GLAS NARODA
(Telephone: CHelsea 3-1242)
List - slovenskih 3ela?cervAmerild.
*.........Matter laniitn Mtt. Wl ■> P—t Offlw — Nw Ywt M. f,	AO 1 Cl^tw il Hank M, l«m
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 16, 1943. — PETEK, 16. APRILA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
AEROPLANI za MACARTHUR JA
Vojni tajnik Henry L. Sthnson je včeraj na časnikaijski konferenci povedal, da bodo Združene države poslale več j o množino aeroplanov v Avstralijo, dodal pa je, da so priile zahteve po aeroplanih tudi iz več drugih krajev. Ta izjava je bila sicer uljuden, pa vendar jasen ukor za generala Mac Arthur ja, ki je zelo resno zahteval več aeroplanov.
iStimson ju pripravil zelo skrbno sestavljalo izjavo glede položaja na jugozapadnem Pacifiku. četudi pa je bila Mac-LVrthurjeva zahteva najbolj glasna, j« pri v g eni tem Stimson omenil, da so "avstralski uradniki" posebno zatrjevali, da Japonci ogrožajo njihovo de-| želo in da je treba povečati o-bramibo in da zelo potrebujejo aeroplane.
"Slične zalite ve smo prejeli tudi *z drugih krajev sveta.*» je rekel. "To je lastno vsem odločnim uradnikom—vojaškim in civilnim—ki so bliau vojni nevarnosti. Odgovornost teli uradnikov je v resnici prav« in bi -bili v očeh ljudi breaforižni, ako se ne bi dovolj zavedali nevarnosti."
Stimson je tudi povedal, da imajo šefi skupnega generalnega štaba nalogo zalagati vse zavezniške narode s potrebnim materjalom in pošiljati malter-jal na one fronte, na katerih je najbolj potreben.
"Z®k> težavno je razdeliti o-mcjenomnbarifo tnaterjala vpri čo velikih zahtev," je nadaljeval Stimson in prednost se mora dati na podlagi natančnega proucavanja vojnega položaja po celem svetu.'*
"Skrbeli bomo. da bodo a-ineriški in avstralski letalci dovolj preskrbljeni z aeroplani, ne samo, da bodo nadomeščene izgube, temveč, da bo tudi oja-cena njihova zračna sila, da se bo mogla meriti z vedno bolj naraščajočo sovražno zračno silo."
V WasUingtonu se nahaja avstralski generalni pravdnik in vnanji minister H. V. Evatt, ki je prišel v Ameriko nalašč zato, da pojasni vladi veliko potrebo za aeroplane in rekel, da Av&lralija v pošiljanja aeroplanov ne zahteva nobene prednosti pred drugimi dežel«-mi, da pa je -položaj, na jugozapadnem Pacifiku tako zelo resen. da je Avstralija opravičena ■zaihtevati zlasti nmogo aero-plaaiov.
D0VA2ANJE VOJNEGA MATEEJALA RUSIJI
SMRTNE OBSODBE V CELOVCU
Naciji so pripravljeni braniti južno Italijo pod gotovimi pogoji
Gorenji zemljevid kaže severno pomorsko pot, po kateri Anglija in Zdr. države pošiljajo vojni materjal v Rusijo.
V ITALUI NE BO NOBENE VSTAJE
London, 14. aprila. — Premier Mussolini je danes prav tako popularen pri Italijanih, kakor je bil doslej in Italijani niso v nobenem oziru na robu kakšne revo He proti fašističnemu režimu, vkljiib težkim udarcem, ki so jih doživeli tekom te vojne.
Tako sliko položaja v Italija je podal britski mornariški častnik; ki se je vrnil iz ujetništva v Italiji, kamor je bU odpeljan v juliju, leto 1940.
Poveljniški častnik Brown je bil med onimi ibrrtskimi vojnimi ujetniki v Italiji, ki so bili pred kratkim zamenjani za italijanske vojne ujetnike.
Mož je povedal, da se Italijani sedaj med seboj na ulicah pozdravljajo če sto z izrazom: "Speriamo," bar je prva beseda v stavku, "Upajmo, da bo kmalu konec vojne.'*
Brown je rekel, da Italijani sovražijo Nemce in se jih tudi bojijo in vsa propaganda v nasprotno smer ne »leže nič. Dejal je. da je opazil, da ima ljudstvo več rešpekta do Britancev.
V ujetništvu se vojnim uje-1. tnikom ni ravno slabo godilo, a -| vendar so «e v glavnem zanaš*-y li na izavoje, ki jim jih je redno • dostavljal Rdeči križ.
London. — Poročila iz Švice navajajo, da je Nemčija pristala na to, da prevzame obrambo Sicilije, Sardinije in tretjino glavnega južnega dela Italije, v slučaju zavezniške invazije kontinenta od te strani.
Ta sporazum je bil menda dosežen tekam konference med Hitlerjem in Mussolinijem ter njunimi svetovalci, ki so se se-šli z njima pretekli teden.
Dodatno k temu je Nemčija dbljiibila. da bo poslala v južno Italijo vse protizracne topove, ki jih more sama odstopiti, ra-vnotrako bodo poslani 4 Italijo nemški inženirji in nemške čete, tki bodo šle tudi v Saloniko in na druge grške otoke, kateri so pod italijansko okupacijo.
Ako bodo naciji res vzeli v svoje roke obrambo vseh pre delov, ki so tozadevno označeni, tedaj bo imela Nemčija pod svojo vojaiško kontrolo 40 tisoč kvadratnih milj italijanske zemlje.
Nemška podtalna radijska postaja, Gustave Siegfried Eins. ki veasfh razkriuknje na-cijske voditelje, ki se bogatijo z grwftom, je nedavno poroča-
Nova članica WAVES
ImdiaiLfupolis. —i Ženska mornariška organizacija WAVES bo kmahi imela Mary Christinas, ker se j« za službovanje v omenjeni organizaciji prijavila mlad« ženska s tem imenom.
Willkie se še ni odločil glede predsedniške kandidature v letu 1944
Sacramento, Cal. — Wendell Willkie je povedal kalifornijskim republikancem, ki ©o ga povabili, da naj dovoli, da postavijo njegovo hrte v» kandidatsko lisito za predsednika v državnih primarnih volitvah, da se si ni odločil kaj bo storil z oeirom na predsedniško kandidaturo.
Ženske pojdejo na farme
Washington. — Uniformira, na armada žensk, ki bodo pod vodstvom Miss Florence Hall, ki je bila imenovana za uačel-nico ženske divizije farmske pridelovalne sile, bo rekrutira-na za dflo na farmah to poletje.
Ta ženska armada bo štela 600,000 žensk in nabiranje prostovoljk se bo pričelo kmalu po vseh mestih, trgih in naselbina!). Odprti bodo posebni uradi za nabiranje rekrutinj.
Uniforma, tki so jo (ukrojili z» te "prostovoljke, je prava farmska oprava, ki je zelo uničita in prilična in obstoja iz enega para temnomodrih delovnih hlač, povitšpe bluze iste barve, svetlo modre bluze in mične čepice. ni form a vključuje tudi modro krilo.
Mestne ženske, ki t?e bodo hotele priglasiti aa delo na farmah, bodo morale obiskovati dva tedna poseben natečaj, da se bodo na ta način seznanile z glavnimi farmskimi deli, katere bodo morale opravljati na farmah. Vsaka prostovoljka, bo morala biti odobrena za delo na farmah zdravstveno in drugače. Koliko plače bodo dobile prostovoljke za farme še ni menda določeno.
Rommel ki poveljuje nacijskim četam v Tuniziji, razpravljal z nekim italijanskim admiralom o pogojih, pod katerimi bi Italijani dali nacijem na razpolago dvajset rušiloev, da bi se rešilo
kolikor Tnoigoče moštva osiacnih čet iz Severne Afrike.
Italijanski admiral je bil pri volji sodelovati, toda samo ako bi bila poslana iz Tunizije vsa italijanska zračna sila prej, kot bi se pričelo z izvažanjem čet na varno.
Dalje je admiral stavil pogoje. da bi moralo biti prepeljanih iiz Tunizije ravno toliko italijanskih kot nemških čet in nemški napadalni zračni oddelki bi morali biti poslani v Sicilijo, da bi ščitili prevažanje vojaštva na varno. Nemčja bi morala dostaviti več olja v Sicilijo, kakor tudi pratizračne topove.
Po drugi strani je prišla iz Švice vest, d« se je konferenca Hitlerja in Mussolinija zavlekla ker je Mussolini zahteval, dta prične os išče apizati Balkan, ker se je izkazalo, da stra-Jioviada hj železna pest ntaAa mogli zadušiti odpora V tem poročilu je rečeno, da bo oaišče najbrž objavilo, da je zdaj zavzelo stališče omiljenja in pri-zanesljivosti z ozirom na zatiranje odpora na Balkanu.
NEMOGOČ NAPAD NA NEW YORK — ?
Ali je mogoč zračni napad na New York T To se vprašuje vsak Newyorcan. K temu vprašanju dajeta odgovor italjanski list "La Tribuna Illustrate" in japonski general Šoto, ki oba pravila, da je New York v veliki nevarnosti pred sovražnimi bombniki. Italjanski list pravi, da novi nemški bombnik Hein-kel-177 k«j lahko prileti iz za-padne Francije nad New York in ga bombardira; general Sato pa trdi. da morejo japonski bombniki bombardirati ameriška mesta ob Pacifiku.
Resnica pa je, da nemški Heinkel 'bombnik, če niso ogradili prav posebno velikega, ne more preleteti Atlantika z več-
jim tovorom bomb kot z zavitkom lešnikov. Lahko pa je mogoče, da so Nemci zgradili že tudi tako velik bombnik Hein-kelove vrste, da bi mogel prileteti nad New York z zalogo bomb, toda vrniti se ne bi mogel. Vreči bi mogel nekaj bomb, ki bi napravile kolikor toliko
škode, toda bil ibr izgubljen. »Zato bombnega na pada na New York skoro ni mogoče pričakovati, razun, da bi Hitler v svoji besnosti in obupu, in da bi se mogel ponašaiti, da je 'bombardiral največje mesto na svetu, ukazal kakemu letalcu, da poleti nad New York, ga boiribardi-' ra. toda za letalca bi bila goto-'va smrt.
Šušnikov sin umrl v Nemčiji
<e
Od nekod ob nemški meji je prišla vest, da je umrl 17 let gtari sim bivšega avstrijskega kaucelarja Kurt Susnika (Scfou-schnigg). Šnjšnikov sin je bil prideljen delavskemu bataljonu na Poljskem in je tamkaj tudi umrl v bolnišnici pred ne kaj tedni, kpkor se glasi tozadevna vest.
iFanitov oče je nemški jetnik odkar so naciji priklopiK Avstrijo nacijski Nemčiji. Sedaj se menda nahaja nekje v predmestju Berlina.
Pobegli gangsterji prijeti
San Fraacisco, 14. aprila. — Od štirih kaznjencev, ki so pobegli pred nekaj dnevi iiz jetni-škega otoka Alcatraz v Kaliforniji, sta bila dva prijeta živa, eden je bil ustreljen in o drugem se sodi, da je utonil tekom plavanja v nevarnili vodah o-krog jetniške kolonije.
Kakšno kazen bosta dobila dva prijeta ubežnika še ni znano, a eden od njiju, po imenu Hunter, bo (brezdvoma izgubil vse kredite, ki si jih je dozdaj zaslfcužil v jetnišnici in bo morda dobil naknadni h nekaj let ječe, poleg 25 let zaporne kazni, katero odslužuje sedaj.
Pobegli kaznjenci so prišli na Alcatraz zaradi bančnih in drugih velikih ropov ter ugrabi j e-nja. Floyd Hamilton, ki je bil na begu ustreljen, je bil zloglasni bandit s Srednjega zapada,
ter brat gangsterja, ki je pri padal Barrow-Bonnie Parker gangi.
Kaznilniški vodja Johnston je dejal, da trupel ubitih dveh gangsterjev najbi*ž ne bodo nikoli uEŠli. Hunter in Karpis. ki sta bila privedena nazaj v je-tnišnico tudi najbrž ne bosta nikoli izdala ničesar o tem, tako se je vsem štirim posrečilo narediti skupen načrt za beg Preden so pobegnili so se vsi •štirje namazali z neko maščo-da bi se v mrzli vodi ne pire-liladili. ker bežali so v sami spodnji obleki. Preostala dva nočeta povedati, dali so imeli s kom dogovor, da jih bo na določenem kmju čakal z obleko.
ADVERTISE in
"GLAS NARODA"
Ruska fronta
Rusi bombardirali nemška mesta
Sinoči so dobili nemški industrijski kraji hude vdarce iz zraka z vzhoda in zahoda. Ruski aeroplani so zanetili velike požare v baltskih zalagalnih pristaniščih Gdansku in Koe-nigsbergu, Angleži pa so bombardirali Stuttgart. V vseh treh mestih so nastale velikanske razstrelbe.
Kot pravi poročilo iz Moskve so bili posebno veliki požari in razstrelbe v bližini velikih tan-' kov za bencin v Gdansku.
Letalci f=o tudi opaeili velike požare v pristanišču in na železniški postaji v Koenig^ber-gu.
Moskva pravi, da so se vsi ruski aeroplani vrnili.
Angleži so pri bomba rdi rail ju Stuttgarta izgdbili 23 aeroplanov.
Navzlic temu, da pravijo včerajšnja poročila, da so boji na ruski fronti precej oživeli, ven dar pravi nek Članek v 1' Rdeči zvezdi", da se rdeč« armada v prvi vrsti pripravlja na bodoče boje.
Armade si hočejo utrditi svoje postojanke za prihodnje velike operacije. Zamrznjene reke so bile pozimi za Ruse zelo u-godne. kajti služile so jim za ceste. sedaj pa se je led stajal in so jim v oviro. Sneg je sko-pnel, nastalo je veliko blato in za kope je zalila voda.
Rusi so pričeli s prece jšnjimi napadi ob Donecu, kjer imajo zbrano močno armado na aapa-dni strani reke. Boji se vedno ponavljajo pri Izijurnu, Čugu-jevru in Balakleji.
Ruske baterije Obvladujejo Novorosisk in Nemci se ne morejo posluževati njegove industrije. Novorosisk, ki ima velike tovarne oa cement, je skoro ves porušen. V razvalinah so gledališča, železniška postaja in skoro v-se hiše.
V voinem ujetništvu sta se srečala
Stotnika Samuel M. Bloom in Harold W. Keschner iz New Yorka, sta oba pohajala v isti kolegij ter služila, kot začetni ka, v isti bolnžšnici, a se vkl jub temu nista ndbenkrat srečala ali videla dokler ju ni prinesla usoda skupaj v japonskem u-jetniškem taborišču.
Njuni družini, ki sta si bili prej tuji, sedaj stalno izmenju-jeti med sdboj telefonske klice in obiske, ker obe družini ou t iti, da imati sedaj nekaj skn. pnega, ko sta fairta. skupaj v u-jetnistvu.
Oba stotnika, eden je star 38 drugi 32 let, sta bila na Corre-gidorju in dolgo po padcu tega kraja, ni bilo od njiju nobene vesti. Oba sta opravljala zdravniško službo v armadi. Po dolgem čakanju je končno prišla vestu, da sta bila oba zajeta in njuni sftariši ?edaj upajo, da jima je dovoljeno opravljati zdravniške posle v taborišču, ker na ta način bodeta najlažje prenesla težko usodo vojnega ujetništva.
Razne vesti
Vprašanje mode za čuvajke proti zračnim napadom
New York. — Medtem ko ženske po tovarnah in drugače čezdalje bolj nosijo takozvane "slacks" ali ženske hlače, se je pa newyoreki župan postavil po robu modi in ženskam, ko je zavrnil vzorec uniforme za mestne zračne čuvajke zato, ker je ta uniforma vključevala "slacks". Ta njegov diktum prizadeva 50 tisoč newyorškth prostovoljnih ouvajk proti zračnim napadbm. Mioditske, ki so napravite vzorec uniforme, kot tudi ženske čuvajke zdaj nekoliko postrani gledajo župana, ter najbrž tuhtajo, kako bi ga prekanile, da bo obveljala beseda mode in žensk.
*
Sladkorni tatovi na delu v Brooklynu
New York — Sladkor postaja predmet vlomov in čudno je, da se tatovom vedno posreči spraviti na varno velike množine sladkorjai in jih nihče ne zasači. Te dni so vlomili tatovi v trgovino na debelo v Brooklynu in so odpeljali 28 tisoč funtov sladkorja v trnku, katerega so si izposodili kar od trgovine, katero so oplenili. V skladišče, kjer je bil spravljen sladkor, so prišli skozi strešno okno, oziroma lino. — Pred dvema tednoma je bilo v nekem kraju v Brooklynu tudi vkradenega 10 tisoč funtov sladkorja, toda ta je bil že naložen na truku in so ga tatovi enostavno odpeljali brez sledn. . .	_
Brodolome! dospeli v Boston, Mass.
Boston. — Kakor je zdaj poročal mornariški department, je bila v mesecu februarju potopljena ameriška trgovska ladja srednje velikosti in pri tem je izgubilo življenje 16 mož posadke. Triindvajset mož posadke pa je doseglo Boston. Rešeni so dejali, da je ladja ostala prav malo časa na površju, ko jo je zadelo torpedo iz sovražne podmornice. Možje so se rešili kakor hitro so pač mogli spustiti rešilne čolne in splave v morje z naglo se pogrezujoče ladje.
*
Zdravnik se je zastrupil
iMount Vernon. — Dr. Chas. Layton "Weitz, star 47 let, se je sam zastrupil na svojem domu pred <par dnevi in je potem u-mrl v bolnišnici, kjer je prak-tieiral, kot splošni zdravnik in kirurg. Njegovo smrt je zdravniški preglednik označil, kot "samomor vadi' trenotnega mentalnega vznemirjenja." — Zdravnik je bil član zdravniškega štaba bolnišnice.
*
Gen. Hurley na poti na Bližnji Vzhod
London, 14. aprila. — Briga-dirni general Paitrick Hurley, posebni odposlanec predsednika Roosevetta za Srednji YMiod
je odpotoval iz Beiruta v Bagdad po desetdnevnem obisku v
Siriji in Lebanonu.
*
Angleška prestolonasledni ca inšpecirala svoj regiment
London. — Prestolonasledni-ca Elizabetha, hici kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete, je <tc dni sama inšpeoirsJa tančni bataljon njenega lastnega regimenta, ki se imenuje Orenadier Guards. Princesa je bila pozdravljena s kraljevo salutaci-jo. Elizabeta je bila imenovana za polkovnico tega regimenta, ko je bila pred enim letom stara 16 tet. - . .....
No. 73. — &tt \
■ ©TTATELJT! Prosimo, poglejte na | številke pole? ulova za dan, ko 1 Vata naro* -»teče. V teh Časik I sploin' C ^ * cen, potrebuje list % \ %nje. Skušajte I imeti nft* ^ ^ >rej plačano. I ■ i J?~	I
u imu wmt sot g^v na dan dobivate.., /JC 'GLAS NAHODA" | Ar PO POAn NABAVNO« NA DOM /ŽLf| din«* «H<. mtidj Im prt nft w
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
Stockholm, 14. aprila. — Poročilo Reoterjeve tageneije se glasi, da je b4o v Klagenfurtu (Celovec) pred ljudskim sodiščem obsojenih na smrt 13 oseb zqaradi protinaoij&kih aktivnosti. 24 drugih je bilo istočasno dbsojenih na zaporne kazni. Neki Avstrijec je bil usmroen, ker je poslušal tujezemske radio oddaje. V Berlinu pa je bilo obsojenih na flnrt pet oseb zaradi trženja na črnem trgu in vtlhotanljanja blaara.
RAZGLEDNIH
Pile Anna P. Krasna
DVESTOLETNICA VELIKEGA MOŽA
II.
ci sam pri sehi. prepričan, da je v vladanju nad ljudstvom korupcija Jieohhodno potrebna.
iNa ta način jo anal Jeffer-$o* v dostojnem Lo. jedkem, tonu žigosati reakcijo, ki je biLa pre®eta, kakor tte^es, 3 idejo, da so ljaidske mase ta zato, da ee od njih žuljev redijo izbranci, ki naj Ibodo obeivem vladarji ljudstva. Bili so pač med njimi taki, iki so bili zato, da se ljudstvu dovoli več dnebtln od boigptmove mize m takih reform isto v se je Thomas Jefferson otepal ter stal vedno na Stalsču, da reakcija kot laka, je nevarna demokratskim institucijam kjerkoli, v novem ali v starem sveto.
Sicer ve zgodovina povedati o napakah, ki jih je delal in o item, kako je po eni strani o-gnjevito zagovarjal ustavne pr& ;vioe, a po drugi strani, pa je sam, z nakupom Louis i an e, nategnil konsftitueijo do kraja. Ali to je prineslo Ameriki blagostanje in koristi in je 'bilo torej za lrud«Stvo dnibro.
V Jeffersonovi dobi je zavrnila francoska revolucija in tekom te revolucija j® Jefferson pieal markizu d« Condor-cet pismo, v katerem je izjavil, da teižko pričakuje izida in za- i kjjttčiitve slavne Iboitbe Francije, kajti prepričan je bil, kot je tedaj zapisal, (v letu 1791) da zavisi usoda tedanje Evrope od izidi francoske revolucije.
j Argument Jetffersona je tedaj tudi ibil, da je demokracija
Združenih držav odvisna od ida francoske revolucije. V tem ozira ni verjel v noben kompromis/ ker po njegovem jasnem in demokratskem mišljenju je bila francoska revolucija določen in odprt spor med tiranijo in svobodo. Ljudstvo, ki je ib lo tlačeno in zatirano ter i izkoriščano na vse načine, se je končno naveličalo brezpogojnega in pokornega službovanja a-" j ristokraoiji in avtok raciji ter se ; je dvgnilo z vso svojo silo pro-1 ti svojim zatiralcem. In veliki ' Jefferson je videl v tem nekaj 1 veličastnega in sila važnega za ; razvoj bodočnosti širokih ljud-1 sk-h mas.
Jefferaonu so njegovi nasprotniki očitali brezverstvo in . še marsikaj drugega, toda njegova vera, ki jo je nosil v srcu, je bila globoka in je zahtevala več poguma, znrčaja in poštenosti ter duhovne krepostnosti. nego jo zahteva od človeka katerakoli druga vera na svetu. , Njegova velika vera, ki je bila i in je še neštetim v vr^xxibudo Spri njihovem delu in njihovi I borbi za svobodo ljudstev, je najbolj razvidna iz njegovih na-i slednjih besed: "Prisegel sem pri oltarju Boga, večno sovraštvo napram vsaki obliki tiranije nad razumom človeka."
Vera. kakor jo je imel Jefferson je tista, ki navdihuje mlade in značajne idealiste, da držijo visoko bakljo svobode, katere plamen bi rada za vedno udušila sila reakcije, ki hoče videti na svetu samo dva razreda, ki sta: razred gospodarjev in razred sužnjev.#
Borba proti tej reakciji ne sme nikdar prenehati, kaikor nikdar ne preneha življenje sa-. mo, ki vedho čisti iz sebe slabo, da more dalje živeti kar je dobrega.
Bili pa so drugi enako vplivni in tudi brilij^ntni posamezniki v novem svetu, ki so gledali na stvar z drugačnimi o-čmi in so radi tega videli v francoski revoluciji' anarhijo in ateizem. Najvidnejši med 1 temi je bil Aleksander Hamilton, ki je bil skotsko-f ranco-skega pokoljenji in je bil bri-ljanten državnik in pravdnik, ter tudi zaupnik in tajnik predsednika Washington a. Tudi on je bil med tistimi, ki so snovali ustavo Združenih držav, toda on je pripadal stranki Federa>-listov, ki so si prizadevali, da izvijejo ameriškemu ljudstvu iz rok nanovo pridobljene pravice in svoboščine, ter mu posta-|vijo na vlado denarno aristokracijo, ki je po njihovem mnenju edina posedovala dovolj miselne zmožnosti, da vlada deželi.
I Ti nazori, ki so se direktno križali z demokratičnimi nazori I Jeffersona, ki je stal neomajno in določno na strani ljud-' stva, katero je hotel, da ge samo vlada potom vlade iz ljudstva samega, so bili povod vednemsn nasprotstvu med obema draa-. vnikoma. A nasprotstvo ni te-• meljilo na cenenih političnih razlikah ampak je bilo idejno, zakaj Jefferson je o Bamiltonn dejal, da ga smatra za velikega razunontka in poštenjaka v vseh pri vratnih stvareh ter za vrlega
I družabnika, toda tako zavedenega in začaranega po Ibritskem vzorcu vladanja, da je v resni -
NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU
Na ta način oglašuje Rinjg-ling Bros. and Barnum Bailey cirkus, in tudi letos je uprava pod nadzorstvom Mr. John M. Andersona vpriZorifca nekaj posebnega. Dejanje se imenuje '♦Let Freedom Ring." Ta prizor prekaša vse dosedanje. — Na vzporedu je tudi velika cir-Vusna parada: "Hold Your Horses", krasen ballet v zraku, ki 9« imenuje Lalage Aerial Ballet; "The Changing of Guard", oeLa tropa triniranUi slonov, ki izvajajo pod wd-itvom pestro oblečenih deklet vaje v vojaškem slogu. - Potem pride še veliko števiol d migih omotov : akrobati, trenirane ži-itd. Zaključek je pa predstava: ^Drums of Victory", ki bo vsakega navdušala.
Kot ponavadi je cirkus vpri-zorjen v velikanskem Madison Square Oardenu na aapadni 49. cesti in. 8. Ave., v New York. Ker je leifeos običajno velika zahteva po vstopnicah, priporoča uprava cirkusa, da se vsak, ki namerava obiskati cirkus letos, če le mogoče, preskrbi vstopnico vnaprej. Vstopnice za otroke pod 12. letom, so po polovični ceni za popoldansko predstavo, razen v sobotah in upAJWi
-S SSzT^JS^P^SS®.._ _ . . ■ __ i —
(Znanetvo je zmagalo. Znan-stvo pa je prodiralo še dalje.
Leta 1875 Sk> uvedli v škotski norišnici v "Woodelee pri Glaegowu sistrm 'odprtih vrat'1 in izkušnja uči, da so.zidovi,, omrečja, zapcmice in ograje : le v mali meri bolj potrebne ne-' go v vsaflcem drugem občem, bolniškem zavodu. .
Od tiste dobe jo nastalo med bcii naprednimi državami pra-j vo tekmovanje v tem, da bi se i »zvedel moderen način zdrav-' benja umobotaih. Na Nem-j škem, v Zdmž nih državah in v Italiji grad*?o norišnice po snetemu raztresenih paviljonov pripravnih za kmetijske kolo- ] nije.
MLADA SLUŽKINJA %
za bi Sna dela, priprosto kuhanje In' malo pranja, da spi zunaj, s plačano voznino. brez dela ob nedeljah. $15 na teden; dobi deV> na 40 W. 77th St..j New York, Apt. 7 A. PokUflte »večer: telefon ENdieott 2-75S7.	'
A—IK. 1«
neškodljivim. Bolnike so napravili neškodljive s tem, da &o , jih kakor je bil pač v razah dežslah običaj, odpošiljali cez m: jo in jih prepuščali same ee-bi, ali pa so jih zapirali v posebne stolpe za riorce, v hiše' za gobave, v zapore, jeoe in kaznilnice. .
Začetkom leta 1,305 so zaceli na Šv< dtikem, spravljati umo-bolne v posebne, v to svrho pripravljene zavode. Polagoma so sledile temu zgledu v po-znejš h stoletjih Špani ja, Francija in NLmucija.
Sredi IS. stoletja &o bili, rnnobolni vklenjeni v verige,' liki nevarni zloč nci. Proti koncu tega stoletja se je konc-i nc> oglasil1 veliki psihiater Pi-1 nel na pariški Selpetrien, ki je odločno zanikal, da bi bila amdbolnost neoedravljiva in ki je dal iniciativo za zgradbo no-ri^nic, v katerih so se imli unaobo'niki zdraviti iflovesko, ne pa, da bi se brutalno zapirali v ječe.
S tem je dal Pinel nepozaben izgled v zgodovini zdravstva in od tega časa korakajo zahteve znanstva z enimi človekoljubja <ioko v roki. .
Začetkom 19. stoletja pa je nastopila za nesrečne umobol-nike nova doba. Anglež Oon-nollv je 21. septembra 1839 odpravil v norišnici Hauw;H' v Middlefoxu vsa m^anična p:i-! srflna sredstva, ki so ee bila j tedaj uporabljala proti umo-, bolnim. .
SONART
"REKORDI
Lepe Helodijel
St. 11571—Na Marijance, polka Kje so moje roilce Marička pegla—poUca Duquesne University tamburica orkester
St. M575—Terezinka polka
Na planlncab—valček Jerry KoprivSek In orkester Za t oz. <^nlk In cep^ plo« se obrnite na: «<OHN MAIIS1CH, Int, 463 W. 42nd SU Mew York
Dr. Miha Krek o slogi med združenimi
senca, ki je sejala smrt sovraštva in nasprotetova. .
Toda veliki narodi in veliki ljudje so spregledali, postali §o neobčutljivi in nedostopni. Anglija in Amerika gredo zdaj ro-' ko v itoki in le en eaua cilj ima-' jo pred seboj — poraz Nemčije in Italije. One §li®ij*> samp en! Idic — (kliet zmag. . -	J
Z<fc*užnni narodi se opri-;1 jeli te reiilae politike, zaprli so', ©či in ulšesa pred sinenskimi { glasovi in zasledujejo le en skupen cilj — osvoboditev od nemtške in italijanske tiranije.; Prdč i vsem drugim, proč z, v^emi posebnima žkjami in za-1 htevami, doli z vsemi posebni* mi prografmi!
Živela skupna bterba! Za zmago in miri
Ta klic, to geslo gori med narodi in njihovimi vojskanti. In od onega trenotka naprej,1 odkar se ie to zgodile, združeni narodi zmagujejo povsod. .
A kaj pri nas doma med Srbi, Hrvati in Slovenci t Med njimi v splošnem in z vsakim, posebej?. Kaj je in kaj bo z nami? Ali je skupna nesreča dovolj velflta, da nas bo prisilila, da ge skupno branimo? Ali je ' skupni cilj osvoboditve dovolj vzvišen in dovolj velik v naših očeh, jia. bomo znali zdrofžiti vse svoje sile> da ga doseže-, mo?	|
Ali,bomo vendar enkrat našli 'praiva s edstva, da dokažemo svetu, da naš sovražnik z vsem | svojim barbarstvom in z vso ' svojo podlostjo kljub vsem svojim lažeih in hujskanju ni uspel da v živo zadene jugoslovansko držanrno idejo in življenjsko skupnost Slovene: v, Srbov in Hrvaflov. Ali bomo znali dokazati v usodnih dneh, ki prihajajo, vsak za»?e in vsi skupaj, da smo zreli narodi, ki bodo neupogljivo branili svoje Skupno jugoslovansko državo, j j Prepričan sem in dobro vem, I da za logromne množine Slo- j vencev ta vprašanja sploh niso j vp*ašamja. Naved 1 sem jih le zato, da ponovim in povdarina za vse in za vicakoirar: celokupna slovenska zemlja bo našla svo;*o rešitev in s»vobodo v skupni "ittgoslovanski državi. V ti jej tlodo vladale enoikoprav-' nopt jBvobrda. demokracija in brattfrtco sodelovanje. Složno naprej za tfttiv ©iljean. .
psihiatrija.
Štiri stol; tja pred Kristusom je bil ustvaril Hipokrat podlago zdravstva, v katerem je bilo obseženo tudi zdravljenje umobolnosti. Kdo ve, na kaiki višini bi se nahajala dane« psi-hiatrirja, ako bi &e bali Hipokratovi nauki neprestano razvijali? Te da ttanu ni bilo tako. Psihiatrija se je več stoletij popolnoma zanemarjala.
Ko je začela prevladovati tekom časa, Aristotolesova teorija. da je namreč duša odvisna od telrsa, začeli so se zdravniki vnovič baviti z umobclnimi; toda ko eo »dravn ki dognali nmobolnost, zad'cvob'Tli so se s iean. da eo napravili blaznega
INVESTIRAJTE V t ME BIK O
lO'UTK UNITED KTATCS WAR SAVING;
BONDS I« STAMPS
KUHARSKA KNJIGA:
9 Recipes sf All Nations
i i. ■■
RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strax»r"^£!
Recepti so napisani v angleškem jeziku," ponekod po so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga j« neka) posebnega za one. Iti se zanimajo za < kuaaaje m »e hočejo v njem čimbolj tzveib&ti in
izpopolniti^	t
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO UM wm Mih etttfi ;	5fiw Tork» Xi i.
t
Ri<ig>e in proti j uši i strani tega pogorja. RAF letalci niso izgubili nobenega letale. -
Reka Missouri ogroža državo Iowa
Hamburg, 14. aprilo. — Naraslo vodovje r«ke Missouri grozi s povodnijo niako ležečim planjavam-države Iowa na ju-žnoeapadm strani. Reka je že prestopka svoje Vegove in uničilo bogato farmsko' zemljo v 36 milj dolgem pasu ob svoji poti. Ljudje so morali pred poplavo božati iz dveh farmskih naselbin.	I
Pri .trgu McPauki in naselbini Payne so «ioer skopali v n«-xylLci jezove in odvodne jarke, toda narfiščajoča voda je ndr-la preko njih navzdol na rodo-vjtne lavni. , ^ .
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
w vfcljofene sledeče
slovenske pesmi:
1. Podoknlca. — moSkl rbor % bari.
ton Mmoiptvon
S. Powlrav — moSkl zbor
I. Lahko aofl — uoBd »bor
4. OtoCkl nron — mefcrni sbor
I. Pomladnaka — metani fbor, s
bariton samospevom Ltra 1. — ta solo ape ve, moikl ln atiul k bor 7. LIr» n."— «a mešani ibor | Al tan ts ki odmevi — ma. moikl In ženski j bor, g bariton sa-moflpsvoiii w
I.	Kantata is ps&lma Uf ~ motki
ibor
1». So« — at samospeve, meftaa! ■bor in spremlieTMjem glasovlra
II.	Psalm 28 — sa. samospev«, me-
tan] sbor ln spremljevanje glaeovira ali orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
T« m koncertne pi s—l zm iinftii ta Mešane ibore, katere Je nelas-bn in ▼ samozaložbi izdal MATEJ L. HOLM AR, orcanist ki pevovedja pri «t. VMo, dere- I
land. Oblo, 19SS.
NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLO VENIC PCBL.
COMPANX j^vs. ^ 21« W. ISth SL New Itrfc
Japonci zaustavljeni v Burmi
Xew Delihi, 14. »priia. —r Tekom obnovljenih bojev na Ara^' ka fronti v Zapadm Burmi, so t "b li Japonci vršeni aaaa j, ko so po i sknsali prebiti nedavno utrjeno in urejew brilUko orto v Oyindaw sektorju.
Istočasno so britski Maici tipa BVnherras in spremljani po napadalnih l<falih, bombardirali japonske pozicija ob Mayu
mrmnmmmmmmmk. ,
Studenec Blagoslova!
900 tV*T«H MA4 L*TNO, «8 «»• «n mrtve £ a ne Maine Zveze, članarina Si . vsafco oMteo Rvu tli muflo no. ((HMtT| nI potreba obnoviti.) UpUtts V(M sinove , vojsk«.
DNUltA MT. PITM KLAVCRJA aa afrikaaske misijon«
MM W. Plat atnu _ m brni*
AMERIKA "ARZENAL" ZA ŽIVEŽ
Predsednik Roosevelt je označil Združene države kot ar-za Združene narode. Prav gotovo je tedaj, ko je izrekel te besede, v prvi vrsti mislil na topove, puške, aeroplane, mu-i leijo in druge vojne potrebščine, kar tudi aavezn ški narodi dobivajo iz Amerike.
Amerika pa j« tudi postaja živilski "arsenal", kajti pred r^kaj dnevi je bik> naananjeno v W<a«hingtonu, da je bila po-knd-lease postavi določena enaka ladijska prostornina za o-rožje in ž vež za Rusijo.
Pri vsem tany da j« Nemčija zasedla Ukrajino, največjo žltnieo Rusije in eeW Evrope, vendar bi vsakdo mislil, da ima1 Rusija še dalje proti Uralu in onstran Urala dcrvyij zemlje, nekateri bi mog^a pridelovati ogromne množine raznega žita in drugih poljskih pridelkov. Vendar pa je bilo prejšnji -teden v| Washington*! oznanjeno, da dobiva Ruvja iz Združenih držav več živeža kot katerakoli druga zavezniška država. In živilski dministrator Edward R. Stettiniais je rekel, da bo Rusije v j ■ od~«če dolbivala več živeža, kot vse druge zavezniške države skupaj.
Da Rusiji pr maaij kuje živeža, je povjeitska vlade priznala s tem, da je prosila washingtonsko vlado, da naj pri pošiljanju raznega blaga na parnilkib odloči več prostora za živež, kot pa ostalo blago. Vse bla^ro, ki je iz Amerike poslano v Rusijo, voezita dve t ret mi ameriških parnikov.
V svojem poročilu na kongres je Stattinius rekel, da je bilo v januarju in febrtrrju v Rusijo poslanega 35 odstotkov v«Č •I'voza, kot pa v prejšnjih dveh mesecih in petkrat več kot lansko leto ob istem času.
"Zarad" velikega in vedno naraščajočega pomanjtemja živeža v Sovjetski uniji,'' je rekel Stettinlus, "je pošiljanje ži-( veža ravno tako potrebno, kot pošiljanje aeropl®nov in tankov."
Ves ruski.narod se je moral omejiti pri jedi, ker je Hitler a vzel največje ruske poljedeljske pokrajine, toda ves živež, ki je iz Amerike za Rusijo, gre za rusko armado.
Rusko civilno prebivalstvo več nomn mora jesti črn kruh in kot je poljedeljski tajn;k Wickard rdkel, dobi vsak ruski delavec, ki opravlja zelo težko d<*lo, samo en funt kruha na dan. Meso v Rus ji ni več vsak dan na mizi, temveč velja že za r*a-košje.
Ameriška vlada je Rusiji o<bljobila, da ji bo tekom enega leta poslala pet odstotkov svojega celega pridelka presnega ma^la, d oči m je bila dosedanja požiljatev samo en odstotek pridelka. .
Med vsemi pošiljatvami iz Amerike v Rufijo je bilo 30 odstotkov mesa in me-sti, 25 odstotkov pšenice in moke, 17 od-totkov sladkorja, 12 odstotkov fižola, graha, riža in raznih Silnih zdelkov, 6 odstotkov želiščn^a olja in 5 odstotkov mlečnih izdelkov.
Pomanjkanje živeža v Rusiji ie nastalo, ker so Nemci zn~ edli UV-fij;no, severn: Kavkaa in Krim, v katerih krajih je bilo pridelanih dve tretini vseh poljskih pridelkov. Ta izguba po-ravno toliko, ko* bi Združene države izgubile drifcve osrednjega zapada. Sicer je bilo sapadno od Urala obdelane več zemlje, toda izgube na zapadu vse to ni moglo nadomestiti.
Tekom dveh let so Zid rožene države vsem zavezniškim državam do lend-lease postavi dale žveža v skupni vrednosti $1,449,000,000 in Rusija je od tega dobila z» $128,094.000. Ob koncu druarega leta ki se je ravnokar končalo, je dobila Rusija po lend-lease postavi 29 odstotkov vsega blaga.
Vojni materjal in živež vozijo parniki v Rusijo po treh potih: čez severni Atlantik v Murmansk in Arhangelsk, po južni 'io*i eez Perzijski zaliv in Iran ter čez Pacifik po morju in po zraku.
(JIC.) — Podpresednik ju-'i goe*lovanske vlade dr. Miba Krak je dne 7. marca preklo1 angleškega radia govoril narodu v domovini o edinosi in so-> delovanju med združenimi naredi: TV- , . u	|
"Ta teden jepo^ki ministrski predsednik, general Sikor-•ki, naglasa! pred zaitopniki zaveaniakiih narodov, da se naš skupni sovražnik še v* d no na* da da ga bo režiia naša skupna ^labcet — nesloga med za-, veznkki. .
Ako iboauo nesložni, ne bomo mogli zmagati v vojni, še manj pa organizirati in obdr-J žati mir — talk je Hitlerjev račun. V tej smeri deluje nacistična propaganda zdaj že dobrih 10 let in v tej smeri se tudi udejstvuje vsa njihova politika, Nacizem zahteva od; nemškega na no da brezpogie-jno, trdo in strogo disciplino, u-smtrjeno za istim ciljem: nem-.ška in italijanska diplomacija in politika vodita premišljeno in za vratno p:opagando, ki ctkuša zasejati razdor in neza-( upnoet, neslogo in zaivipt med (one nai»de, katere sta si Hitler j I in Mnbsolini iasbraia za .svoje žrtve.	I
| Take žrtve je treba najprej' oslabiti Oslabela pa bodo le, ako bodo nesložne in radi tega j izgubile svojo skupno udarno, silo. Hitler še vedno računa na to karto in nanjo se bo za-' naaal, dokler bo 6pioh obstojal nje<gov uežim. .
Zapadno Evropo hujska proti Rusiji, m.d Poljake skuša zasejati sovraštvo do Rusov med Čehi in Poljaki neti prepire in sipare. Madžare huj-.ska na Rnmune, Francoze na (Italijane, vse balkanske naro-J de druge proti drugim, Angleže souje na Ruse, Amerikance na Angleže,, zdaj javno, adaj taj-, no, zahrbtno in nararvioost v j obraz kar naprej in nepreetano' — ko upa,, da bo. s tem svojim t naporom le uspel d-o- neke mere in da bo vsaj neikaj od tega ostalla.
iS takVni strupenimi sredstvi je dosegel ogromne uspehe, t Med svojimi protivniki je l ustvaril sebičnost. Pred jačet-
■	kom vojne je raztrgal vse med-' nanedne zve®e požrtvovalnosti
1 sa zaščito splosor ga miru v
■	Ewopi; razdeljene in zaradi i tega elabotne in nezaščitene,
■	je polotmril in pohodil vse one narode m države, katere je
■	Oklenil napraviti za svoje enž-
■	n-ie. Kjerkoli sta stala nesn-• ški rn italijanski razbojnik, po-; jih je spremljala strnp«wt i '
NAKOPA" -i mm II
"GLAS NARODA" -
^MC ir m iwU)_— •
OMMa and PaMkted H BIPafcMArtag OoMpany, (A Corporation) rr&nk SakMr, Prwkleot;	Hade, Twrow; Joseph Lopaba, Mt
Plaea ot tmrfnw at tfc* corporatfon and Utrwuw of above efOem: Sli WB8T Utt STREET. NIW YORK, ft. T.
50th Year
*""•*' i ' -1 "1 111 '* tT * * ■ L === i ' •• -Slaa Naroda" la toned every day ereept Saturday* Sondayi
and HoSdaya.	.....
Sabeerlpttfla Yearly m	Adverti**eet on A|lu.iiiit
i i i " ■ * . 1 " Za celo leto relja Uat ea Anerlko ln Kanado fd.—; aa pol leta 9S.—: ee ietrt leta $1.60. - Ba New York m celo leto |t.-; u pol leta fSJO. Ba leiiMilieliii ea celo le*» f7—; aa pol Ma «840. »
-illai Naroda" tahaja mkl dan lavnem« sobot , nedelj ln praanlkov
-OLAS NABODA". ti« WEST IMk STREET, NBW MRK, N. E TaUphimt CHetoea »-1MI
FRIDAY, APRIL 16, 1943
TCTAfHmJKN L 11
S VA2NO ZA NAROČNIKE
Polet naslon rtnMno do kdaj Imate plaCano naročnino. Prra It e vllka poaaeni mesec, draga dan In tretja pa leto. Da nam prlbra-I aiu nepotrebnega dela In atrofikov, V rs prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pofiijite naročnino naravnost nam ali Jo ' pa plačajte na tem n aastopnlkc ▼ VaJen kraja ali pa kateremu lsme4 ■aatopnlfcov. kojtfa Imena so tiskana s debelimi Črkami, ker ao upravi* ' Cent ob taka ti tnrti drags oaselblse, kjer Js kaj nalili rojakov nass I ljealfc. ZsstopiLk bo Vam laročll potrdilo sa plačano naročnino.
Cleveland, Anton Bobek, ChM. Kar
linger. Jacob Besnlk. Glrard, Anton Na*odo Lorain, Lonla Balant John KoaUa Tonngatown. Anton KlkalJ ORMOONr
Owfon Ottyl J. Kobiar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnfkar Conemanch. J. Rrmm Coverdale In okolica, Jos. Psterad Export, Lsoli Supantli Farrell. Jerry Okurn rorwt City. Math Kaaate Blodnikar
Orecnsburg, frank Norsk Homer City. Fr. Fersncbak
Imperial, Vence Falcich
Johnstown. John Pslaats Krayn, Ant. TauieO Loeerne. Frank Balloek Midway, Joud Znat
Pittsburgh In okonca, Philip Prscs Steeltoa, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefclfror West Newton. JO*jfc Jovaa
WISCONSIN.
Milwaukee, ffeit AllU. Fr. 8ka*
Sheboygan. Joseph Kokrt
WYOMING: Bock Springs, Lsals T»«efc*r Diamond villa, Joe KoUeo
Vsak asstapwlk Uda pstmUls aa in Is. haters |s nrejsl. Ta»t»slka U*l<
BTUTI -ULU IIBODt
ALETOBNIA:
Halt Francisco, Jassb lankto
OLOBADO: Pueblo. Peter Cull«. Walaentnrg, M. J. Bbjra*
INDIANA t
Indianapolis: Fr. Markich
ILLINOIS:
Chicago. J. Bevili Cicero, J. FaMaa (Chicago, Ofca™ la Ullaoiai
Jollet, J anal« Baasbleb La Sails. J. Spsllcb Mascoutah, Martin Dole'ic
North Chicago la Waukegan. MM ffartak
tLABILAND:
Kltamiller, ft. Vod spivs« til OHIO AN: Detroit, L. Flsabar
MINNESOTA:
Chlakoba, J. T^kinteb
BOy, Jos. J. Peshsl ■vslsth. Louis Oools .Gilbert, Lools Vessel
MONTANA: Bonndnp. M. M. Pastam Washoe. L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. BroCsriek
VBW TOBK: Brooklyn. Anthony Svet Gowan3a. Karl Hlral>ha . Little Valla. Frank Waste Worcester, Peter Bsk
OHIO: IwMfML Frsvfe Trsbs
neodločen, tipa joe! Ce bi stopa v prodaja lnico — ne, ne bi dali I K zdravniku bi S:1 naaaj: . 'Vidite, gospod, iadi desetih vinarjev ..." NE mogoče. Tako gre po mestu, vsako upanje je zastonj, bolan je od vsega tega, jezen, žalostAli ga ne eakajc dcrna trenutelk za tre-j nutkom ali ne zavisi morda ino življenje od tega, njegovega — sreča! Gcsrpod, ta situacija! Radi borih desetih vinarjev! Znorel bi zaradi njih,' aakaj noč je že, vlak bo kmalu odpeljal in ta čfcvek je tu, kje bo spal, večerjal in kam jutri t Ali ne bi skočil lahko v vode T si pognal kroglo v glavo, ee ; ulegel na tir — ali *TZcl kairneoi in udaril najbližjega po glavi, , ter vzel iz mošnje cekinov in .fcronio samo tistih boliih deseti j vinarjev, zbog katerih je izvršil , uboj? Deset vinarjf v — ali ni ! to ža>cstno? Ali ste se vali v (situacijo, gospod?*
Konec je bil izgovorjen naglo, z namršenimi obrvmi, z neko grenkostjo in šele ta trenutek sem obrnil pozornost nanj.
Oledal me je proseče.
"Zalkaj?"
•"Da," sem dejal nekako v zadregi, a nisem vedel vzroka. "Da, to bi bilo žalostno obupno. Moram k večerji. Lahko noči"
Ni segel v ponujeno roko. Bil je v čudni zadregi, proseč po gled se je poglobil, obraz j« dobil drugqgne poteze in glas je bfl očitajoč* tožeč:
"'Gospod, niste me razume*
Pogledal sem za hip, zardel in ee udaril po čelu. Z nervozno naglico itn sam osramočen, sem mu posadil deset vinarjev. , "Oprostite."
vinarje samo, gospod."
"Vaeoaite."
u<Stiri vinajrje camo."
Dal seim mm Stili vinarje, ki jih je prejel z grenkim nasmeškom na inteligentnem obrazu in z lahkim pokkraom. Vodel sem« kaka globoikjo je bil ponižan, žak^ten. osramočen. Izginil je 2 naglo hojo med ljudmi — na kolodvor.	,
t '"Moj Bog, štiri vinarje!"
"Ze?na je, doma bočna, ali, , recimo, otrok in čaka zdravil, , ta njenim jako mfila oseba a on je sredi mesta, sit sicer, a mu < manjkajo štiri, ne, rekel sem, ] deset vinarjev. Smešno, kaj ] ne? Ali ne bi »topil do bližnjega človeka in mta, dejal s j poMonom: "Prosim, podarite ( mi deset vinarjev tako in tako/ — Ozmerjali bi ga, češ, da se ni treba norčevati, ali bi mu rekel, da na tako prefi- i- ' gan način ne treba beračiti. Nazadnje bi prišel, redar in vprašal gosposkega berača za ime, stanovanje, bivališč:., o-\ pravilo in bi vse to po vrsti popisal. Smešno, kaj ne? »— Stopol bi morda k družbi ljudi in jim popisal vse po vrsti in' jim obraizložil po pravici. Po-slašak bi ga molče in gledali,' kako bi on rdel. Nazadnje bil ga vprašali to in ono, po letini,' po vsem vragu. Slednjič bij morda s.gel kdo v žep in mu dal dva vinarja. Drugo boste pa drugje dobili. In bi zopet šel isto pot. Ali ste se vživeli v situacijo, gospod?'
"Da, da."
Zdel ae mi je nadležen, če-gnt ara to talgt vsiljivo opisuje?
"Vidite, in on gre dalje. Misli* ko bi naletel na kakega znanca. Pa, ali ima -sploh ka* kih znancev v tem mestu? In mesto je velik*, kje je znanec? Gre na kolodvor. Išče po trgu, I ali ni morda kdo izgubil deset vinarjev. Gfleda na kolodvoru po tleh. Tam bi stopil1 k temu aid onemu in mu dejal, pa nru omeni samo o vremenu, potem o letini rn nazadnje napije morda pogovor na denarne stvari. »
'\Nič ljudje iona jo lastnih misli polnio gflavo.. Pretakne vse žepe, ali ni morda kje pozabi! desetice, ali s« mu ni kam. zatdfaiila. Ni je. če bi rekel pri blagajni? Ne, pri blagajnici ni niič. Tako odide vlak, a njega oblije mrzel pot po hilAuJ žalost — doma iSalka bolnik — morda ta čas itoaira. — Pa saj gre Se večerni vlak in dotlej—
Umolknil je in gledal v tla. Mimo naju. so Šumele lepe ob« leke siprehajajočih se žensk in erio ozračje parfuma. Njeigov obraz se mi je videl silno poibit.
MŠel bi zopet po msstu, zopet
Prva knjiga, ki je izšla v slovenšči- f^* ni izza naci-faši-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal Boy. K. Zakrajšek
Knjiga "Ks bm iU t anrje bridkosti" pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal HmSnlse In aanln pripravljal Matrvp" xa Juroslovane in njihovs driavs fo Mge prej kot J« Je napadel. Z napadom Je odpri aatrernlce, akosf katere se Jo pričelo razliva* ti "morje bridkosK" na Slovenijo In ostalo JugoalariJo. Kakor strata! "llntvernT ao Nemec, Italijan tat Madiar planili m oata ljudi In njihovo sesaljo.
Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana T pVfttffp.
Stane $2.50
Pottnina In lavarevalaina platen.
Naročite knjigo - "KO SMO ŠU V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral citati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko, pri:.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York City
PRALYCE^BEVIK:
ŠTIRJE VINARJI
Bog ve, koliko ča«*a je hodil po mestu, se ustavljal, nagovarjal ljudi, in pripovedoval vsakemu isto ter se odpravil dalje s povešeno glavo.
Zapazil sem ga pri izložbe-nem oknu neke prodajainiee,; kjer je opazoival — roki v ob-
-	rnih žepih suknje — predmete za veliko šipo i<u pa mimo-iiloče ljudi. Srtidnje velik čl o-J Vek, črno oblečen, po videsu morda kak učitelj ali uradnik z dežele, gladko ostriženih las
angl.fcikih brk; precej deibel ubraz je gledal s svojimi veli-| k mi ooniii n^kioliko ustljivo drz' ji o v sn*et, vendar bi dcdier opa-J / »valeč opazil v njih tudi pla-poleg tega je bil videti nervozen, nestrpen in zek> ne-: zadovoljen.
Medtem, ko se mu oči nekaj n ale po ljudeh in mu je leva r-*1 a parkrat t^egla v telovnikov žep dn se zopet umaknila, dospel do knjigarne, kjer se ;> ustavil p:ed izložbo, a poleg njega jaz. .
Pankrat me je pogledal, em krat sem celo čutil, da ne mo-i r, kreniti pogleda od mene, j; it m pa' je dejal:
"Slika na naslovni strani kn jige, ki jo gledate vi, je ne-( vrma. Sploh pa je knjiga pre-drajsa in ni vredna."
"Hm," sem dejal. Nisem mu hott.1 pokazati pozornosti,' iin^i me je zanimal.
*' Tudi če bi imiel denar, je ne bi kupil, da^iravno je od do-b»>ga pisatelja. Dostojevski je «1< b^r pisatelj" "itn."
Zdelo se mi je, da se hoče
odpraviti, vendar je >še postal ter se par krat nestrpno prestopil, ko da ne ve, kaj reiči. "Ali mislite kaj kupiti?" *' Ne. Kar tako qledam, im vi?"
"Nimaim denarja," je dejal >n pri tem pokazal nekoliko yndre^e. "To se pravi — da
—	no, saj je vseeno. Ali greva dalje?"
•Prestopil se je z nestrpnim' korakom.	- |
Pojdiva."
*4 Denar je žeto važen za člo-1 veka, celo najmanjša vsotica je- lahko velike važnosti."
(&la svo skozi ulioe, prerivala se med ljudimi. Ko je videl, da ae racam ničesar, je govoril dalje:
"Recimo, no goldinar. To je pač majhna vaotica dena/i ja. ■ Malo je ljudi, ki ga ne bi imeli vsak trenutek pri sefoi. Vendar, lahko &e zgodi, da ga kdo niioia. Kaj pravite, da se to ne bi moglo zgoditi? Vi splch' ničesar ne pravite, ampak recimo — nekdo ima opraviti to in to važno opravilo. Pa mu n^anika denarja, in ine more-opraviti. Moja primera ni bila Torej gre za neko stvar, ki ima odlcčati vse poznejše življenje, vso~e:ečo, tudi srečo drugih, srečo družine, pa mu manjka enega samega goldinarja, te malenkostne vsotioe, rn ne ve, da brez njega, no — ali ni grenko to? In poleg tega aram ga je poprositi tega aK onega, da bi mu dal ta srnini goldinar; saj bi ee mu smejal; morda bi mu ga dal, kdo! ve? A eno je — sram ga jej da bi prosil in vprašal'. Ukrasti pa ne more, ne sme, četudi bi ga posestnik niti ne pogre,-šil. Oropati tudi ne, še manj pa ulbiti koga iadi goldinarja,1 tuda če bi Šlo tza velikansko stvar — kaj ne? Oamljen je, brez molči — da, ko bi bila kaka velika vsota, tisoč, milijon, a ta brezpomembni goldinar ga poniža v cestni prah, jezi ga in žalosti ta mala zapreka, ki je v tem slučaju zanj kot — cel milijon. Gospod, povejte mri, ali ni to grenko?'
Sla sva preko razsvetljenega trga tn se nisva nič ustavila. Pripovedoval je, naglo in z neko tehtnostjo, peleg tesra pa je pogledoval name z očimi, katerih bliska nisem mosrel razumeti. — Klobuk je bil vzel z
' glave in ga držal v levi roki. J "Da,." sem dejal, "tako ma-j lertkostna, pa trda. Zapreka je 'gienkejsa od velike stvari, ki bi jo s človeškimi močmi sploh ne bilo mogoče premagati."
sila sva nekaj časa tiho, da-' lj&; on pe gledali v tla, ko da1 (je poparjen, zamišljen.
I "Denimo drug slučaj," jej ; povzel znova, "ki je prvemu popolnoma enak, samo situacija je malo drugačna ,nefkoliko bolj ja«na. Zamislite se v, to situacija — R:cxmo, na primer da se pelje okoličan v mesto. Obolel m« js otrok, ai recimo; žena mu je obolela, pa gre. Nima veliko denarja pa izračuna doma toliko 'in toliko bo in ree vzaime s seboj, pa ne več ko' toliko in toliko. Gre k ®d:arv-niku m plača; gre v lekamico in plača. Ostane ™u še nekaj in za vožnjo. Izračuna, lačen je, pa gre v gostilno. In veste, tu ali ni prav računal« ali pa je bila klobasa toliko dražja, ko pride ven, prtsteje, zopet rn manjka mm deset vinarjev za železnico; j&amo deset vinarjev. Ali ste se vživeli v situacijo?" , "Hm" som pritrdil. V rts-1 jnici pa sem bil truden cd njegovega pripovedovanja, bolj aatopljen v svoje misli, gledajoč ljodi, ki so naju srečevali, in prehitevali.
mislil, zopet nagovarjal ljudi,' ihkal po tleh, tipal po -žepih. — Niič. Morda če bi nagovoril — ah, ne, ne. Je njkaj takega v človeku, vidite, neki sram ne; ka negctoviost. Prvi trenutek bi to storil najlažje,, ko še ne misli toliko, pozneje je kamen. Stopil bi do kakega imenitnega gospoda — napačno. Do policaja naravnost — neumwotst. Sploh ničesar ni mežno stori-, ti, ko manjka desetih vinarjev; lažje bi bik), če bi manjkalo sto kron. Ce paglavcu manjka d.set vinarjev, se ponudi: *Ne-■ sem kovčeg* — ali pa se po-, stavi na glavo sredi ce?te. A I feu? Da mora biti človek tak*>
Kužne bolezni v srednjem veku
-—-ro NAŠIH KRAJIH---
(Nadaljevanje.) -J
Po velikem plctresu leta 1511 se je kuga pc javila na Kranj-sfeem in najbrž je prišla v goste tudi leta 152&, ko je razsajala po bližnjem Stajere-skem. Leta 1532 je obiskala grozna morilka* Tolminsko,- rn debet iet pozneje je pravični Bog, kakor pravi Valvasor, zopet spustil dvojno šibo na Kranjsko: lakcto in kugo.' Priletela je ogromna jata kobilic, ki so po vsej deželi obrale vse, kar jq bilo zelenega. Spravile so se potem na kupe ter začele gnfte in smrdeti. Ker ni nitre-sar l astilo, so ljudje gladovali in HdbiliČji smrad je povzročil kugo, ki je davila še leta 1543. Na Chc-rrSkfm «o jo bili že proetd in zato so dobro zavarovali mejo pToti Kranjskemu. Vendar jo omenjajo- Ma 1533 tudi po Knasn. Ljudje so takrat
Kratka Dnevna Zgodba
"OLAS NAKOPA" w Hm It
FRIDAY, APRIL 16, 1943

TR&NOTUBI L 1M"
■LH I H—I—B
Ta ^lika predstavlja le eno iznied Adam H^t prodajalen v vsa-keni velikem mestu v Ameriki od obali do obali. Ta izložba klobukov, ki jih je videti v izložbenih oknih Adam trgovin, predstavlja samo eno i®loeibo 200 Adam prodajaln. Adam klobuke nosi na miljone ljudi in več kot katerikoli drugi klobuk. Visoka kakovost in n:zke cene so poglavitne lastnosti Adam kldbukov
vila okoli 10.000 ljudi pod cenijo. Hudo je davila tudi v i^tuju in drugih kuajih išpod-nje Štajerske, odkkder je prišla na Kranjsko. Po lX-i^nj-skezn se ^e niso iznebili do leta 1650. Nikjer pa ni divjala hujše, kakor v Dravljah pri Ljubljani, kjer je skoro v*a vas izumila in je bilo v enem *a-j mem dnevu 30 uwtvih. V spo-[minu na leto 1645 je postavljenih mnogo spoui^nildov, znamenj, kapelic in cerkva po vseh slovenskih krajih. .
Na Kranjskem je po letu 1645 takorekcč p. enehaia kuga pač pa j^ še divjala po sosednjih deželah. Z veliko ljuto-stjo je nastopila v letih 1679 in 1680 na Štajerskem.
Zanimiv je bil pojav kuge na GoriSkem L 1682 ker je izpričano, da je .ena oseba okužila mesto in deželo. Neki hrvatski trgovec je prišel iz Vidma v Sempas in tam umrl nagle smrti, ne da bi se ugtctovila bolez n. Ko je nekaj dni pozneje neki Goričan prenočil v isti postelji, je nenadoma zbolel in kmalu potem v Gorici umrl. Krtfrnaneva družina, ki je pr-*ve<ra p:*potnrka sprejela, je skoraj v?a izumrla in domača hči j? zanesla kugo v Prvačino. Kmalu 5io številni slučaji bolezni pričali, da je tudi Gorica
dkužena- Najjhuje je morila kuga v juliju in avgustu istega leta. S strogimi odrtdjfcami pa so jo proti koncu leta popolnoma zatuti.
V 15. stoletju se je kuga pojavila le mimogrede v posa--meznih krajih aa Štajerskem in Koroškem, po drugih naših krajih j© ni bilo več po t«, m.
Po tem kratkem pregledu kužnih časov * naj navedemo, še, kakšna zdravila slo ljudje rabili proti tej strašni bolezni.
Četudi jih je žalostna izkušnja vadilo iznova poučila, da proti kugi ni nobenega sredstva, se vendar oprijemali raznih zdravi;, izmed kateuih ao- nekatera dobila oedo velik sloves ki pa nam tu<ii kažejo, na ka-Ljo nizki stopnji je bila tedaj zdravniška veda. Za bule so rabili razne obliže in priporočali piti terjakov ali podleslkov čaj. V neki zdravniški knjigi pa najdemo celo zapisane te-le pripomočke: Na tešče pij svojo vodb ker ta prežene izi želodca gnilobo in odpre jetra in čreva. Ako čutiS ,da je zrak okoli tebe okužen, (kgni se pogosto ob kozla, ki hudo smrdi, i ali pa pojdi duhat zrak na i stranišče. Nekaj časa so k|ot najboljše sredstvo slovele krastače in krote. Zdravniki in drugi ljudje so jih lovili mied šmarnimi mušama, češ da "ta žival dobro vleče nase strup. Natikali so jih na ko-iičke, posušili na solnem pa dobro stolkli na prah. Prah stol-čenih krastač gospoda in kmetje nosili v svilnatih mešičkih na srčni jamici. Nekateri pa so nasBi kar cele krote obelsene okoli vratu. Drugi so jih pa kuhali na mleku ali kisu in vse skupaj pojedli, ali pa naimazali na lobliž ter devali na kužne rane .
(Radi hude nalezljivoati kužnih bolezni, pa je veljalo pravilo: Ogni se ob času kuge kakor hitro mogoče vsakega sumljivega bolnega in beži iz okužene hiše. Radi tega je nastal med ljudstvom pregovor:
Če kuga pride v deželo, kupi si par novih čevljev in beži tako daleč, da se U strgaj« podplati. Plemiči so jo res bož potegnili iz mest im se pozsprti po sMojih gradovih kamor niso zlepa pustili tnjca. Če sa je kdo približal gradu so ga prepodili s streli.
Iz vsega tega je razvidno* da so ee obla&ti dovolj trudile, da bi vzdržalo red in da bi po možnosti, zatrle ali vsaj omejile strašno boleeea, ki je napravila v nekdanjih časih veliko gorja. Hoda zdravstvene razmere in še bolj splošna nevednost tedanje dobe sta vzrok, d^ je kuga strahovito morila v prejšjih stoletjih. Danes sitfc-ti predstavljati ne morertlo gorja, ki «o ga pretrpeli ljudje v tedanji d$bi, in ni čudno, Se so se v obupu vdajali tudi nor no vrstnemu praznoverju.
cepaJi, kakor bilke pod koso. Vnovič se je preselila iz (Ao*-1'iiikega na Kranjsko leta 1563 in je hudo morila po Ljubljani. Gosposke so pobegnile v Kamnik. Naslednje leto so jo-imeli v raznih krajih po Dolenjskem. Leta 1567 se je prikazala v Ptuju in v naslednjem desetletju je zopet večkrat morila j|o vsem Kranjskem. Šk»ofja Loka je (imela svojo kužno leto 1582. Leto pozne ji *e je zopet pojavila v Ljubljani, kjer je pozimi opravljala svoje aa-i iostne obistke. Spomladi 1.1586 se je začela zelo šiniti p»o vs.nn Štajerskem, zlasti po Dravskem polju in v Mariboru, i Vlada je izdala stroge odredbe. Vsi semnji so bili po Štajerskem preq>ovedani.
Leta 1598 se je. kuga najprej oglasila na Koroškem v>d-hKode jio je neki dijak zanesel v Ljubljano. Drugo letG Ho jo imeli že po vsem Kranjsk^-gn, Goriškem in mnogih krajih 1 Štajerske. V Ljubljani j« pobrala tudi več mestnih očetov in med njimi mestnega sodnika Ivana A.bina in nj.govo soprogo. Še hujše je gospodarila v Novem mestu, kjer je prebivalstvo skoraj čisto iztrebila, in je rasla po zapiicičenih uli-j eah in trgih trava. .
Poslej je bilo po slovenskih1 deželah par desetletij mir. L. 1624 so jo zanesli ia Og.sk« in Varaždina v Ptuj. Kamnik in še nekatere druge kraje po Go-•reasjkem. Naslednjo leflo je po Gorenjskem ponehala a kla-jtila se je sepet par let po Dolenjskem in okolioi Celja. V Ptuju je tako strašno gospodarila, da se tvi leta nihče ni upal v mesto. Tudi Novo mesto je ; t silno trpelo ter skoro izumrlo v ti-tvh letih. L. 1631 so imeli kugo okoli Loža, tri 1; !eta pozneje pa v Idi i ji in Vi-L paivi od koder je šla na Gori-!iško. .
j Najljutejše je napadla strastna morilka slovenske pokraji-" ne okoli 1. 1645. Vse avstrijske dežele južr»o od Donave, so " takrat kagnbile mnogo prebi-> valstva, takkr Ogrska, Hrvat-1 ska. Goriška, Kranvka, Koro-- ška in druge. Na Štajerskem * je samo v celjska okolici spra-
Pri KM>erju v trgu je v posebni sobi zbrana nemška družba že pričakovala Kombreiroerja in Seelinschegga ter ju je spi ejeLa « hrujmo nagajivim { h wsd r a vlja n j em. Nadktgar Ha-beiinan .-i je takoj zadovoljno pogladil kozjo brado in izza luize -topi kanclistu naproti. češ:
"Se je zanika utrgala, dragi Kurt-f Oh, meje sožalje. Tako lepa mucka ti uide —"
"Kuni? Katera?" je zaanihalo udečelastga zdravnika doktorja Leekerja, k! je bd na glasu, da imajo liujši strah pred njim ženske kakor bolezni. "Nemara še ni zaanrujeno, gospod Kontbn nner. Talkcle s pametnim receptom--"
"Beži, beži, doktor," ga potreplja po ramenu sodnik Binder. "Ob tvojih receptih bi sam^lodej crknil,"
Y>a (ii užba Irnši v smoh* le davkar Seelinsschegx ~e uslužno priklanja: :
"Sama hudobija jih drži .skupaj, ali ne,, gospod doktor?"
"Zato pa imamo davkarja v sredi," nasrlo ^nie Habennan.
"Pa sem res pa tlel med va« kot devica v pekel," se v navidezni zadregi muza Korcibrennt r, ko pozdravlja razigrano družbo. "Še dobro, da imam tako zvestega varuha 6 seboj --— z zastneliljivim pogledom ošvrkne davkarja — sioer bi me bilo kar strah."
"Zato sedaj prosim. gospodje, ne ]>ohiijšajte te nedolžne cvčice," razpre« tre sodnik roke, "kajti s iter bcr»: moral poklicati postavo na pomoč."
14 4To je nasilje," posadi Haberman Kornibrenneuja kraj sebe. medtem ko Seelinrsohcgg sede med zdravnika in sodnika. "Predlagam, da skupno kaznujemo sodnika. Kot dober pravnik naj nam v kratke«™ in jedrnatem predavanja razloži in utemelji, čemu pred veliko nočjo ni po po«? ta v i zgrabil tistega, ki mu je odnesel površnik, ko se je okrog Resnika nekje priporočal za piiihe".
Pr.Binder komai pogoltne jezo. .
Malo obzirnosti bo menda tudi pri šalah ne škodovalo," za davkarjevim-hrbtom polglasno zamrmra zdravnik, ta pa v strahu za dtbro voljo nnmenonv gasilo nazaj.
"No, no, saj smo vendar sami domači med seboj."
Habeilmana opomiba vendar ne vrne. ' Rajši se loti čokatega osti rja Kloberia, ti pride pogledat h gos toni.
"Kakšno vino pa nocoj pije gospod 6odnikT"
"Ljutomerčana, gospod inženir--"
"Kako neki! Ali ste mu tirolca pricucnili vmes?"
"No, veste kaj. gospod nadloga r, da rečete meni kaj takega," se brani ostir in dvigne do polovice natočeni kozarec proti hiči. "Po vsem Korcšketn ne dobite več takega vina."
"Kaj se mu res pustite, gospod Kleber?" ga prekine sod-fiik. "Saj v*pte, kakšen je inženir Haberman, Ikadar v štoru voha divjega lovca.'"
(Nadaljevanje prihodnjič. -
DRŽAVLJANSKI PRIROčNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kaka porta ti
ameriški državljan.
Pole« rprašanj, ki jlb navadno ■odnlkf • ta t i jo pri irpltu aa dr-iavljanstvo, vsebuje knjillca Se t IL deln nekaj važnih letnic ls ■fodovlne Zedinjenlh držav, v III. deln pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenll) držav, Lincolnov govor T Gettysburgn. Predsedniki Zedinj«-nlh držav ln Poedlne državo.
Cen knjtfld je
tamo 50 centov.
ln se dobi pri: SLOWNIC PUBLISHING CO. tli Wwt 18th gL, New York
]VJEBQ GORI:
ROMAN'. — Spisal: IVAN ALiBREGHT.
"8LM HABOPA- — Wwr Tsff '
FRIDAY, APRIL 16, 1943 ~
mAnyiuwaiw
NOVA IZDAJA—-
Dobri Atlas
je nujno potreben
... pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaše svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. * NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	U'*-1 ,rptwlnI •dk#c *
i v i	w*i Hut slik Bases —Jhiljio barvane ailirn
dežel, provinc-navaja površino, ta zbirka je taka »»»Ins. da ie ta vsakega M-
prebivalstvo, glavna mmta in shbsdno potrebna teko« vojae ln po v«JaL J	7. ® fVim mcaia in	V*ljnt«tf as nanaslednji upljeTidi: — avei,
kraj na zemljevidu.	Bwapa (danes), osrednja Evropa (sk izbrn
bu vojne), AncMka stoijo. Fraudja, Stm-
Seznam mest in trgov—navaja	itaiija. švica, Heiandaka, Belgija. Sved-
,	, . . j •	ska. NorveSka. Daaaka. Unija esvjetaklb sacja-
ime kraja, okraj, m državo, pre- OstUnlh republik. Bolgarska, Runan**. Joga-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav-v pol- ^rS^SSSlS? nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Jnfna Amerika (Jrtni dH), Afrika, Severna la vrsta narodnih barv.	MHdki *
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo • starim štetjem.
-SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk
Ta atlas. U sam sebe popravlja, ima namen	f J ■ ■
reilti marsikatera nasprotujoča al vprašanja.	M m LtJf %/W9jf
ki nsstsnejo v raznih razgovorih. Strani so	Jft
skladih svetovnega taanja in podajajo ras>
se£soft semlje. prvin* sootnesa sestava, pokra-	PO P O & T I
Jlne In gtoboHao oceanov in j »ser. dolgost naj-	_____
daljnih rek ln prekopov, fwrrttno poglavitnih	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln visokost avptovnlb gor*. Tu ao odfo-	_ihiiii.h—. . . ____i _______
vori ns mnoga dsosffnja vpraisnja.	■■■■WBnBIMBBMBlflHMl^BPBWKBSBB«
- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
ALI VESTE? 1 Vojni Hranilni Bondi Vam plačujejo 2.9 procentne -	obresti na Vaš denar!
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime--—_
St, nlica ali Box 6U---
Me&to in država--
Naročite lahko to knjigo pri: .
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEWT0BK
donašal vladi velike dobičke.
V	Cfritvenean ožini je Idrija ki je imela do 17. stoletja le majhno cerkvico z enim kaplanom, pripadala župniji v Spod. Idiiji. Leta 1628 ao zaeeli graditi še eno terkev. Sele prvi goršaki nadškof grof Mihael Atenis je leta 1752 povadignil idrijsko ikaplanijo v saimoistoj-no župnijo. Za času Marije Terezije so dobili v Idriji gle-idaltsče, lastno kriminalno <sod-[jii^o wgla\Tio šolo" s tremi razredi in Idrija je postala mesto. V času francoskih vojn pa ^ta mesto m rudnik zelo trpela.
NAPAD NA ITALIJANSKO STRAŽO.
N<a Ustju pri Sy. Križu so ^neznanci napadli vse mož br>o-1 ječo italijansko st,; ažo ter jo pobili. Prišla je močna kazenska ek^pedicija, ki je poljovila imo^ke ter jih 22 ustrelila.
X zvezi s tem sta bila aretirana župnik iz Velikih Žabelj, dr. Kline in župnik And. Sim-čič iz Sv. Križa.
O Ubit ju je bilo pred kratkim poročano, da so tam guerikai Ubili lac&ega karabinerja. Italijani so natfo ustreliil 9 domačinov, zaižgali 97 hiš. zaprli o-tetog 200 moških ter 290 žen in otrok pa odpeljali v Italijo. Ne vemo pa. oe je to v zvezi z gornjim porociom. .
SMRTNA KOSA
V	Claridge, Pa., je dne 1. aprila umrl Joseph Pivec, star 62 let in rojen v Vratih pri šmartnem na Dolenjskem.
•Leta 1578 je nadvojvoda Ka-rol izprevidel, da idrijski rudnik zasto ne mere uspevati, ker je bilo pri njem udeleženih preveč rudarskih podjetij, ki so med seboj tekmovale ter pri tem zabj'edle v dolgove in ni-čk) mo^le redno plačevati niti delavcev niti davke cesarju, katei ega .<o večkrat celo pnoeili pokore. Kad vojvoda se je začel pcngajati z drugimi podjetniki za nakup njihovih deležen- in jih korično z večjimi ali manjšimi vsotami pridobil. Od( t tedaj je ostal rudnik v posesti 'avstrijskih vladarjev do razsula irfcnarhije.
iPo svojem rudarak^n sodniku Ktelnu je nadvojvoda Ka-[ rol ipreosnoval upravo rudmkaj : in izdal poseben mdanski red.| Po tej odiedbi ni smel nihče kopati živega srebra v obsegu nekdanjega graščinskega posesava, kakor le rudniški urad v Idriji. Na čelu mp:ave sta poleg rudniškega sodnika še o-dkrhnik in knjigovodja. S tend uredbamii se je v Idriji marsikaj izboljšalo; med delavci sta se utrdila red in nravnost; rudarstvo se je dvignilo, ko so začeli rudo topiti na popolnejši način in kopati novo "Barbarino jamo.7* Nadvojvoda je tudi izkčil Idrijo iz tolminske grofije, h kateri je prej pripadala, vendar je ostala v kriminalnih zadevah ee nadalje podložna tolminskemu sodišču. Tain line L ki so že obzačeitku rudnika dali zanj znaten del de lavcev, so še obdržali pravioo tovornega živega srebra. Sredi 17. stoleeja je bilo zaposlenih v rudniku okoli 280 delavcev, ki so pridelali 230 do 260 funtov žilvega srebra na leto. Izvažali rudo v Gorico, Ljubljano. Loko in razna nemSka mteSta. Radi bogatih zemeljskih aakladov se je rudnik od leta do lota laplšfe razvijal in
ci na svinje konje in urule ter sli ž njim v Giorico ali T\iBit. Zlasti pa je cvetela ta kupčija na Gorenjskem. Naš zgodovi-nopisec jo opičje s temi-le 'besedami:
^'Na Gorenjskem se preživlja ;mnogo ljudi s tovorjenjem, to je, na konjih prenašajo blagp : proti Gradcu, Dunaju, Sbdno-1 gradu, Trstu, Gorkri in v druge kraje, in sicer: vino, olje, sol, žito, platno, živo srebro, železo jeklo tea- še mnoge druge reči. ,Ker v d t želi ni pravih vjcani-kov, ki bi prevažali težka bre-meua, kakor so na Neirtšketn, jzaflo tako blago, ki omenjeni .tovorniki ne spravijo naprej^ pr«p^ljolo z majhnimi vozički. S takimi vozijo železo Ln jeklo I*/ dvakrat na teden do Ljubljane, kjer naložijo žito in druga živila za svoje rudnike. -Mnogi, ki tržijo s platnom, ga I izvažajo v Italijo, kamor pošiljajo tudi konje. Velik del nosi v inozemstvo neke vrste <|.mače blago, ki se imenuje 'mehalen' (mezlanf j in ga izdelujejo v iveliki množini skoro v vseh jjorenjskih vaseh. Drugi izvažajo volno in ovčji sir, ki je tako dober in okusen, da velja v Nemčiji za "parmesan «ir." Enaiko živahna je tudi trgovina v kordovan usnjem. Ker rabijo škorpijenovo olje proti piku strupenih kač, zato se preživlja (mnogo preprostih ljudi na Kranjskem s tem, da prodajajo škorpijone v tuje dežele, nosijo jih cello v Holandi-jo, na Anglitško in Francosko, enako tudi "polhove kože/'
Iz tega je razvidno, da so naši poleg domače obrti, tudi zelo radi c^odelovali pri prevažanju blaga. . -
Pa še eno in sicer važno slovensko mestece je nastalo v tej ddbi: Idrija, kjer j? bdi sicer največji rudnik v slovenskih pokrajinah, in menda največji rudnik te vrste na svetu v tedanji dobi, j^ bil do 18. stoletja le manjša naselbina. O irazvo-ju je itovha pripomniti to-le:
Slovenska mesta v 17. in 18. stoletju
(Nadaljevanje.)
V Ljubljani je bilo toliko naseljenih Italijanov, da je bil med izobraženci italijanski jezik popolnoma udomačen. Nastavljeni so bilo kot zdravniki, deželni uradniki, pisarji, imeli bo trgovine, gostilne, tudi zla-tai ji, lekarnarji in drugi obrtniki so bili Italijani. Na njih' imena naletimo v zapisnikih mestnih svetovalcev in nek ate- j ri so celo zasedli župansko srtiO-lico. V malih mestih .po deželi ni bilo drugače. Kranj, Kamnik, Sknfja Ijoka. Celje, Ptuj, Radgona* Slov. Bistrica, in drugi kraji so imeli vwi več ali manj laskih priseljencev. Italijani 4> bili tu poKt-stniki,' poštarji, igalci opeke in apna,! slikai-ii,, .stavbeniki itd. Med spodnještajenskimi me^ti je bilo menda največ Italijanov v Ptuju. V tem malem mestu je bilo nad 20 italijanskih trgovca v. To laško priseljevanje je trajalo do srede 18. veka, ko j je pod Marijo Terezijo in Jožefom II. začela prevladovati neni^čina in ee je tudd z izbolj-^anim šolstvom začelo vzgajati domalče izobraien«tvo, ki je 7jre\-zelo vsa javna in zasebna mesta. .
Nti treba pripominjati, da je bilo na Primonsškeau še mnogo več italijanskih priseljencev, kakor po drugih slovenskih deželah. V Gorici in Trstu se Ijavljala, kakor po drugih slo-Ijavbila, kakor po drugih slo-venskih mestih, in tudi po uradih ni bilo lahko vpeljati nemščino, to radi tega, ker tso se vtsi pravniki in drugi izoebra-ženei šolali v Italiji ter jim je bila neii^ščina nepoznana. Šele za vlade Jožefa I. so po uradih začeli rabiti tudi neiriščinb. Večje število priseljencev in kulturni stiki z Italijo so vzrok da so ohranila ta mesta še danes italijanski značaj, kljub temu, da je ogromna večina prebivalcev slovenskega izvora.
Ker so živela vsa mesta večji del od trgovine, bi ne bilo prav ako bi ne spregovorili par besed o trgovini, ki se je vršila do začetka 18. stoletja na zelo preprost način. Do takrat blaga večinoma niso še prevažali na vozovih .ampak prenašali v tovorih s konji, osii in mulami.
Manjkalo je dobrih cest. Šele za vlade Karla VI. so začeli misliti na zboljšanje prtunetnih zvez. Tqkrat so začeli obnavljati cesto med Dunajem in Tnstjcim ter Reko; napravili so tudi novo ceeto iz Mairibora Wkozi Dravsko dolino v Celovec in Beljalk, ter popravili cesto čez Ljubelj na Kranjsko, a Reko so zvezah s Kariovcem. Za Valvasorja je šla vsa trgovina po ozkih tovornih potih in to-vorjenje je bil glavni zat^lužek slovenskih kmetov. Tovtorili so Čičd in Notranjei sol na Kranjsko in Štajersko, Loga-čani in Vrhničani so naložili blago, ki došlo po Ljttbljanii-
"Se boš moral t5 tudi še potegniti za Meto," pomežikne Foltan in ponudi Mojci medico.
"Skoraj bi bil pozabit. Tole sem prinesel zate. Je žegnano, da veš, ko sem dobil tako blizu cerkve."
Vsem gre na ««neh.,
"Odkod jih pa jemlješ nocoj!"
"Iz medice, mati, ee mi ne btste zamerili. Kakopak, zdaj morate nehati z boleznijo. ZavrSki |e ženijo. - Oeprav Milan mene ne mara za caumarja, gre pa Mojca lahko Meti za družico; saj zna nunsko kakor bi orehe trla."
Ženski se spogledata Miha pa se v zadregi udari po ko-lenih, češ:
"Nocoj mi pa r+s Foltan zmeraj sproti preje besedo.'* Po ovinkih pove, kako se je oče vsega naveličal in je mati bolehna, pa kako sestri silita vsaka v svoje gnezdo. Ne kaže drugače kakor da se Miha i es loti gowpodaustva. Ko bi biio yw> njegovem, bi rajši t>stal še nekaj 'ltt fant, pa kaj, ko zemija ne mara odlašanja. Tako je moral danes priti zavoljo okli-cev v Borov 1'je.
"Kaj si v naši fari izbral nevesto, V zvedavo nagne Mojca lilavo. .
"Saj je Foltan povedal. Sterjakova pride k nam."
"Potlej boš pa že dihal. Tam so podloženi. Saj ne boš vedel kam z doto!" poudarja Gomilarica, medtem ko Foltan zaniha.
".Kh, kjer nastane kup, se potlej kar saiuo kopiči."
Polsestra gasvaueče pogleda in ponudi Završkemu medice.
""Da Ikjš prišel bolj siadek a* novi stan."
Pogleda se srečata. Fantu lahno zadrliti roka. Foltan gobanči čelo. a mati utn.iena na pol zatisne očL
Zunaj se je i neti tem poptlnonui zjasnilo. JSotice zaliaja kakor v plajnenu. Kmalu zažari nebo v škrlatni zarji.
"Poglejte, kako goii nebo," se \-odraani mati Zala. .
Vsi se zagledajo v lejxdo poletnega večera. .
Pri fari zazvoni in na lKKlrnžniici prizvanja. Pastir trobi in žene čredo drobnice s paše. Po vasi se razlega vrišč razigranih otrok, ki veselo Čofotajo po mlakužah.
Miha se poslovi. Da ira bo veselilo, če bo mogla teta s svojimi na svatbo, ponavlja pre<l otthoelom, in naj mu nikar ne z amerijo, če je bilo kdaj kaj narobe. .
Mojca in Foltan ga spremita na piano. .
"Pa.res yori!" zamiži zunaj polbrat, kk> spozna, s kako dolgim pogledom se Miha poslavlja od Mojce. "Bo treba dati za mase, da ne bo večnega ognja--"
"Čelju^talo, kaj ti pa roji nocoj po glavi," izpusti dekle bratrančevo roko in jezn<» bliska proti pol bratu, ta pa kakor mimogrede:
"Dež nu- je opral, pa imatm bolj oster pogled."
"Saj miu ne pndelš na k vaj," se zasmeje Miha in zavije počasi nizdol po vasi. "Mater kmalu pozdravita," se spodaj ozre nazaj in še z roko zamahne v ]K>zdrav, preden Se izgubi med hiše.
Nia nebu ugasne zarja. Z gora veje hlad. Mojco zmra-zi. V popolni tišini je čuti iz hiše šikripavo tiktikanje .^tare um.