjakovega hrama ne bilo več. Vse v grilnt je zgorelo. Hitro se je Lenčiki-no prerokovanje spunilo.
Kravico pa svinje so prignali, vse drugo pa je Lenčiki zgorelo.
Kravica je bila breja. Se mesec ne n^no, pa je skotila, lepo teličko.
„To mo pustili na plemen. Po časi po krava, staro pa mo odali, peneze pa Lenčiki v šparkaso dja-li," reče Stoklas.
Pa tudi prašiča je skotila osen lepih gudekov. „Tiidi tote mo odali, pa v šparkaso dali."
„Kaj bon te jas s penezi, ve sen zaj vaša", pravi Lenčika.
Pa joj reče Stoklas: „Dereš (kadar boš) veka, boš je nucala."
Tak je gospodarje Stoklas z Lenčikinoj živini-coj, ka je naraso preči kupek penez, dere bla dvajsti stara.
Pa je bila to deklina, da joj ne bi najšo v celoj fari para! Snažna ji bila, pa pokorna kak ovca. Materi je na očeh vidla, kaj bi radi, pa je hitro napravila. Na drvotani, šibje, drva, vse blo vredi, poštenje zmeteno. v štali pavoki neso preli sojih zabrnkov, v prikleti, v kuhnji in po hižah se je poznalo, ka Lenčika snago liibi. Joj ne bilo treba dela davati, sama sa je najšla.
Nešternokrat so si mati mislili: Sam Bog nan je Lenčiko v hižo posla. Hvala Bogi, ka smo jo dobili!
Na božič večer pa, dere se je Lenčika po kuhnji sukala, Vanek pa drtigi pa so meli pri živini opra-vico, reče svojemi moži: „Ciješ, kaj se ti vidi, ali nebi naš Ivan pa Lenčika bila priličen par?"
„Jas že duže na to mislin," reče moš. „Stara sma že no priletna, do smrti pa se nama le ne treba mantrati. Pred dvema letoma sma si postavila snažno
hižico, pa preči grunta sma kcoj kupila. Ta ma se mija (midva) preselila. Redima si lehko nekaj živine, penes pa še tiidi mama za silo, te pa se nama na stare dni nede prehudo godilo."
„Prav moš Štefan, grunt dajma Ivani prek, te pa se naj vzemeta, to si zasltižita. Vrla sta."
„Dobro, dobro, Mica! Svetki do (bodo) hitro mi-noli, pri notari napravimo jfitrno, jedva pa v farov pošlemo, te pa bo."
„Že, pa malo moremo prle Lenčiko skušati, ali podražiti."
„Kaj nameravleš?"
..To Štefan le meni piisti!"
Hitro se je zazvedlo, ka so Stoklasovi Ivani griint prek dali, pa ka se ženi. Lenčiki tega domači neso povedali, pa po drugih je zvedla. Postala je žalostna, bleda, pa zajokana.
Večkrat si je ge v kakem koti solze brisala. Najšo jo je sam rad Ivan. Kaj joj je, jo je spitavo. Pa ravno tak sam rad je prišo što, pa po sto, ka nesta mogla svojega guča dokunčati.
Neko zaran jo Ivan pa (opet) najde pri joči. „Za božjo volo Lenčika, pove mi, kaj ti je! Ve si že bleda kak stena, pa zajokana si. Ali si betežna?"
Ivan, Ivan, pa se resen ženiš? Liidje mi pravijo ka se."
„Liidje ti ne lažejo, jas se resen ženin."
„Moj Bog, kam bon te jas šla! Vanek, skos sma si dobra bila, bar to mi pove, kero si jemleš!"
„Norček tebe Lenčika, kero pa. drugo," se zglasi mati.
„Oj de reka Lenčika - Za ka pa se jočeš?"
Zlati prstan bon ti da - Ce ga meti hočeš.
so pevci zapopevnli. ka je po dvori hriim letjo.
Vse to so mati nnštimali, ka bi malo Lenčiko podražili.
Ta teden so posvetovanja nekaterih važnejših odsekov, tako proračunskega, finančnega, narodnogospodarskega, socialno-političnega in drugih. Sejo v zbornici se začnejo zopet dne 6. maja.
Poslanec Roškar za vinogradnike.
V odseku za vinarstvo je zavzel poslanec Roškar pri razpravi postave za poškodbo po trtni uši stališče, da se naj namesto brezobrestnih posojil u-gelje subvencije, katerih bi ubožnim vinogradnikom ne bilo treba vrniti državi.
Utemeljeval je to zahtevo posebno s tem, da so dosedaj večinoma gospodarsko krepkejši vinorejci prenovili svoje vinograde, in da pridejo sedaj ubož-nejši na vrsto, katerim bi se potom tega nameravanega zakona pomagalo obnoviti njih vinograde z državnimi sredstvi, ne da bi taiste morali vrniti.
S tem bi se jim omogočilo, ohraniti obstoj družin, pa tudi premagati vinsko krizo, katera je vsled nizkih cen, ki ne pokrivajo produkcijskih stroškov, postala za njih gospodarstvo nevarna.
Zahteval je tudi, da se naj spremeni zakon v tem smislu, da državna podpora ali subvencija ne sme biti v bodoče odvisna ocl enako visoke svote od strani dežele, kakor predpisuje sedaj veljavni zakon, ker so bile na Spodnjem Štajerskem nadaljne podpore vinogradnikom onemogočene vsled tega, ker je črtal deželni odbor to svoto 200.000 K iz proračuna za leto 1910.
Po dveurni debati se je sklenilo z veliko večino, naj c. kr. poljedelsko ministrstvo čim prej izdela načrt postave, v katerem bi bile vse dosedaj v veljavi stoječe vinske postave enotno po sedanjih skušnjah in potrebah urejene, posebno z ozirom na zahtevo odseka za spremembo brezobrestnih posojil in nevračljive subvencije.
3NT Ne pozabite na Št. Ilj!
Politični ogled.
— Cesar Franc Jožef se odpove prestolu? Bel-grajska „Politika" poroča, da se cesar Franc Jožef namerava odpovedati prestolu na korist prestolonasledniku Francu Ferdinandu. — Zagrebški listi pa so dobili ocl svojih dopisnikov na Dunaju poročilo, da je bilo pretekle dni odrejeno v dunajski in budimpe-štanski denarni kovnici, da»se začno takoj kovati denarji s sliko prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na teh novcih bo letnica 1911. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo naš cesar kmalu odrekel prestolu. Bržkone se bo to zgodilo koncem leta po sestanku nemškega cesarja Viljema in našega cesarja.
- Albanska vstaja. Uporniki v Albaniji se še ne mislijo vdati, ampak so sklenili, da se bodo branili do zadnje kaplje krvi. Poroča se, da bo prvo, kar bodo sedaj , storili, to, da porušijo železniško progo Skoplje—Mitrovica, da s tem onemogočijo nadaljno pošiljanje vojaštva na bojišče. Oboroženih Albancev se nahaja na Požaranah 3000, blizu Drenice pri Gra-bovcu in Kuzminu 2000, pri Lipljanah 4000, pri Ber-nafu ni Rakovcu 5000, pri Podgoru 3000, pri Labu 6000, pri Ljumi 6000, in pri Ferizoyiču 2000, torej skupno 31.000. Glavno taborišče imajo ob reki Sitnici na Kosovem polju. Tiirške vojske se nahaja na Koso-vem polju 40 bataljonov pehote in 12 brzostrelnili baterij. V par dneh pa se ima to število povišati na 52 bataljonov pehote in 12 brzostrelnili baterij.
Protievropska vstaja na Kitajskem. V London dohajajo poročila iz Hankava, po katerih je položaj jako kritičen. Žene in otroci beže iz Canšeja. Veliko hiš je zgorelo. Povsod so nalepljeni lepaki, ki pozivajo, naj se Evropejci pomore. Misijonarji bežo. Vstaši so zažgali neko šolo, v kateri je zgorelo 30 dijakov. Proti vojnim ladjam so izpustili vstaši goreče džunke. Ameriški pekinški poslanik se boji, da se nemiri še razširijo.
Začudila se je Lenčika. Na pol še se je jokala, na pol pa smejala. Skočila je k materi — moja zlata mati!"
„Kaj boš se to jokala, čii oea zove! H<rlmo vij
žo!"
„Ivan pa Lenčika, poklekniti), da. vama damo svoj sveti žegen!"
„Mati deni tvoji roki Lenčiki na rame! Tak! Zaj pa vaj naj blagoslovi vsegamogočni Bog: Oča, Sin, no sveti Duh!"
„Mati pa za prkiesi ocvirkovice i pint vina, pa zaročno prstane!"
Za tri tjedne blo gostiivanje. Pač takšo gostiivanje je bilo, ka še ga nihče no puni. fMa ves bla na gostiivanje pozvana. Tri dni so se gostili pa veselili. Tretji den, ravno so bli pri obedi, prinese pot iz pošte lepo Škatlico za Lenčiko. „Moj Bog, ka pa je to, Ivan?" „Le odpri, tvojo je, ka mo vidli, kaj je notri!"
Bilo je srebrno jajce, goreh pa zlato zapisano: Lenčiki, Ivan.
Ti — ti — Ivan — ti, prosi pretrgano Lenčika, pa joj vsiplejo svetle solze po lici — zmislila si je na kuhano jajce pred školoj, začetek njene zdajne sreče.
Ocvirkovica je bila kaj dobra mesena jed, podobna gulaši. Dobili so jo tisti, ki so prišli v ogledi, pa ženihu nevosto dobili.
P. Sk.
M&U ponfl&m n&snanlla.
Dne 22. a p r Sla: Za dunajskega župana je bil danes zjutraj izvoljen dosedanji prvi podžupan ¡dr. Neumayer. — Cesar odpotuje dne 12. majnika v Budimpešto. — Socialni demokrati v; Bosni so sklenili, da postavijo za saborske volitve lastne kandidate.
D n e 2Z aprila: Cesar se udeleži dne 22. julija slavnosti v St. Hipolitu v proslavo njegove o-semdesetletnice. — Angleški kralj Edvard pride meseca avgusta v marijinovarske toplice. — Ruska gospo-darstvena duma je zvišala prispevke za ljudske šole od 4 na 14 milijonov rubljev. — Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Srbijo se bodo ugodno končala še do konca tekočega meseca.
Dne 24. aprila: Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi v goriškem slovenskem velepo-sestvu so zmagali liberalci dr. Franko, Klančič in Rutar. — Vojna sodišča v Prištinu so obsodila doslej 400 Albancev zaradi udeležbe pri vstaji. 18 Albancev je bilo obsojenih na smrt., — Za HrvaŠko se pripravlja nov volilni red, ki pa bo po dosedanjih poročilih zopet pravo skrpucalo. Volitve bodo javne.
!azne notice.
*	Iz finančne službe.Finančni konceptni prak-tikant dr. Janez Hauke je premeščen od davčnega referata v Celju v Feldbach, in finančni konceptni praktikant Emanuel vitez pl. Ferro od davčne administracije v Gradcu k davčnemu referatu v Celju.
Prestavljen je koncepti^ praktikant Arnold pl. Halbennatten iz Ptuja v Murau, namestniški konceptni praktikant Julij Reininghaus pa iz Murau v Ptuj.
*	Poslance lloškar je vložil dne 22. aprila t. 1.
v državnem zboru predlog za obligatorično zavarovanje proti elementarnim poškodbam, ker je samo tem potom mogoče po uimah prizadetim zadostno pomagati in ubraniti bede.
*	Iz Gradca nam je prišlo od c. kr. namestnije veselo poročilo, da je „Sv. Lenart nad Laškim" postala nova, samostojna občina. Veliko se je nasprotovalo, a g. župnik je dosegel vendar svoj namen v veliko veselje nove občine.
*	Prijatelj vinogradnikov. Kakor izvedo naši čitatelji iz poročila o državnem zboru, je čudni dr. Ploj izrekel v neki zadevi javno zaupanje istemu Bi-linskemu, ki nam preti s splošnim davkom na vino. Na eni strani izrekati našim neprijateljem zaupanje, na drugi pa nam praviti, da se borijo proti njim, tako ne dela zastopnik ljudskih koristi. Kdo pa naj potem Ploju verjame, da se bo boril proti temu in onemu na Dunaju, ko pa potem iz druge strani izvemo, da se našim največjim nasprotnikom izreka zaupanje.
*	Ostudna postaja pisava Plojeve „Sloge". Ali je polna neomejene hvale za svojega krušnega očeta, ali pa polna napadov na vse, kar je v zvezi s Kmečko zvezo. Zadnja številka je zopet polna napadov na našo stranko. To ji je hvaležnost, da je Ploja ob zadnjih volitvah rešila grde politične smrti, in ga poslala na Dunaj. Nikdar pa ne napada „Sloga" liberalcev, ž njimi drži res slogo, zelo redko že ¡štajercijance. Prišel bo dan obračuna, in Ploja ne bodo rešili niti večni dijaki, niti denar, niti piščanci.
*	Plojevi „Slogi'4 povemo v tolažbo, da nas njena „uljudna vprašanja" popolnoma nič ne razburjajo. Saj je znano, da lahko en norec več reči povprašuje, kakor mu more sto modrijanov odgovoriti. Kako pametna so „Slogina" vprašanja, kaže samo slučaj 3. avgusta, na katerega se sklicuje. Da je poslovodja takrat s kaplanom govoril nemški, je pametnim ljudem popolnoma jasno, ker je bil dotični kaplan iz Dunaja, je v slolnici poročil nekega prijatelja, in je prišel potem tiskarno pogledat. Le norec more vprašati, zakaj poslovodja z dotičnim dunajskim nemškim duhovnikom ni govoril slovenski! Slične vrednosti so vsa druga vprašanja nezmerno „brihtne" „Sloge".
*	Sivo glavo dela našim liberalcem obstrukcija slovenskih deželnih poslancev. Radi bi vedeli, ali se pogajajo naši poslanci z nemškimi zaradi obstrukcije ali ne. Sedaj hočejo na vsak način vsiliti mnenje, da so se naši poslanci že pogodili. Iz krogov poslancev pa se nam zatrjuje, da se še sploh niso začeli pogajati radi obstrukcije, ker ni za to nobenega povoda. Zopet dokaz, koliko je liberalcem verjeti. Nam se zdi le smešno, da liberalci hočejo z vso silo vsiliti našim poslancem pogajanja. Zdi se jim pač nemogoče, da bi človek ne mogel tako dolgo občevati z Nemci. Dragocena priznanja liberalnih duš!
*	Zmola. „Staje-rc" se še vedno ne more znebiti strahu, ki mu je, prešinil vse ude in možgane (a-ko jih kaj ima), odkar so naši poslanci v deželnem zboru začeli obstrukcijo. Govori zmešano in zmedeno. Iz usmiljenja mu torej še enkrat povemo: Ker Nemci niso hotoli regulirati rek na Slovenskem, ker niso hoteli dajati podpor vinogradnikom, ker niso hoteli podpirali naših gospodarskih in narodnih teženj, zato so začeli naši poslanci obstrukcijo. Najprej so grešili Nemci, in šele potem se je začela obstrukcija. Zmešani ..Stajerc". zapomni si to!
*	Strah pred novimi volitvami. Neki krščansko-socialn? parlamentarec je z ozirom na položaj izjavil: ..l.e malo strank jo v državnem zboru, ki bi brez mrzlice mislile na nove volitve. Med strankami, ki se novih volitev boje, so nemški svobodomiselci, mladočehi,
češki agrarci, liberalni Jugoslovani. Tudi razne skupine „Poljskega kola" se novih volitev boje. Tudi socialni demokratje ne zaupajo pobolnoma svojim voiil-cem, ker niso ničesar dosegli, dasi so druga na j močnejša stranka v zbornici. Med Slovani gredo lahko z velikim upanjem na uspehe v,volilni boj zgolj S. L. S. in češki krščanski socialci. Med nemškimi stranka«! se za sedaj edino krščanski socialci nimajo ničesar bati. V strahu pred zborničnim razpustom je zato vlada v soboto dobila gladko večino za 182 milijonsko-posojilo.
*	Shod nemških katoličanov. Shod nemških katoličanov bo letos od 21. do 25. avgusta v Augsburgu. Pripravljalna dela so že v polnem tiru. Govorniki se bodo pečali zgolj z vprašanji, ki so pereča in času primerna. Tiskovna komisija je izdelala umetniško v-stopnico. Finančna komisija je že pripravila v aaj-krajšem času garancijski zaklad, ki presega že 100.900 mark. Rešeno je že tudi stanovanjsko vprašanje. Shod bo v veliki mestni koncertni dvorani, ki jo bodo povečali, kar bo stalo 48.000 mark, mesto Augs-burg prispeva v ta namen 20.000 mark, pripravljalni odbor pa 28.000 mark. V dvorani bo prostora za SiiOO sedežev in za 2000 stojišč.
*	Poziv katoliškim strankam. „Vaterland" poeiv-Ije dne 14. t. m. voditelje katoliških strank v avstrijskem parlamentu, naj skušajo doseči z vso resnostjo narodnostni sporazum. Med drugim piše sledeče: .tGe-tudi mislijo posamezni katoliški voditelji, da se morajo iz strankarskih taktičnih vzrokov klanjati narodnemu šovinizmu, gotovo se bodo katoliške stranke v sili same otresle liberalizma, in se vrnile k izkazano dobrim katoliškim načrtom, ki bi jih ne smel zapustiti noben katoliški vodiieij, tudi ne na popolnoma političnem in narodnem polju. Ta naš opomin je namenjen vsem, kajti vsi avstrijski narodi potrebujejo narodnostnega miru, Nemci, Slovani, Romani — m če se o-zremo na drugo državno polovico — Mažari, katera je narodni šovinizem že skoro pripeljal na rob propada. Voditelji katoliških strank so prav za prav poklicani, prevzeti to mirovno poslaništvo, to dolžnost jim mora nalagati kaicHŠko prepričanje. Popolnoma nič ne podcenjujemo težkoče tega dela, ampak visoki namen je vreden truda. Brez bojazni opozarjamo zato še enkrat zastopnike katoliškega ljudstva v parlamentu, naj se. združijo ter naj ustvarijo narodno mirovno četo, ki .¡o bo Gospod Bog gotovo blagoslovil in privedel do zmage. Posledica te zmage bi bila srečna Avstrija, katere narodi bi bili gotovo hvaležni svojim rešilcem iz toka narodnega šovinizma, in katere vladarji bi brezdvomno to veliko delo priznali brez premisleka." — K temu bi bilo pripomniti, da se voditelji katoliških slovanskih strank niso nikdar klanjali narodnemu šovinizmu, in se tudi sedaj ne klanjajo. Vedno so samo branili pravico svojega ljudstva, ne da bi jih kratili komu drugemu. V toku narodnega šovinizma stoje nemški krščanski socialci, pri čemur jim je v nekaterih vprašanjih žalibog sledil tudi „Vaterland". Nemški krščanski socialci so torej prvi na vrsti, da se povrnejo k malomarno zapuščeni narodni pravičnosti, ter se ne puste več voditi na vrvi. od nemško-nacionalnih bojnih petelinov.
*	Slovenci na Dunaju. Slov. kat. izobr. društvo „Straža" je imelo v zadnjem času vrsto zelo zanimivih, času primernih predavanj. Dne 13. marca je predaval državni ni deželni poslanec prof. dr. Krek o dr. Luegerju, ki .¡e ravno takrat ležal na mrtvaškem odru. Opisoval je. njegove zasluge za krščansko in demokratično idejo, in njegov boj proti mažarski nestrpnosti. Poudarjal je pomen njegovega političnega, dela za Avstrijo, njegovo delo je bilo delo za narod, za ljudstvo. — Na velikonočno nedeljo pa je predaval v „Straži" g. Sušnik, predsednik našega vrlega aka-demičnega društva „Danice" o verskih in pasijonskih predstavah v srednjem veku. G. Samsa je omenjal, da kažejo te predstave globoko versko prepričanje srednjega, veka, ter v kratkem pojasnil, kako se je iz teh cerkvenih predstav razvilo-današnje moderno gledišče. — V nedeljo, dne 10. aprila je imel predavanje društveni tajnik, član „Danice", g. Mazovec, o pesniku Medvedu. Orisal je na kratko njegovo življenje, ter podal glavne ideje njegovih poezij. V debati je g. Samsa povdarjal vodiino misel Medvedovih pesnitev: življenje polno mišljenja in trpljenja in upanje v boljšo prihodnost. — Dne 13. aprila, se je poklonila depu-tacija. (odposlanstvo) dunajskih Slovencev nadškofu koadjutorju ekscelonci dr Naglu: g. Razbergar kot predsednik „Straže", g. Sušnik kot predsednik ..Danice", in g. Samsa kot. voditelj slovenske službe božje na Dunaju. Ekseelenca dr. Nagi je bil o slovenskih' društvih na Dunaju že poučen, posebno pa, se je zanimal za. akadetnično društvo „Danico", o kateri se je prav pohvalno izrazil. Posebno jo izrazil svoje veselje nad tem, da imajo Slovenci na Dunaju svojo službo božjo. — Pri tej priliki še nekaj: Na Dunaju je mnogo Slovencev, in še več Slovenk, ki ne vedo oe za slovensko službo božjo, ne za „Stražo", in ki sploh ne poznajo nobenega drugega Slovenca. Zato prosimo duhovnike, učitelje in druge javne zastope, naj domačine, ki so odpravljajo na Dunaj, opozarjajo na slovensko službo božjo, ki se vrši drugo nedeljo vsakega meseca ob 3. uri popoldne v cerkvi sv. Antona v Pouthongasse v XV. okraju. Tam dobe laliko tudi slovenskega spovednika, in sploh lahko stopijo v stik z rojaki. — „Straža" pa naj krepko dela naprej za vero in izobrazbo svojih članov.
* Kako je napravil zavedni Vipavec? Vzor moža našega narodnjaka se je pokazal neki po Vipavske»

-znani posestnik iz Goč. On je stalen odjemalec nekega trgovca v Ajdovščini, in tako je prišel tudi ta teden k onemu trgovcu v Ajdovščini, ter nakupil pri njem cel voz blaga.. Ko je imel že vse naloženo, se spomni, da mu manjkajo še vžigalice. Vpraša po njih, in trgovec mu ponudi eirilmetodarske. Ker pa naš mož zaliteva one v korist obmejnim Slovencem, pravi trgovec, da jih nima. S tem pa še nista biki gotova. „Dobro", pravi posestnik, „če pri Vas kupujem toliko in že tako dolgo, smem pač tudi zahtevati od Vas, da prodajate tudi Vi naše vžigalice; če Vam ni prav, tu imate svoje blago nazaj!" fn zložil je trgovcu vse blago z voza nazaj. Sel s praznim vozom nazaj v Vipavo, in tam rajši kupil blago, kakor pri liberalue-mu trgovcu, ki na tak način bojkotira naše narodno-obrambno <lelo. Somišljeniki! Odločnost povsod, nikjer popustljivost! Pri vseh trgovcih zahtevajte odločno naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem! Za nami stoji naše narodno jn-obujeno ljudstvo!
*	Darilo za muzej. G. Fr. Osonker, po domače Holsteter, posestnik in gostilničar v Kumenu na Poli. je poslal „Zgodovinskemu društvu" za muzej krasnega divjega petelina. Vodstvo muzeja mi izreka za to darilo iskreno zahvalo s pripombo, da je on prvi, ki se je odzval v časnikih objavljenemu povabilu. Upamo, da najde posnemovalcev, ki bodo poslali starinske in prirodopisne predmete za naš južnoštajerski narodni muzej.	Muzejski kuratorij.
Duhovniške vesti. S 1. majem nastopi župnijo na Teharjili gospod J. Cemažar, gospod J. Gašparič pa župnijo Sv. Rupert pri Laškem. Prestavljeni so s 1. majem kaplani: gospod J. Razbornik iz Sv. Martina na Pohorju v Teharje, gospod P. Ju rak iz Galicije v Ljubno, gospod J. Horjak iz Sv. Ruperta pri Laškem v Galicijo, gospod J. Schiller iz Ljubnega v Dol. — Za kaplana je zopet nameščen č. g. Frančišek Ostrž, in sicer na Črni gori pri Ptuju. Želimo mu stanovitnejšega zdravja.
*	Slov. kršc. soe. zveza. Ker je v četrtek, dno 5. majnika. praznik, bo odbprovn seja S. K. S. Z. v petek, dne (i. majnika ob potili popoldne.
C. kr. naraestnija je izdala novo odredbo glede plesov, da se v bodoče zabranijo take nesreče, kot se je dogodila v Okorito na Ogrskem. Županstva imajo strog nalog, da izdajo v občini glede pomanjkljive razsvetljave stroga določila.
Za obmejne Slovence se je darovalo 5 K kot velikonočni dar pri Sv. Bolfenku pri Središču.
Za o h mej ne Slovence je nabral gospod Franc Juhart, posestnik v Orlivnsi pri Braslovčah!, na pogrebu gospe Marije Terglav, matere gospoda deželnega poslanca Alojzija Terglava. na njegovem domu 15.20 K. Rodoljubi, posnemajte!
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotnik' in dobrotnice: Rudolf J anežič, špiritual. 5 K; posojilnica v Gornji Radgoni 40 K: hranilnica in posojilnica v Šmarju 80 K; kmetica iz Brezja tri vreče krompirja. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati!
Osrednja zadruga za vnovče-vanje živine in pospeševanje živinorejev Mariboru priredi:
Na binkoštno nedeljo po rani službi božji zborovanje v Studenicah v šoli:
na binkoštno nedeljo popoldan po večernioah v prostorih Kmečko hranilnice in posojilnice v Konji-. cah:
na. binkošmi ponedeljek popoldan ob freli v gostilni g. Pinterja na Planini.
Dnevni red:
Vnovčevanje živine potom zadrug in pospeševanje živinoreje.
Govorili bodo zastopnik centrale za živinoreji» na Dunaju, poslovodja zadruge, državni poslanec Pi-&ek. in nadre vi zor Vlad. Pušenjak. Kmetje, udeležite so v obilnem številu teh važnih zborovanj!
Društvo katoliških gospa v Mariboru
je v nedeljo. 24. npr. prav sijajno obhajalo 501etnico svojega obstanka. Cerkvena slavnost se je pričela ob X9. uri predpoldne s sv. mašo v cerkvi šolskih sester. Od tam je bil slovesni vhod prevzv. gospoda knezo-škofa kot društvenega protektorja v stolno cerkev. Procesije so se udeležila' vsa mariborska katoliška društva z zastavami, zastopstva gospejnih društev iz Gradca, Ptuja in Celja, gojenke Šolskih sester, kn. šk. bogoslovje in stolni kapitelj. V stolnici, ki je bila vsa nenavadno ozaljšana socvetjem in zelenjem, so mil. nadpastir v slavnostnem govoru na podlagi besed velikonočne prefacije. „Zares je vredno in pravično, primerno in zveličavno, da tebe, o Gospod, vsak čas, zlasti pa ta dan poveličujemo", pokazali, da se tega jubilejnega dne radujejo ne samo društvo in vsi. ki so ž njim v ožji zvezi, marveč tudi sveti oče, ki so mu poslali posebno lastnoročno pohvalno pismo, in svetli cesar, ki so že leta 1898 podelili sedanji predstojnici društva Elizabetni red, in ki odobrujejo vso naprave v korist in podporo ubožcev. Nadalje so se zahvalili Bogu za vse društvu in po njem ubogim podeljene dobrote ter prosili Boga, naj spremlja društvo še vnaprej s svojim blagoslovom. Na to so služili pontifikalno mašo z zahvalno pesmijo. Po službi
žji se je od 12. do 2. ure vršil v okusno okrašeni veliki dvorani knezoškofijske palače pod: predsedstvom visokega pokrovitelja občni zbor, pri katerem jo bilo po opravljeni društveni molitvi in po prisrčnem pozdravnem govoru prevzvišenega pokrovitelja dosedanjo. vodstvo soglasno zopet izvoljeno za nadaljnje poslovanje. Iz poročila društvenega konzu-lenta posnamemo, da je društvo v pretečenem letu podpiralo .100 ubogih in bolnih, oskrbovalo hrano 120 revnim učenkam, ter obdarovalo pri božičnici 170 o-trok. Za to je izdalo 4100 K. V 50 letih svojega obstanka je izdalo društvo 245.1S4 K 53 h v podporo 2342 ubožcev, 8604 revnih učenk, 192 sirot in v obdaritev 9054 otrok pri vsakoletni božičnici. Pri občnem zboru je bilo poleg poročil ptujskega in celjskega go-' spejnega društva prebrano lastnoročno pohvalno pismo papeža Pija X. povodom omenjene društvene slavnosti. katero so glasi v slovenskem prevodu:
Častitljivemu bratu Mihaelu.
Škofu Lavantinskemu
v Mariboru.
Častitljivi brat!
Pozdrav in apostolski blagoslov. Iz srca smo se razveselili, ko smo nedavno prejeli od Tebe poročilo, da je društvo pobožnih gospa v Mariboru za izvrševanje del krščanske ljubezni do bližnjega, ki se odlikuje po obilnem številu udov, še bolj pa po zaslužnem delovanju, doseglo že petdeseto leto svojega obstanka. Komaj boš pač verjel, s kakšno ljubeznijo in s kakšnim upanjem pospešujemo talca društva, katera po pravici radi imenujemo „S v o-je veselje in Svoj v e n e c", in s kakšnim hrepenenjem želimo, naj bi rasti a po številu in bi se jim množila, sredstva, da se tako po njihovem prizadevanju vedno bolj širi in utrjuje med ljudmi ljubezen Kristusova. Vse pobožne gospe torej, katerekoli so v imenovanem društvu, odlikujemo s Svojo papeško pohvalo. in jim podelimo v izpodbudo in tolažbo z vesoljem apostolski blagoslov, in Naša volja je, da ta velja tudi Tebi, častitljivi brat. in vsem duhovnikom in vernikom Tvoje škofije.
Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 4. aprila 1910, v sedmem letu Našega papeštva.
Pij PP. X. 1. r. Ob koncil zborovanja jo prejela dolgoletna oskrbnica ubogih, ga. A. Majeiger ¡zaslužni križec „Pro Ecclesia et. Pontifice", s katerim so jo sv. oče odlikovali. Slav . predstava pri šol. sestrah od 4. do 5. ure popoldne, pri kateri so gojenke Franc Jožefovega ju-bil. ženskega učiteljišča mojstrsko proizvajale posamezne točke vsporeda in po kateri so mil. nadpastir zopet v prisrčnem nagovoru navduševali navzoče z vzgledi iz življenja leta 1873 umrle blage cesarice. Ka-roline Avguste k nadaljnjim delom usmiljenja, je zaključila to, za Maribor pomenljivo slavnost. V spomin društvenega jubileja so revne učenke pri šolskilt sestrah, katere omenjeno društvo vedno podpira, dne 9. aprila t. 1. prejele primeren priboljšek, društveni ubožci pa so za mesec april namesto po 2 K dobili po 4 K. Tzšla bo tudi slavnostna knjiga. \ ki se že tiska.
Mariborski okraj.
in Kam gremo v nedeljo? Nikamor drugam, kakor med naše vrle obmejne brate v Št. Ilju v Slov. yor. Tamošnje kmetijsko bralno društvo priredi namreč ta dan ob 4. uri popoldne v gostilni g. Celcerja v Št. Ilju majnikovo veselico. Vsporod jo sledeči: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Govor: govori g. Kemperle iz Maribora. 4. „Tri sestro", igra v treh dejanjih, predstavljajo domaČi fantje in dekleta. 5. Petje. 0. „Kmet pri fotografu"", komičen prizor. 7. Med prosto zabavo šaljivi srečolov. Vstopnina: Sedeži po 1 K, stojišča po 40 vin. Cisti dohodek je namenjen za novi društveni oder. — Kakor kaže vspored, bo zabava izborila, in je pričakovati, da se bodo te veselice zavedni Slovenci od blizu in daleč v najobilnejšem številu udeležili. Prav posebno pa bi bilo to še želeti od strani mariborskih Slovencev. Torej v aedeljo na veselo svidenje v Št. Ilju!
m Št. Ilj v Slov. gor. .Zadnji torek, dne 20. aprila bi se imela vršiti volitev župana. Eden naših mož g. Janez Fluher je smrtno-nevarno obolel, ostali Slovenci pa niso prišli k volitvi, ki se torej na veliko jezo nemških odbornikov ni mogla izvršiti.
m Polička vas. V nedeljo, dne 24. t. m. smo molili župana. Izvoljen je bil enoglasno dosedanji vrli župan g. Leopold Ledineg, svetovalcem pa gg. Eber-hard, Platajs in Cvirn. Sami zanesljivi in zvesti naši možje! Slava jim! — Reininger piha sedaj od jeze, ker njegova stranka nima ne enega možiceljna v odboru. Na dan volitve odbora so se nemčurski petelini širokoustili, da bodo volitve ovržene, a tem velikim junačkom je smuknilo nemško srce v hlače. Mi polički Slovenci pač lahko zakličemo nemčurski ¡gardi: Pri nas je korajža, pri vas je pa ni, pa je ni!
in Sv. Rupert v Slov. gor. Žalostno so naši zvonovi doneli dne 20. do 22. aprila. Naznanjali so tužno vest, da je preminul obče čislani in spoštovani g. Anton Fras, veleposestnik v Gornji Voličini, v 05. letu svoje dobe. Bolehal je že precej časa, ter bil na
smrt pripravljen. Žalost na zgubi žene, ki mu je pre tremi leti umrla, razjedala mu je srce, in od tistih dob ni bil več prav vesel. Čudno je bilo njegovo govorjenje in obnašanje, res, edino njemu lastno, takn. da ga je moral vsakdo spoštovati. To je bil cel mož, vzor kremenitega značaja. Njegove vrline so bile znane na, blizu in daleč, zato si ga našel v vseh krajevnih korporacijah. Njegova mirnost, spojena y. nenaravno razumnostjo, je imponirala. zato pa so vsi radi poslušali njegove modre nasvete. S hvale vredno natančnostjo je skozi 30 let opravljal tudi službo cerkvenega ključarja. Pri pogrebu, ki so je vršil v petek predpoldan z velikim sijajem, se je prav pokazala ljubezen in spoštovanje, ki ga je gojilo ljudstvo do tega vrlega moža. Ko je domači pevski zbor ob grobu zapel še krasno Hladnikovo* žalostinko, smo se poslovili od ranjkega, želeč mu večni mir. Blag mu spomin!
m Hoče. V naši šoli. ki jo v prvem in drugem razredu še popolnoma slovenska, dobivajo otroci celo v prvem razredu — nemška šolska naznanila. Podpisana je Cac. Teržan, razredna učiteljica, rojena v Žalcu v Savinjski dolini. Nadučitelj na tej šoli je Jožef Mocler, ki je naročen na „Učiteljskega Tovariša" in je bil nekdaj strašen Slovenec. Na nemški šoli ni slučaja, da bi nemški otroci dobivali slovenska šolska naznanila, v Hočah pa na slovenski šoli dobivajo slovenski otroci nemška naznanila. Ali ni to narobe svet? Je to jjostavno in pametno? Prosim g. okrajnega šolskega nadzornika, naj si pri priliki pogleda, šolska naznanila.	Hočki posestnik.
m Hoče. Novo ustanovljena. „Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo", ima v načelstvu sledeče može iz cele župnije: Kari Novak, kmet v Spodnjih Hočah, načelnik; Jernej Frangeš, kmet v Bohovi, podnačel-nik, Anton Vernik, kmet v Spodnjih Hočah, Ludovik Rečnik, kmet istotam, Jožef Krajnc, kaplan. Janez Dvoršak, posestnik v Rogozi, Jakob Florijančič. kmet v Šmiklavžu, Alojzij Rebernik, kmet v Zerkovcih, Štefan Cerič, kmet in župan v Dogošah, Janez Visoč-nik in Jakob Lobnik, kmeta v Pohorju, kot odborniki. V nadzorstvo so izvoljeni: Blaž Janžič, posestnik in tesarski mojster v Spodnjih Hočah, Jernej Visoč-nik in Jurij Visočnik, kmeta v Pohorju, Peter Frangeš, kmet in župan v Rogozi, ter Lebe Franc, j\os. in trgovec v Pivoli. Vsi ti možje so dobri gospodarji, ter verni in pošteni Slovenci. Bog daj novi „Kmečki hranilnici in posojilnici" obilo uspeha in blagoslova v srečo naroda!!
m Hoče. O hočki šoli se marsikaj pripoveduje; posebno žalostne so postale razmere v narodnem ožini — že med šolarji. Tretji razred ima znani učitelj Gatti. S svojim političnim hujskanjem je dosegel velik uspeli. Otroci hočke šole se delijo že v šoli v dva tabora, v „Nemce" in Slovence, ter se za resno zmerjajo in pretepavajo. „Nemci", to je mali nemškutarčki, izzivajo z nemškimi trakovi na suknjah ali okoli klobuka. v šoli in celo na cesti. Posebno strastni so Wretzl-nov iz Zgornjih Hoč, Kutscher-jevi in Stanitz-ev. In temu se ni čuditi. Saj otroci dobivajo v roke „Štajerca", da ga raznašajo. Sedaj pa se že vidijo sadovi „Štajerčeve" vzgoje, da so otroci sosedi pretepavajo, prepirajo in zmerjajo. Ali je Šola za to, da se učijo otroci tam sovraštva in mržnje do svojih tovarišev? Slavni okrajni šolski svet v Mariboru, kaj rečeš na to?
m Hoče. „Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah" je imela že prvi uradni dan 37.793 Iv 50 vin. prometa. Najboljši možje iz hočke župnije so pristopili kot člani in vložili tudi svoj denar. To pač kaže, tla ima načelstvo in nadzorstvo med Hočani veliko zaupanje. — Nemškutarji so nemodro ravnali, da so poslušali nadučitelja Modra in učitelja Gatti-ja, da nis» sprejeli naših najboljših mož k „Kassenvereinu", ali pa so jih izključili in odbili. Moder ne nasvetuje nič modro, še manj pa Gatti. Pa kaj njima to mar! Saj nimata nič izgubiti.
m Frani. Nova kmečka hranilnica in posojilnica jo ravnokar končala prvo leto svojega obstanka. Prometa ima 120.000 K. Razširila je svoj delokrog na sosednje župnije Slivnico, G. Polskavo in Sv. Martin. Iz teh župnij lahko vlagajo stranke denar in si ga izposo.iu.jejo. Uradne uro so ob nedeljah po službi božji v cerkveni hiši pri cerkvi. Uradni stroški so neznatni.
m Orehova vas—Slivnica. Od 1. maja t. I. naprej se bode voznina na južni železnici za III. razred od postajališča Orehova vas—Slivnica v Maribor in obratno znižala od 60 na 50 vin. Dosedaj je bila vožna cena previsoka, ker jo samo 10 km med Orehovo vas—Slivnico in Mariborom. Da nam je g. poslanec Pišek to olajšavo izposloval. smo mu obče hvaležni.
m Slivnica pri Mariboru. Dne 1(i. maja se' odpre nova. žo dolgo zaželjena pošta. Pečati so, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, dvojezični. Občna želja je, da se ustanovi tudi telegrafični urad, in upamo, da nam tudi to naš poslanec g. Pišek izposlu-je.
m Gornja Poljskava. Pri nas snuje avskultant pri sodniji v Mariboru Hojnik liberalno posojilnico. Poklical, je v svrlio ustanovitve znanega liberalnega agitatorja iz Celja. Ta posojilnica ni potrebna, ker imamo dobro delujočo posojilnico v Spodnji Poljskavi, katera deluje za župniji Spodnjo in Gornjo Poljska-vo skupaj že tri leta v splošno zadovoljnost. Preteklo leto je imela 119.000 K prometa, in znaša njen rez. zaklad okrog 800 K. Namen posojilnice v Gornji Polj-
skavi ie le. širiti liberalizem, zalo se bodo domačini ogibali te nepotrebne liberalne posojilnice.
m Slov. Bistriea. Prihodnjo nedeljo, dne 8. maja priredi Izobraževalno društvo v hotelu „Avstrija" £DuCno veselico s tera-le zanimivim sporedom: 1. Ven-ček narodnih pesmi, poje društveni zbor. 2. Pozdrav, govori Marija Jureš. 3. Kazen ne izostane, štiride-janska igra fantov. 4. Opomin kmečki mladini, govori mladenič Kolander. 5. Zimzelen, poje društveni zbor, 6. Obmejna budnica, prednaša Fr. Obersne. 7. Cašica kave, enodejanska igra deklet. Vabimo ¡vse prijatelje, zlasti še kmečko mladino, domačo in sosedno.
m Laporje. Izobraževalno društvo v Laporju priredi dne 1. majnika t. 1. ob 4. nri popoldne gledališko igro: „Lnrška pastirica". Vstopnina je: sedeži 1. vrste 1 krono, 2. vrste 60 vin., stojišča 40 v. Ker so stroški za prireditev precej veliki, se nadplačila hvaležno sprejemajo. Kdor hoče videti, kaj zamorejo vrla laporska dekleta, naj pride 1. majnika v Laporje. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Ptujski okra).
p Ptuj. Jurijev s e j m je bil letos vsled neugodnega vremena precej slabo obiskan; zelo živahna pa je bila ob Dravi lesna trgovina: ker je Drava zadnje tedne zelo narasla, so vrli Pohorci dobro porabili priliko, in spravili nenavadno veliko lesa na Ptuj. — 10 ranjencev so spravili eno nedeljo v gtujsko bolnišnico! To so sami čvrsti fantje ali mladi možje, ki so postali žalostne žrtve nesrečnega alkohola. Povsod se toči pijača, zato se pa fantje pobijajo, kakor neumna žival tega ne stori! Np!c pisar na ptujski sodniji, 201etni Letonja iz Kranja je šel v nedeljo k svoji materi; v ponedeljek predpoldne pa. so ga našli ob nekem potu napol mrtvega z razbito čre-ninjo. Ljudstvo ptujske okolice je zastrupljeno po ptujskem šnopsu in leze vedno globje v prepad, ako se ga ne bo še v zadnjem času kdo usmilil; žalostna resnica: tu nimamo mož-voditeljev! Ljudstvo ptujske okolice bo moralo, ako se sploh hoče ohraniti, temeljito obračunati s strupom, ki teče iz Ptuja!
p Lahi so jih pohrustali, lastovke namreč. 0-pažalo se je na mnogih krajih, (la se je letos vrnilo nenavadno malo teh ljubih pevk in tako marljivih za-tirateljic škodljivega mrčesa. Presneti Lahi: vse bi radi požrli, kar je avstrijskega: najprej lastovke, potem ljudi. Naša vlada ne more nič boljšega storiti, kakor jim dati univerzo v Trstu. Tam se bodo omenjenega. dela učili sistematično!
p V Ptuju so sklenili vsi slovenski in nemški odvetniki, da bodo od nedelje, 1. majnika 1910 imeli svoje pisarne' popolnoma zaprte za stranke, in se ne bo torej ob nedeljah v odvetniških pisarnah na Ptuju več uradovalo, temveč se uvede popolni nedeljski počitek. — Saj je bilo pa tudi potrebno, da se je storil ta sklep. Povsod v vseh manjših mestih in trgih se je že davno uvedel nedeljski počitek, ker se je uvidelo, da se ob nedeljah pač malo opravi. — Pri sodiščih je bilo treba vedno moledovati, ako je kdo kaj potreboval, ^la se mu ustreže. Kmetom pa to tudi ne bo v škodo. Človek, , ki se -toži, bo drugi delavni dan ravno tako našel odvetnika! Prav! Ob nedeljah naj bodo tudi pisarne zaprte!
p Iz Ptuja. Nestrpnost nemškega trgovca Adol-fa Schramke-ja proti slovenskemu jeziku je zelo velika. Pred kratkim je krožila od tukajšnjega trgovskega društva pola vsled neke vpeljave. Dotična pola se je predložila tudi slovenskemu trgovcu Franjo Lenartu. Ker pa je dal on na isto izjavo v slovenskem jeziku, se je izrazil g. Adolf Schramke, kateri ves dan na svojem pragu odjemalce v slovenskem jeziku pozdravlja, ter jih vabi v svojo trgovino, kateri takore-koč živi od slovenskih grošev, na ta način: „Alle Kaufleute haben deutsch unterschrieben, natürlich dieser windische Lenart muss windisch hinschreiben." Taki so torej tisti, ki so ti v obraz prijazni, kadar pa jim obrneš hrbet, zaničujejo vse, kar je slovenskega.
p Hajdin. Mnogo izgubimo kmetje naše župnije z odhodom našega g. kaplana Podplatnika. Vsled rahlega zdravja našega priljubljenega g. župnika Toman bil je mnogokrat preobložen z delom, vedno pa neu-trudljiv. Za dobrobit občne koristi je silno mnogo storil. Knjigovodstvo pri naši, izvrstno uspevajoči posojilnici je tako vzorno, natančno, da ne more biti boljše pri plačanem uradniku. G. kaplan je storil vse to le za Bog plati. Tudi bralno društvo je prišlo pod njegovim vodstvom do lastne knjižnice, česar se prej nikomur ni niti z velikim trudom posrečilo. Ljub mu je bil red in resno, \strajno delo. Bog mu povrni! Ta skromni spomenik naše hvaležnosti naj ga spremlja kot župnika na. prijazni hrib Marije Polenšak.
Kmetje.
p Svetinje. Neljubega gosta smo imeli pretekli teden pri nas! Nemila smrt je s svojo ostro koso posegla v dve družini, pri g. Novaku, županu na Liba-nji, je zadela sina Alojzija v cvetu let; komaj 23 let star, se je vlegel k večnemu počitku! V svoji bolezni je vstopil v Marijino družbo, ki se je v Četrtek malone polnoštevilno udeležila pogreba. Bridko je za sta-riše, stati ob preranem grobu svojega otroka! Naše sožalje! — V petek pa se je pomikal dolg sprevod na Svetinjski hrib, ljudje od blizu in daleč, znani in neznani obrazi so se videli pred krsto in zanjo; spremljali smo k večnemu počitku Lovrenca Voršič, ki je dolgih 47 let opravljal službo cerkovnika; kot lOletni mladenič je nastopil to službo, jo opravljal za časa štirih župnikov in treh provizorjev, neštetim nažgal krstno svečo, neštete spremljal k večnemu počitku; z vso vnemo in ljubeznijo je skrbel za '.epoto Svetinjske cerkve! Lovrenca je spoštovalo vse; v svoji bolezni
je dobil častno svetinjo /a 401etno zvesto službovanje, kar mu je napravilo veliko veselje; še večje veselje pa se je bralo na njegovem obrazu, ko mu je tudi pre-častito škofijstvo poslalo pohvalno priznanje za požrtvovalnost v njegovi službi! Do solz ginjen je starček poslušal to pismo! Ko je položila bolezen Lovrenca na postelj, so m z vesoljem obiskovali znani, ki pa beli ženi niso zabranili vstopa! Nešteta množica ga je prišla kropit na mrtvaškem odru, in Svetinjska župnija ne pomni tako lepega pogreba! Dva sosedna «g. župana od Veliko Nedelje in Sv. Miklavža z domačim g. župnikom sta ga spremljala, odborniki občine Veličanske, katere odbornik je bil sam 36 let, so nosili krsto. Mož je bil globoko veren, vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti, seveda pa tudi zvest in ne-omahljiv pristaš krščanske kmečke stranke! Pevci so mu doma in na grobu zapeli krasno nagrobnico: „Blagor mu, ki se spočije . . ." Blagemu starčku daj Bog večni mir — zasluženo plačilo!
p Sv. Bolfenlt na Kogu. Dne 16. aprila smo izročili hladni zemlji Pokrivača Jakoba, 701etnega posestnika v Gomili. Pokojnik je biL dober, vesten, skrben in delaven gospodar. Posebno ga je zanimalo sadjarstvo, kar priča njegov ugledno urejeni sadovnjak. Vkljub obilo pridelani pijači je bil vendar jako zmeren in do Štirih popoldne razun vode ničesar ni pil. Ves vnet je bil za šolo. Od leta 1869 pa do zdaj je bil ud krajnega Šolskega sveta v raznih šaržah. Po njegovem posredovanju Je dobila šola lepi šolski vrt. Nad 40 let je bil občinski odbornik kogski, dolga leta sirotinski oče in nekaj časa tudi cerkveni ključar. K zadnjemu počitku so ga spremili tudi učenci. V kratkem govoru se je nadučitelj p imenu šole, krajnega šolskega sveta in občinskega odbora poslovil od pokojnika in zahvalil za mnpgobrojno udeležbo pri pogrebu. N. v m. p.!
p Sv. Bolfenk pri Središču. Od 2. do 10. t. m. se je obhajal pri nas sv. misijon. Vkljub lepemu vremenu in napornemu delu so se ga pridno udeleževali domači, in tudi sosednji župljani. V sramoto naših liberalnih naprednjakov pa moramo pribiti, da so se ti naravnoei nesramno obnašali. Tako obnašanje pač ne sodi zt oristaše stranke, ki se sama smatra za inteligentno.
■ p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. bode i-mela dne 8. maja t. I. svoj prvi občni zbor. Z občnim zborom bo združeno gospodarsko predavanje o raznih panogah kmetijstva. Predaval bode nadrevizor Zaclr. zveze g. V. Pušenjak. Zato ste tem potom vabljeni vsi zadružniki iz društvenega okoliša, kakor tudi vsi drugi, ki vam je mar za napredek kmetijstva, da pridete v najobilnejšem številu na shod. Shod se vrši zgoraj imenovani dan ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne Horvatove Tudi za slučaj, da bodo slabo vreme, je preskrbljeno.', K najobilnejši udeležbi uljiid-no vabi	Načelstvo.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Franček: Ali veš, kaj bo novega pri Sv. Tomažu? Jakob: Ne vem. Fr.: Na Križevo, dne 5. maja po rani sv, maši bo g. nadrevizor Pušenjak iz Maribora predaval o zadružnem gibanju med drugimi narodi in Slovenci. O koristih in ugodnostih zadrug s posebnim ozirom na zboljšanje in vnovčevanje živinoreje in prodajanje iste potom zadrug, ter še marsikaj, kar je za gospodarstvo poučno. Jakob: Kje pa bo to? Fr.: V veliki gostilniški sobi g. Škrleca, kjer ima gostilno g. Sever. J.: Dobro, pa gremo poslušat. Fr.: Pa tudi sosednji farani bi k temu pouku dobro došli. J.: Seveda, saj je zadosti prostora.
p Karčovina pri Vurbergu. Dne 24. t. m. so v-drli tatovi v stanovanje najemnika Jožefa Horvat, in odnesli 50 K. Ker je najemnik zelo ubog, ga seveda ta izguba liudo zadene. Kdor o tatovih kaj izve, naj naznani to orožništvu.
Ljutomerski okra].
1 Ljutomer. V Mekotnjaku je dne 16. t. m. nagle smrti umrla Ana Zavrtačnik, poštena in blaga žena, skrbna mati svojih deseterih otrok. Kako priljubljena je bila od vseh, se je pokazalo pri pogrebu dne 18. t. m. Mili Bog ji v večnosti vse obilo poplačaj. Naj v miru počiva!
1 Ljutomer. Tržke volitve se bližajo. Slovenski volilci, pridite gotovo vsi na volišče. Nihče naj ne bo malomaren!
1 Sv. Ki* 11 na Murskem ¡polju. Naše vojaško veteransko društvo ima občni zbor dne 1. majnika t. 1. ob 3. uri popoldne pri načelniku g. Magdiču v Bo-recih. V sporedu bode: 1. Nagovor načelnika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika in pregled računov; 4. volitev novega odbora; 5. razni nasveti. — Vsi redni in častni člani se uljudno vabijo.
Vučjavas na Murskem polju. Tukaj se je na prizadevanje g. nadučitelja Cvetka dne 20. marca de-finitivno ustanovila podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske, ki obsega sledeče kraje: Vučjo vas, Bu-čečovce, Staronovovaš, Iljaševce, Bunčane, Zasade, Murščak in Hrastje. Omenjenega dne so si izvolili udje, ki jih je v razmeroma malem okrožju 98, za načelnika nadučitelja Cvetka, v odbor pa so prišli naslednji: Knaflič Franc, Slavič Anton, Osterc Anton, Stuhec Alojz, Bohanec Franc, Zemljič Franc, Sterni-ša Jakob in Osterc Franc. Predavanje o namenu in koristih c. kr. kmetijske družbe in podružnicah, je prevzel namesto obolelega pot. učitelja g. Pirstinger-ja, nadučitelj g. Cvetko, ter dodal Se eno predavanje
iz kmetijske stroke.. Kmetovalci si pridno-nara&Bjejt* semen je, galioo iri gnojila. Naj se mlada podružnica krepko razvija!
1 Bunčani. Dne 6. t. m. je naš župan izro&il bronasto kolajno hlapcu Mihaelu Škof pri Anton«; O-sterc, posestniku v Bunčanih, katero mu je priznal deželni namestnik grof Clari-A-ldringen za zvesto službovanje čez 40 let pri enem hramu in rodbini., Mihael Škof je stopil v službo okrog lota 1860 pri Francu Osterc, dedeku sedanjega posestnika, ter služil nepretrgoma do njegove smrti leta 1875, potem je služil dalje pri,sinu istega imena, pa nesreča je, zadela že prihodnje leto gospodarja. Ko je namreč vye-jev.al kobilo, ki jo je nameraval gnati na premiranje, ga ta brcne v trebuh s tako. silo,, da je bil za nekaj minut mrtev. Potem je služil dalje umrlega gospodarja vdovi Mariji Osterc, pa nesrečna smrt v najboljših letih tudi njo pokosi že leta 1886.. Zapustila je sina Antona, sedanjega gospodarja, in hčerko Marijo, prvega v 12. letu,, drugega v 9. letu starosti. Po smrti vdove Marije Ostre pa je vodil Mihael Skof obširno gospodarstvo, in povrh še gospodinjstvo^, dokler nista dorastla sedanji gospodar Anton in sestra Marija, večidel sam z drugo družino., — Mihael ^kof služi tedaj že tretjega gospodarja nepretrgoma pri eni hišni številki, ter opravlja še sedaj vsako, tudi naporno hlapčevsko delo z veseljem in z dobro voljo v prid in za korist gospodarja, posebno pa ima' veselje do konjereje, katera je za časa njegove službe precej denarja prinesla. Mihael Skof ni bil nikoli kaznovan; ter si je prihranil precej denarja, da bo oskrbljen na, stara leta; dobil je že tudi večkrat nagrade za zvesto službovanje od raznih korporaeij. — Pač vzoren hlapec, katerega bi naj posnemali fantje ter ne bi šli v mesta, v rudnike ali celo v Ameriko, kateri mladost in krepost zapravljajo drugod, na stara leta pa pridejo pokvarjeni, pohabljeni, brez obleke In denarja v domačo občino v oskrbo in nadlogo.
Slovenjjraškl okraj.
s Renušnik. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno , društvo ima na Vnebohodovo, dne 5. majnika t. 1. popoldne po večernicah, svoj prvi občni zbor v gostilniških prostorih g. J. Gregi. Govoril bo tudi dež. posl. dr, Verstovšek. Po zborovanju pa nastopijo prvokrat na odru naši vrli fantje, in kar v dveh igrah: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Kmet in foto? graf". Domačini in sosedje! Ako se hačfete enkrat v©r selo razveseliti v pošteni družbi, pridite, v obilnem številu, ne bode vam žal; obenem bo pa obilna-ude-: ležba fantom-igralcem najboljše plačilo za njihov trud. V odmorih bo zapel pevski zbor par mičnih pesmi. Društvo bi rado pomnožilo svojo knjižnico, zato w bo k predstavi pobira'a vstopnina, po 30 vin. Kdor more in hoče več darovati, mu bode društvo pr hvaležno. — Na veselo svidenje tedaj dne 5. majnika!	-	<•::
s Razboi'.. Pri nas se je ustanovila po posredovanju štajerskega deželnega živinorejskega nadzor?; nika Martina JelovŠeka dne 4. t. m. toikorejska zadruga. Zadruga ima svoj sedež v Razboru ju obsega celo občino Razbor. Namen zadruge je, povzdig:-niti govedorejo s tem, da se skupno nakupijo in redijo v zadostnem Številu dobri plemenski biki marija-dvorske pasme. Eden delež je po 10 K, pristopnina po 2 K in letnina za vsako v zadružni zapisnik vpisano kravo in telico po 1 K. Do sedaj je zadrugi 20 udov pristopilo.
s Št. Ilj pod Turjakom. Zadnji dopis iz Mute in Vuzenice me je vzpodbudil, da hočem tudi jaz napisati par vrstic v pozornost svojih rojakov. — Pred par leti sem bival na Muti v spodnjem trgu, kjer delajo razno orodje. Že prvi dan, ko pridem tja, me je en mojster pozdravil z „"VVindischer troti". Enkrat grem na kolodvor v Vuzenico prijatelju nasproti, kar pride nek železniški uslužbenec in me vpraša: „Was wolls ten sie ?" Jaz mu povem, da na vlak čakam; pa me šment ni razumel; kar pokliče nekega fanta, ki je šel čez železniški tir, na pomoč, in ta je bil zdaj za tolmača. Na Muti vedno zmerjajo in zaničujejo trezne Slovence ti „piirgarji", posebno pa še, ako jim za „šnops" noče dati. Kdor pa že enkrat pride tja, naj hodi v edino slovensko trgovino kupovat; in v župnijsko bukvarno, kjer ima prav veliko dobrih knjig na razpolago.
Konjiški okraj.
k Konjice. Občni zbor kmečke hranilnice in posojilnice v Konjicah se je vršil dne 17. t. m. Potrdil se je računski zaključek za leto 1909, kateri izkazuje 384.921 K 83 vin. denarnega prometa. Bilanca pa kaže, da ima hranilnica 158.285 K 30 vin. hranilnih vlog, 95.778 K 61 vin. posojil, ter čistega dobička za leto 1909 593 K 03 vin. Lep napredek, katerega se mora vsak pošten Slovenec konjiškega okraja veseliti. Km. hranilnica ima od sedaj naprej tudi domače hranilnike na razpolago. Stariši, sezite po njih, in učite svoje otroke hraniti in varčevati. Kmetje iz Konjic in o-kolice, oklepajte se svojega zavoda, vlagajte svoje prihranke, jemljite po potrebi le v njej posojila. Nihče vas ne more siliti, hoditi v druge posojilnice. V slogi je moč. — Nekateri nasprotniki seveda še vedno ne mirujojo, a kličemo jim: jezik za zobmi, pa bo mir besedi.
K Konjiška okolica. Zelo nas veseli, da nam je slavni deželni šolski svet poslal na našo okoliško šolo tako izvrstno gdč. učiteljico slovenske narodnosti. Želimo, da vselej v prihodnjosti tako ravna in zadovoljni bomo. Nemci se seveda jezijo, celo nezaupnico je hotela nemška večina v okrajnem šolskem svetu izreči deželnemu Šolskemu svetu. Ne bodite smešni! Potolažite se, potolažite, saj se vam né godi nikaka krivica. Na nemških šolah imate tako same Nemce učitelje, ki vam jih mi nič ne zavidamo, kakor vi nam na naših šolah učitelje Slovence. Se veseli nas, da jih imate, — zakaj, si lahko mislite, če znate kaj dalje misliti, kakor na pedenj daleč.
k Siée. TnkjjSnje bralno druitvo priredi na praznik Vnebohoda in naslednjo nedeljo po večernicah v posojilnižkih prostorih veselico 2 gledališko predstavo: Nežka t Bleda", tambnranjem in petjem. K obilni udeležbi se vabi, ker je čisti dobiček namenjen nabavi večjih „beri* n tamburaàe. Vstopnina 40—60 vin.
Celjski okraj.
Zaupni shod S. K. Z. v St. Petru v Sav. dol. pri gospodu Žganku se je vršil v nedeljo dne 24. t. tn. popoldne. Govorila sta poslanca dr. Benkovič in Terglav, kakor tudi mnogo zaupnikov, ki so prihiteli iz cele srednje Sav. doline. Da bi ta velevažni shod kmalu obrodil mnogo sadov.
c Marija Reka. ¡Umrl je v nedeljo tukajšnji župnik č. g. Alojzij Gričnik. Jetika je 301etnemu možu prerezala nit življenja. Pogreb se je vršil 26. t. m. — Rajni župnik je bil rojen dne 29. marca 1880. leta pri Sv. Kungoti na Pohorju. V mašnika je bil posvečen dne 25. julija leta 1903. N. v m. p,!
t- Sv. Pavel pri Preboldu. Poročil se je dne 25. t. na. g. Andr. Marine, uslužbenec pri železniškem ministrstvu na Dunaju, z vrlo narodno in katoliškemu prepričanju naklonjeno mladenko gdč. Marijo Gojznikar, trgovko in posestnico pri Sv. Magdaleni. NovoporoČencema obilo sreče!
c Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 17. t. m. priredila je vrla, magdalenska mladina veselico, katera se Je kljub slabemu vremenu izborno obnesla. Uprizorili sta se dve gledališki igri v splošno zadovoljnost mnogobrojnega občinstva. Kaj takega nismo pričakovali od Magdalenčanov. Diletantje, skoro sami novinci, so vloge vsi prav imenitno pogodili. Tako je prav; naj vam ne bode žal truda, ki je vedno v zvezi z delom za probujo in izobrazbo naroda. Magdalenska mladina na plan! Korajža velja! Da se ob enaki priliki zopet vidimo! — V to okolico je začel svoj čas posegati nek liberalni agitator z namenom, pridobiti mladino za znano napredno mladinsko organizacijo, kar pa se mu menda ne bode posrečilo, ker je po večini magd. mladina dovolj zavedna, da ve presoditi liberalno in kat. narodno strujo; sicer pa mu plevel blagevolje prepuščamo.
' c Sv. Jurij ob juž. žel. Prihodnjo nedeljo, dne 1. maja 1910 priredijo šolske deklice lepo veselico v erorftji dvorani „Katoliškega doma". Na dnevnem redu je gledališka predstava, mladinska igra. „Deklica s tamburico". deklamacija in petje. Začne se takoj po večernicah. Kdor ljubi šolsko mladino, in bi rad doživel veselo urico, naj se udeleži te prireditve.
Brežiški okraj.
b Podsreda. Gospod dopisnik „Narodnega Lista", povejte nam vendar imena tistih odbornikov v tej in onih občinah, ki protestirajo proti županovim podpisom!
b Podsreda. Zopet alkohol kriv nagle smrti. Podsredčan Anton Sarlah, star 73 let, je padel vinjen po stopnicah neke gostilne ¡v Koprivnici in si pretresel možgane. Tri dni pozneje je umrl.
Za živinorejo.
S postavo z dne 30. decembra 1909 se je za pospeševanje živinoreje in vnovčenje živine za leta 1910 do 1918 dovolila iz državnih sredstev svota po 6 milijonov kron na leto. Od te državne podpore je določen znesek letnih 5 milijonov kron za povzdigo živinoreje in 1 milijon kron še posebno za vnovčevanje živine. Na posamezne dežele se bo ta svota razdelila po številu goveje živine, ki se je dognalo pri zadnjem splošnem živinskem štetju. V smislu teh postavnih določb pripade Štajerski od skupne svote za tekoče leto znesek 377.893 K 05 vin. Poljedelsko ministrstvo je določilo glavna načela, po katerih naj bi se porabila ta svota:
1.	Med najvažnejše odredbe za povzdigo živinoreje spadajo one, ki skrbijo za pomnožitev krmil, za izboljšanje planin, pašnikov in travnikov. Le na ta način je mogoče pomnožiti število živine in tudi njeno kakovost izboljšati. V ta namen določa poljedelsko ministrstvo znesek 155.000 K.
2.	Znesek 4500 K je namenjen za to, da se od-pomore pomanjkanju stelje, za katero tudi dobro služi šota v krajih, v katerih druge stelje ni, nadalje za povzdigo pridelovanja krme na močvirnatih tleh, za vzorne travnike in pašnike.
3.	Svota 125.000 K bi se naj porabila za nakup in prireditev pašnikov za mlado živino, za rejo živine na kmečkih posestvih, za živinorejske zadruge, za bike plemenjake, za oddajo rastlinskih semen in u-metnega gnoja po znižanih cenah itd.
4.	^ Za zadružno nabavo krmil je določenih O-kroglo 20.000 K.
5.	Znesek okoli 15.000 K naj bi se porabil za pospeševanje mlekarstva, ki je s povzdigo živinoreje v najtesnejši zvezi.
6.	Za podpiranje naprav in zavodov za zavarovanje živine je določenih 37.000 K.
7.	Za vnovčevanje živine je določenih skupno 104.000 Iv, in sicer 84.000 K iz onega, za Avstrijo skupno določenega milijona ! in 20.000 iz zneska 377.893 K 05 vin.
Ta načela niso našla splošnega o-dobravanja, in zato se je dne 20. aprila vršila v svr-ho boljše razdelitve za Štajersko določene svote seja v jioljedelskem ministrstvu. Sklenilo se je, da se naj za povzdigo planin, travnikov in pašnikov porabi 100.000 K, za steljo, šoto itd. kakor zgoraj 4500 K. Znesek 125.000 K pod točko 3 naj se tako porabi, da se da za nakup bikov 30.000 K, za bikorejske zadruge 30.000 K, za Grabnerhoi 20.000 K. za St. Jur 20,000 K, za prezimovanje bikov 10.000 K, za zidanje vzornih hlevov 10,000 K, za razne, od c. kr. poljedelskega ministrstva določene namene 50.000 K, torej skupno 125.000 K. Znesek pod točko 4 odpade. Za. pospeševanje mlekarstva pocl točko 5 naj se porabi, kakor zgoraj, 15.000 K, za zavarovanje živine pod točko (i naj se pa porabi 100.000 K. Za svinjerejo in ovčerejo pod točko 7 naj se porabi 20.000 K. To znaša skupno 364.500 K. Pripade pa Štajerski, kakor smo zgoraj poročali, znesek 377.893 K 05 vin. Ostane še torej znesek 13.393 K 05 vin., ki se bo porabil za pokritje morebitne zgube pri gori navedenih točkah.
Vesfnik
mladinske organizacije.
Mladeniška zveza v Hočah ima v nedeljo, dne 1. maja po večernicah poučni shod v društvenih prostorih pri g. Rojku. Na dnevnem redu je poučni govor, deklamacije in govorniške vaje. Mladeniči, ki to berete, pridite in povabite tudi druge tovariše!
Fram. Na praznik Kristusovega vnebohoda, v četrtek, dne 5. majnika, bo pri nas mladinska svečanost s pridigo pri ranem opravilu ob šestih in z govorom po večernicah. Pridigoval in popoldne govoril bo profesor dr. Hohnjec.
Jarenina. V nedeljo, dne 29. t. m. se vrši v Ja-renini večji mladeniški shod. Pričakuje se zlasti iz Slovenskih goric prav obilna udeležba. Agitatorji na delo!
Sv. Bolfenk pri Središču. V vsem svojem sijaju je nedeljo zjutraj zasijalo pomladno solince na obzorju, očiščenem po večdnevnem ¡dežju. IS prijavnim obrazom je zrlo na zemljč, kakor bi se smehljajoč tadovalo njene mlade krasote in osobito tistih, katerim sedaj klije dvojni cvet, pomladni čas in čas mladih let, naših krepkih krščanskih fantov in naših vrlih krščanskih mladenk, ki so z veselimi obrazi hiteli nn prijazni hrib sv. Bolfenka k svoji mladinski svečanosti. Organizator slovenske mladine dr. Hohnjec je v obilnem številu zbrani mjladini' in { tujdi mnogoštevilnim odraslim s poljudnimi' in iskrenimi besedami začrtal smer, v kateri se mora gibati življenje značajnega slovenskega mladeniča in poštenega slovenskega dekleta. Popoldne je priredilo tukajšnje bralno društvo predavanje v sobi kmečke hranilnice in posojilnice, ki je v ličnem hramu našega vrlega pristaša Munda. Čeprav se za to predavanje ni skoraj nič agitiralo, vendar se je zbralo nad vse pričakovanje veliko mladine, da nista bila samo soba in veža polni, temveč jih je dokaj Še moralo stati zunaj pri vratih in pod -okni. Bilo je tudi nekaj tako-¿vanih naprednih mladeničev, ki so se dostojno obnašali in z vidnim zanimanjem in odobravanjem sledili izvajanjem. Govornik dr. Hohnjec je razlagal ve-fiki pomen izobraževalna, brgaaiizacije med ' našim ljudstvom r in osobito priporočalr ustanovitev mladinskih zvez pri naših bralnih društvih. Vspeh je bil ta, da sta se takoj ustanovili mladeniška in dekliška zveza kot odseka izobraževalnega društva. Odbor mla-deniške «veze je tako-le sestavljen: 1 predsednik Fr. Bukovec, podpredsednik Alojzij TomaŠič, tajnik Jože Borko, blagajnik Tomaž Heric, namestnik Ivan Luk-man. Dekliška zveza si je izvolila' sledeči odbor: predsednica Marija Haložan, .podpredsednica Marija Kolarič, tajnica Marija Soštarič, r blagajnica Marija Trofenik, namestnica Marija Vrbančič. ^Zasijalo je torej svetlo, gorko solnce in razpršila se je moreča megla lažnjive fraze in nenaprednega nasilstva! Mladi prijatelji, po tej poti krepko in vztrajno naprej !
Šmarje pri Jelšah. Pri nas se vrši v nedeljo, dne 8. maja mladeniški tečaj. : Predavala bosta gg. Vojteh Jeločnik in Ivan Podlesnik iz Ljubljane. Udeleženci se udeležijo rane službe božje v Šmarju, od 8.—10. ure bodo predavanja, od 10.—12. ure telovadba, od 1.—3. ure telovadba, ob 3. uri popoldne pa veliko ljudsko zborovanje, h kateremu že sedaj vabimo vse prijatelje in prijateljice naše mladinske organizacije iz domače in sosednih župnij. Poleg domačih in sosednih Orlov naj se udeležijo tečaja vsi naši zavedni mladeniči iz šmarskega in rogaškega okraja. Mladeniči, to bo naš dan! Na delo za veliko udeležbo!
Dobrna. Kakor čujemo, nas bodo dne 1. maja Orli Savinjske doline in od St. Jurija na juž. želez, posetili. Za ta skupni izlet Orlov v našo Dobrno je veliko zanimanje. Naši Orli se vrlo pripravljajo, svo-
je brate dostojno sprejeti. Med našimi mladeniči j« sploh velika vnema za telovadni odsek bralnega društva, in smemo upati, da bodo tudi naši zamogli v kratkem javno nastopati. Orli, nazdar! Na veselo svidenje v nedeljo!
V Celjn bo dne 8. maja pri „belem volu" mladeniški tečaj za vse telovadne odseke iz celjskega o-krožja. Vabijo se pa tudi mladeniči iz drugih krajev. ; Natančnejši všpored se bo pravočasno naznanil.
Pilštanj. 1. majnika izlet V Lesično! Dekliška;: zveza, nam priredi prelepo zabavo s sledečim; sporedom: l.Igra: „Dve materi". 2. Petje in prosta zabava. Vsak prijatelj poštene zabave bo prišel 1. majnika v Lesično!
Na]nov«Ji« novic«.
Novi davki. K uvodnemu članku moramo še naknadno omenili, da se bodo tudi hišni davek ter pri stojbine ob podedovan.j m in darovanju uredile. Davka na bencin ni treba urediti postavnim potom, ampak naredbenim.
Državni zbor. V proračunskem odseku sta govorila. oba slovenska zastopnika dr. Korošec in dr. Žitnik, ter se bavila oba osobito s spodnještajerskimi in koroškimi razmerami. V finančnem odseku je govoril finančni minister dr. Bilinski, ter prosil, da se mu rešijo vsaj osebno-dohodninski davek, tantiemski, <di-videndski, davek na žganje, davek na vino v steklenicah, ter davek pri podedovanju in darovanju. Mnogi sodijo, da je minister že opustil misel na splošni vinski davek, na sodavico in kisle vode.
Duho/vniške ^spremembe. Gospod Jakob Palir, dosedaj kaplan na Črni gori pri Ptuju, je prestavljen na BizeljskO; Gospod Ivan Hribar pride iz Bi-zeljskega v Šmarje pri Jelšah.
Konjiška \padžupnija je povzdignjena v arhi-diakonijo. Častiti gospod nadžupnik Franc Hrastelj je imenovan za infuiiranega arhidiakona. — Čestitamo !
Nevarno obolel je' gospod Gregor Dupelnik, župnik pri Sv. Frančišku Ksaverju v gornji Sav. dolini. Zadela ga je kap.
Župnijski izpit delata te dni v Mariboru čč. gg. kaplana Franc Ozvatič iz ¡Slovenske Bistrice in Leopold Kolenc z Vidma.
Selnica ob Dravi. V noči dne 25. t. m. so se na cesti blizu Selnice stepli fantje-ponočnjaki. Dva brata, :Janez in Franc Homer, črevljarja iz Bistrici pri Lembahu, sta naletela na nekatere fante iz Selnice. Nastal je tepež, pri katerem je Franc Homerja nekdo z nožno ostrino udaril po glavi tako močno, da je Homer dne 26. t. m. umrl. Uboja je osumljen delavec Julij Sernec iz Janževega vrha pri Selnici, katerega je žandarmerija že izročila okrožni sodniji v Mariboru, Nesrečno ponočevanje!
Listnica uredništva.
Podsreda, Šmarje pri Jeliah, Sv. Peter na Medvedovem Sehi, Slovenjgradec, Konjice, Eebelj, Ljutomer, Dolič: Tokrat nI bilo mogoče.
Serravallovo *
železnato kina-vino
Higien, razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepil no sredstvo '¿a slabotne, malo-ftrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, ntijnje živce in popravi kri. Izboren okns. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravallo, c. (tvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2*60 in po 446	1 1 i K 4-80.
i! k:
izjava*
Podpisani priznam, da sem med zvo-nenjem udaril z vožem od zvona Matjaža Ivanuša po domače Taičar iz Šalovca in to s ponesrečenjem radi velike stiske, toraj ga prosim s tem odpuSčanja.
A. Ročkar.
334
Prodaja.
Radi draiinskih razmer se proda posestvo, na katerem se nahaja ie bluu 50 let gostilna, z dobrim obiskom, kakor tadi tako stara trgovina, lartnik je tudi lahko c. kr. poštar, kakor že sedaj čez 20 let. Vse poslopje zidano, s 7 sobami, in vsem potrebnim gospodarskim poslopjem, tik glavne ceste, eno minuto od velike lame cerkve oddaljeno, tndi lahko kapi travnike, njive in gozdove. Naslov pove npravništvo.	^57
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinaijev.

coooooocoooono

f/oicHjsfcs Številka. Dne 23. aprila 1910.
Trst . . 68 50 73 5 8 Line . . 41 28 57 52 85
Seme pravega Ksšelskega zelja prodaje Ig. Mrcina v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'1G poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Predaje se Bsmo lastni pridelek. Pošilja se z obratno pešto, proti gotovini ali povzetju.	146
T najem se želi vzeti dobroiioča gostilna, pozneje se morda tudi kupi. V M&riboru ali v okolici. Ponudbe na posta restsnte štev. 100!) Lip niča (Leibnitz). 186
Učenec od poštfne hiše, se takoj sprejme v trgovino a mešanim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona.	118
Čevljarski učenec se sprejme pri g. I. Skrabe, čevljarski mojster, Mlinska nI. čtv. 4, Maribor. 244
Na prodaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim pc slep jem, živina in vse potrebno. Ponudbe ca Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, p. Pesnica. 266
1 nov benoin-lokomobil 4—6 HP,
1 travniška brana, 1 železen plug, 1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Kari Sinkowitsch, Pcffgasse 9, Maribor.	293
Vestno in uurjeoo kubaiico se «prejme 1. junija 191U v mestno župnišče na Spod. Štajerskem. Plačilo po dogovoru. Več pove upravništvo „Slov. Gosp.", 382
Lepo posestvo na prodaj. Posestvo, ki obstoji iz lepe hiše, vinograda, njive, travnika in gozda, 2'/« orala rodovitne zemlje na lepem razgleda 20 minut od mesta Ptuj. Cena COOO kron. Vpraša se pri g. Jakobu Krajnc, Zgor. Breg št. 37, pri Ptoju.	381
Dva fanta, enega orodnega kovača in enega kovata za vozove sprejme Alojz Pauliax. kovaški mojster, Wernersdorf, p. Zeleai travnik (Wies) Štajersko.	331
Proda se oprava za celo trgovino in še popolnoma nova; tudi mno go dragih reči, ki se rabijo pri trgovini, se dobi po jako nizki ceni. Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja.	827
Učenec, z dobrimi šolskimi spričevali in od poštene hiše se takoj sprejme pri Antonu Golenko, trgovina z mešanim blagom, Sv. Miklavž pri Ormožu.	822
Zelo lepa hiša še davka prosta b štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vit je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 600 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri npravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Lepo posestjo relo rodovitno, 14 oralov, kjer se lahko 10 glav goveje živine in 20 svinj redi, je blizu cerkve, šole in ceste pri Zg. Sv. Kungoti za 11.600 kron na prodaj. Naslov pri g. Korentu, Maribor, Kasernplatz št. 7. 280
Učenec! Za trgovino s špecerijskim blagom se išče pršdsn in močen učenec, ki mora biti zmožen slovenskega in nemški ga jezika. (Obiskovanje trgovske šole ni potrebno). Ponudbe se sprejemajo pri g- Ivano Markas, trgotee v Leitersbergu pri Msriboiu. 807
Služba orgi nista in cerkovnika
se odda pri Sv. Martinu na Ponikvi ob juž žel. Prosilci se naj osebno predstavijo. Nastopi se lahko takoj. Cerkveno predstoj-ništvo	316
Pridna, poštena kuharica želi primerne službe, h kaki mali družini ali v župnišče. Naslov v upravništvo.	816
Ra prodaj je posestvo 6 oralov zemljišča, velika hiša z dobro ido-čo gostilno, sama pri fari Rasbor, pripravna tndi za trgorino, kakor je že bila nekdaj. Proda se radi preobširnega imetja. Cena 13 tisoč kron. Več se izve pri Anton Camloh istotam.	339
Kolarskl nčenec se sprejme pri Antoau Keršič, kolarski mojster, Fram.	800
Močen mizarski učenec se takoj sprejme pri Nikolaju Benkič, Te-gitthoftova cesta 44, Maribor. 326
Posestvo, 1 oro od Maribora, gozdi, travniki, njive, lepe zidane hiše, vse skupaj meri H oralov; stane 12.600 K. Ostane 2.600 K. hranilnice, kdor hoče kupiti, nuj se oglasi pri Mstevžu Emeršič, Do-goše 22 pri Mariboru.	887
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 323
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 6 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in škedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici ca Koroškem ležeče se po ceni preda. Zadaja ceua 18500 kron. Vknjiženih je 6000 kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Slivovke, prave, pristne, proda 180 litrov Valentin Tepež, posestnik v Klenovcu 62, p. Rogatec.
864
Več vos najlepše sladke krme je še na prodaj na posestvn „Livada" v Gaberjih pri Celju.	363
Pozor kmetovalci!!
Zdaj je čas zbirati zdravilna zelišča: Bezgovo cvetje, hojkine in smrekove mladike, bezov sok, lipovo cvetje, suliČasto listi trpotec in dru^a zdravilna zelišča.
Kupim vsako množino in plažam dobro. Ponudbe na Kari GroJlesch, Maribor.
3i'l
VABILO
na
Mizarski ptmsčnik lepega vedtn ja se sprejme v stalno delo pri Ant. Lekše, mizarski mojster v Mozirja.	362
Samostojna kuharica, v gospodinjstvu iskušens, ?sakege dela vajena, zmožna nemškega in slov. jezika, išče primerno službo Pismene penudbe se prosijo pod na slov: „Kuharica" na upravništvo tega lista.	368
Takoj se proda poststvo Janeza Veingerl v Gačniku, meri 40 oralov, obstoječe iz vinogradov, sado noenikov travnikov, njiv in lesa. Proda g. Kari Schmitmanl, kura-tor istotam. Pove tudi g. Ornig, gostilničar v Jarenini.	348
2a izdelovanj« cvetlic za cerkve, za primicije in drnge priložnosti po najnižjih cenah se priporoča Terezija Scnekovič, Grajska ulica 36, Maribor.	S47
Radi smrti se proda lepo posestvo četrt ure od farne cerkve s tremi poslopj'', gospodarsko hišo, govejim hlevom in svinjaki, vse v dobrem stanu; potem 4 glave goveje živine, 4 svinje in gospodarsko orodje, pot?m 21 oralov zemlje, lep sadonosnik, njive, travniki in gozd. Živine se lahko redi 10 glav. Cens je 12000 kron. Na posestvu ostane 2000 K vknjiženih. Več se izve pri Josipu Sajelšniku, gostilničarju pri Sv. Jerneju, p. Sv. Duh - Loče.	346
Mladenič brez starišev, pošten in izobiažen, z nekaj tisoči kron premoženja. Vtšč je 3 obrtnih strok za domače potrebe; izvež-ban v kmetijstvu in čebelarstvu z večletno samostojno prakso, želi biti zavoljo osiguranja poštenega življenja in trajne eksistence adop-tiran t. j . z» svojega t zet k uglednima zakonskima ali samcu brez otrok, ki potrebujeta zanesljive opore in postrežbe. 8prejme tudi ponudbe poštene, če tudi na več iepe deklice s skromnim domovanjem, in se zamore v tej zadevi iz -kazati kot samostojna. Ponodbe v zadnjem slučaju če mogoče s sliko pod naslovom: „Laborare est orarc" št. 2, poštno ležeče Raka na Kranjskem.	350
Lepo posestv.' v dobrem stanu z dvema, z opeko kritima hišama, meri 18 oralov, zemljišče leži skupaj iu obstoji iz travnikov, njiv, Bočnega gozda, sadonosnika in vinograda, v ntjlepši loj;i Št. Lenartskega trga, se proda. Franc Bratko, Sv. Lenart v Slov. goricah št. 19.	851
Posestvo se proda r&di bolezni; lep vinrgrad in salon; snik pri Sv. Petru '/« nre cd eerkve, občina Celestrina, t lepi legi, ca soh-čni strani, blizu ceste, meri 2 orala skupaj z zidano hišo, lepa preša in ki» t. Več se izve pri Antonu Kekol v Zerkovcih št. 11 pri Mariboru.	860
Uradne— = zavitke
x natisom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
r Mariboru.
Preklic in zahvala.
Jaz podpisana cbžalnjem, da sem po nedolžnem obdolžila Martina Mihelič nespodobne reči, prosim torej javno odpaščenja in priznam, da sem popolnoma lagala in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Gor. Daplek, 25. aprila 1910. 369 Jožefa Novak
Mlinarji pozor!
V oekem jako prijaznem kraja Mariborske okolice je na prodaj umetni valjčni mlin z 1 oralom zemlje. O bil ni proti et zajamčen, ker je mlin na brez konkurenčnem prostoru. Cena 20.000 kron. V knjižbe 12.000 kron. Več pove Josip Scrcec km. sin v Gradtški, p. Pesnica.	891
Služba orc anista in cerkovnika
v Puščavi se takoj cdda. Mesečna plača 40 K, s prostim stanovanj eaa. 353
Pozor
Ženini a neveste
Vsakovrstno pohištvo iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora pod ceno proda pri A. Viharju, mizaijn v Mariborn, Heugas-se Stav. 4.	277
10% ceneje
"filM!!

oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufane in plošče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljši pomnožeralni a pirat „levograf" za 20°/0 znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ngodnest. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.	271
Peri I
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pa^e, rokavice, dežnike, eolnčniko, predpasnike in spodnja knia samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito uizsJh cenah se kupi v veletrgovski hiši 64
R. Stermecki, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zaBto rov in preprog 1 garnitura iz 1 prtic& za miio in 2 za posteljo skupaj K 9 - , fina K 10 —. Kafa br kastah ostankov po 2o mt., trpežni, K 8-— fiai K 10—, zelo fini K 12-~.
VABILO
na
redni občni zbor redni občni zbor
Posojilnice v Slov. Bistrici,
reg. zadrnge z neomejeno zavezo, 336
ki SO vrši v poudeljek, dne 9. majnika t. 1. popoldne ob 2 nri v veliki dvorani „Hotela AUSTRIA" v :: :: Slovenski Bistrici. :: ::
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in «ndzorsta. 2. Odobrenje računskega sklepa za leta 1909 3. Razdelitev čistega dobička 4. Dopolnilna voltev načelstva oziroma nadzorsrva. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi načelst»«.
Hranilnice in posojilnice v Jarenini
reg zadrnge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. majnika 1910 oh 3. uri popoldne v gostilni g. (Mlaka.
Pnevni red:
1. Poročilo načelstva 2. Pcročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev rač. zaključka za 1. 1909 4 Slu ajnosti.
NB. Ako bi ob 3. uri ne bilo navzočih zadostno Število zadružnikov, vrši se ob 4. nri drug občni zbor, na istom mestu in z istim vsporedoro, ki veljavno sklepa ob vsakem številu zadružnikov.
sel	NaČelstvo.
&t._15047 VII/191
laznanilo.
Za polletni tečaj, ki se začne dne I julija 1910 na deželni podkoiski šoli v Gradcu, se bode podelilo na revne in uboge kovače deset deželnih U8tan6V po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove uekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K.
Pogoji so. starost najmanj 18 let. zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra Ijudskošolska izobrazba in najmanj dveletuo bavljenje s pod kovanjem.
Razven tega se mora vsak prošujik z rever-zom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo.
Prošnje, naslovljene na okrajni odbor v Gradcu, se naj pošljejo z reverzom (zavezuim pismom), krstnim listom, «iomovnieo, izuonim spričevalom, zdravstvenim in šolskim spričevalom, potem de'av-sko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti
do 31. majnika 1910
na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu.
Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvib treh dnij, v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo o dovršeni starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico.
Gradec, dne 17. aprila 1910. 3:6 Od štajerskega deželnega odbora.
Svarilo pred i^F" ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
Ne bil bi bolan 1
Naročajte „FLORIAN" od izdelovalnice i
Naslov za naročila: „PL0RIAW", Ljubljana.
Steckenpferd-niilo z IHijinim mlekom
Najmelikejše milo za kožo kakor proti pegasti!
Dobiva se povaodl.
128

Našim rodbina/m priporočamo
Slo li as ko cikorijo. ™

Mizarji, pozor!
Lepo urejena mizarska tovarna 8 petrolin-motorjem in vsemi potrebnimi stroji je na Polzeli, ležeče tik železnične postaje B8 prodaj. Zraven je lepa hiša in več posestva. Podjeten mizarski mojster imel bi tam lepo bodočnost, ker se bode iz Polzele zidala nova železnica.
Natančneja pojasnila daje Franc Oc?irk, posestnik. Ojstr&kavas, pošta Št. Jar ob Tabora.	319
Čifaj!
Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in Dajboljšo sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti 9C4	in dolgi, to je:
Rastolšt.IL
OdstTanjnje prhljaj na glavi in vsako kožno bolezen. Deluje trgurno ic ga onogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka S 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
Letama url Sv. Trojici, Dolini iMjac 250, Slavonija.
I/Java.
Proti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žganje. Bebro, močno Franzovo žganje je neoporekovauo najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Fran20 vega žganja preparat, kakor je Sieklerjev gorski
M
nda-cvet11
licenca.
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi.
Spričevalo za to da:
pisma Franca Kossuih-a:
Blag. gospod Balazsorieh Sandor, lek&nisr v Seps; szent-Gydrgy.
„Proti revmatičnim bolečinam ho je izkazalo vnetje z „Iada ctetom" zelo debfo. Bed te tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossnth.
Postavno zavarovano „Inda-cvft" zdravilnih zelišč Frsnzoro žganje ni kaka navadna sprttova mešanica, temveč iz
Szeklerlev h gsrskih zdrailnh zelišč naraj&n spni in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tn ii
n-jmočnejsi Franzovega žg nja preparat.
„Inda ovit* krepi živca in m šica, osveži in okrepi telo in deša!
„Inda-CTet" te dobi pri izdelovalen Ba!aisoiieh Sandor, lekarnar v Sep«iszeiitgyorgy, kakor tudi v veeh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303


"I
Jerič,
hišni posestnik v Karčovini, poživljam onega gospoda, ki me je n& nečnven način v zaprtem pisarn, najbrž na prigovarjanje svoje soproge, obdolžil nečastnega deianja, da to obdolžitev tekom 8 dni na kak način s svojim podpisom prekliče, drugače sem prisiljen ga naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstva in prositi, da se ga kaznuje.	352
Al Pozor na bllskovno nevarnost!
r

in celi okraj naj kupuje najzanesljivejše in najcenejše ?>ake vrste semena, kakor deteljno pravo štajersko, lu-cfcrno, rudečo (inkernat), travno seme, semenski oves, svinjsko in druge vrste salato, repno, korenjeTO seme itd. Z» vinograde: galico, kakor novo že izkušeno sredstvo „tenaks", pri katerem ni treba ne apna ne drugih priprav, hrizgalnice, različno orodje, gumi-trake, prejo, ličje itd.
Iz velike zaloge vsakovrstnega blaga tudi bartelnov prah za živino, „lukulus" za svinje, tomaževa žlindra za travnike, vsake vrste železuino, cement itd. pri 186
Alojziju Pinter
trgovcu pri farni cetkvi v SSi?w. Bistrici«
Z mojo
240
!! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka nlica.
x<Jravega fanta z dobrim Selškim spričeval m sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega Komlja.
libn Hočevar,
trgovina špecerijskega blaga
CELJE, Glavni trg 10.	20«
Proč s peresom!
Bliekensderferjev pisalni stroj
je dandanes najpripravnejši ter najcenejši pisalni aparat, ki konkurira z vsakim dragim najdražjim pisalnim strojem. Dobiva se v treh modelih po 240, 310 in 340 K.
Oldaja se tudi na obroke V eni uri se nauči vsakdo ž njim ravnfti in pihati. Ceniki ia razkazovanje zastonj
Glavno zastopstvo za Štajersko m Kranjsko pri
Cinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.
Strelovod, ki ni natančno urejen povzroči večjo nevarnost nego pa varstvo. — Strokovno preiskavo z najnovejšimi pripravami in ravno tako tudi vsa popravila in nove naprave prevzame po :: ::
najnižji ceni
Kari Pirch,
trgovina za vpeljavo električnih strojev in elektrcvodov.	342
Maribor, Grajska ulica 10.
I m hi m I	1'
TISKARNA SY. CIRILA Y MARIBORU
z najboljiiml stroji In najnovejšimi Črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor vsakovrstne t ormulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-fcete, ekspenzarje, pobotnic« Iti
3 = 9 = 13
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
Za razne korporaclje in druStva: pravita, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: L t.:: :: ::
Koroška cesta it. 6.
• Ljudska hranilnica in. posojilnica v Celju
r«gii»trovana, zadruga z noomejono mtveso
T mmtui iiiši: „Motel pri ¡belem volu" (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
HOTEL
„Pri belemu volu"
priporoča
svojo veliko gostilno *
39 sftb za tujce po jako nizkih cenah * z
fijakerijo v hiši
£
Dobra in toc^sa poetreiba.
obrestuje
hranila«? vloge po 4V»'/» brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrezuje nepretrgoma. Sprejema vloge todi na tekoči
račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V »Trbo varčevanja v malih xnwtkih daje vložnikom
domače nabiralnike
sa 4am »a*tonj, te vložijo prrokrat najmanj 4 K.
pogojuje
»a žemljica po 5°/0 do 5 V,%, ter m Tfcdnostaih papirjev in na osebni kr«dfe poi ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih z*ro<fth «H osebah prevzame v svojo last proti po^roštvi
malenkostnih gotovih «tf.ro<kov. Pro&nje in tnrtšjvi xa vknjižbo d«;k brezplačno, stranka plača le kol«*e.

XXXXXXX>'
l 2C»	po po&ti a« dajejo ¡uwtonj po£¿. hvanllnidn« poícwferatc»«.
¡ U^seifni eiasras vsak torek en paftek dopoldne.
• «s Yrtaja ib puüije se wmw isai iai, immto jraaiie ¿eodte ú 8.-12. !er d 3.—6 m raslih
^tMtfOBíatiKiLBfcWwa^^	XILTW:
^tmámjmmtmmtts^mimxmmmimm
AMMMMMVAflNF-MMMVJi&i r-	UTMMnttM
urwjMHUu^ >
Novo 964 Čitaj!
Pozor tietjs jj fantje!
Najnovejše in najboljšo sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št. I.
' s.	Deluje, da brke in brada postanejo gost:
^a dolgi, odstranja prhljaj in vsako drago k'.žco bolezen z glave. Narodi nuj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih 'n prizni>tnih pisen Gena na vsako pošlo frank o 1 lončtk K 8'tO, 2 lončka K 5'—. PoMlja se po poštnem povzetju »li če se poilje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
Letona pri Si. Trojici, Doljni Mil* 250, Slaroiiija.
r. P. llidic & C©., Ljubljana
tovarna zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
IS!
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kHfje Sffeh SeddfijOSti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.

■■■■'■■ ¡úk
Križevska opekarn«1
drnšHo z omejenim poroštvom $ sedežem v Krlževclh na /Hurskem _ p«tju, s teaeljno glavnice 200.000 K.	-
To slorensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih
ilovnatih izdelkov
kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Stein-briick, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah.
Tovarna z najmodernejšimi »troji »toji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti.	52 Podpirajte edino slovensko kmečko iadhiatrijelno podjetje z naročili pri vodstvn. — Naročila pošiljajo se pod naslovom:
„Križevska opekarna" v Križevoih.

Višjega štabnega «lravmika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za, sluh
odstrani hitro in temeljito nastal* dtahate, tečenje U ase», iamenje p« uiesih In najishsst
tndi ako j» že zastarano. Steklenica stane E 4'— z navodilom • n po rabi. Dobiva se samo v lekarni Apetbeke .zor Smo«", Gradec. JakominipteH ¿4.	193
Štefan Kaufmann
tfjsvec x žstszea 2 i
v Radiif.mi, pripoioč» naibolji» otelne motik« ia lopa-te, dobre koča in srpe, pravo Štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi
Obvestilo!
P. n. občinstvu dajem uljudme na znanje, da sem prevzel zadetkoma t. m. trgovino g. Rudolfa Havelka t Ptuju, kolodvorska ulica št. M. Ker mi je bilo mogoče zalogo p® primerni ceni kupiti in sem *i »a-bavil ob enem tudi veliko nov«ga blaga, Yas zagotavljam, da hočete od zdaj naprej boljše in solidnejše postreženi, kakor ste bili do sedaj. Upam, da bodete mene kot odlolns slovenskega trgovca podpirali in me tudi drugim priporočali.
Jos. Cretnik
Št. Jurij ob južni železnici
staTltelj mlinov in žag,
kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z ge-peljem, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelka, ia pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike!
Za gasilo ognja! Franjo Lenart,
Se priporoča si. občinam izvrstno dobra brizgalnica (Feuerspritze) na cevi starejšega sistema (1 Strahlrohr in 2 Mundstücke, 10 Wasser - Eimer) ključi in kar k tej spada, ima za oddati požarna bramba v Hočah za 225 kron. Vpraša se naj pri načelstvu požarne hrambe v Hočah	849
PTUJ, Kolodvorska ulica 15.
Razpis.
Kapljice za želodčni krč: Zgaaje proti trganja: :
Stane ena steklenica s a m © 50 vinarjev.
Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1K.
mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. «»
Z\ popravljanje župne cerkve v Stoprcab, škarpe o-krog eerkie, stopnic vodečih k eerskvi in stavbo novega žagreda na 5100 K ptoračanjena dela se bodo potom javne ponadbene obravnave na binkaštni pondeljek dne 16. maja t 1. ob 2. uri popoldan v župnišču v Stopresh oddala. Ponudniki morajo vložiti 5'/, vadij. Cerkveni skladbeni odbor si pridrži pravico izbrati si ponudnika na glede na višino ponudbene cene. Načrt, proračan in stavbeni pogoji bo na ogled v župnišSa v Stoprcah.
Cerkveni skladni odbor Stoprce, dne 10. aprila 1910.
Anton Korez,
321	načelnik.
1 ar li fi w* rs m la^ša bole®iHe-
ICIIOI IIU prepreči vnetje in vpliva antiseptično. "TBHE
Že 40 let ee je izkazalo mečitno vlačno mazil«, takozvano praško domače mazilo, kot ?anesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaeeljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušic* 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4 pniioe, ca K T— pa 10 pnšic poštnine prosto na vsako postajo
av »tre ogrske monarhije. Pozor u ime izitlka, izlelevatelja, cta« ia varstveno znamko. Pristno I» 90 70 vinarjev.
Glavna zalaga
B. FRAGNER, c. in kr. (tai
lekarna „PRI ČRHEH ORLU"
PRAGA, Mala strana, Toial NerUove M št. 213,
Z >kije v lekarnah Avstro-Ogiske.	250
Spodnještajerska ljuc
• registrovana zadruga z neomejeno zavezo •
MIT* Stolna ulica št* S (med glavnim trgom in stolno
flrannne vloge
s« «prejemajo od \sakega in se obrestojejo: navadno po 4'7m proti 3 mesečni oipovedi po 4V». Oiirmti ko prpinojejo h kapitala 1. januarja in l jh> ja v- Ki-gi lota. Hranilne knjižice se spre-jeumjo kot % t;»v denar ne da bi njih obre-jt.'vaw;e ka prekinilo Za talnganj« po pošti M» lir»»i'rte položnice n« r» pola^o (šek kouto l>(itni datek pluča posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: »a vfcnjiiho proti pupilarni varnosti po 4'/«°/», na vknjiibo sploh po 5°/„ na vkrjilbo in poroštvo p«» &'/,*/» in na osebni kredit po 6*/, Nadalje izpemojaje na zastavo vte-doostnib papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica r svojo ia-^t proti povrniti gotovih stroškov, ki p* nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje z* vknjižbo dela posojilnica bmplačno, stranka pladn 1« kileke
Uradne ure
so vsak« sredo in četrtek «d 9. do 12. dopolda« in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, sri&aii praznike — V uradnih urah M epr^i«»« ia K-plačnje denar.
pojasni1;» se dajeja
in proinje sprt-jemojo vsak detnv&ik »«i 8.— IS.
dojiolla« ia od 2.- 6 dopotdnA	6
PmsJIIbIm Ima lnill n» rupoi««« <!»»•*#• fcranll»|Mi»IWr*Jwlti^
Izdajatelj in založnik: KatoliSko tiskorno druitvo.
. Odgovorni nrednik : Pran Rakovlč.
Tisk tiakarue av. Cirila ▼ Maribora.