------    4    ------
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te honor. antiquitatis.
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak.
Rimski spomeniki so nam ohranili mnogo imen no-riških božanstev, ktere večidel sem že razložiti skušal. Tako Norejo, Acaluto (Adsalluta), Keronsa, Gera, Sedala, Cico, Latova, Jarmogain druge.
Dosle na Stirskem nismo še našli rimskega kamena, na kterem bi bilo ime božanstva Latov, lev Salcbur-škem in na Koroškem so bili najdeni spomeniki temu božanstvu posvečeni. Slednja leta so tudi iz fundamen-tov vrtnega zidovja v knezoškofovem grada sekavskem nad Lipnico, kjer je stalo slavno mesto Solva, izkopali kamen, na kterem stoji napis „Latobio".
Tedaj salcburški in sekavski kamen imata obliko: Latobius, svetopavlovski v labodski dolini pa tudi: Latovus; ravno to inačnost najdemo pri starih pisateljih. Plinij imenuje v Panoniji rod: Latovici, Pto-lomaj pa: Aa<zo@ixol. Obe končnici o v in ob ste slovenski, in božanstvo so domači imenovali ali Latov ali pa Latoben, ker končnica „ius" v latinščini utegne tudi biti adjektivna. Vendar, ker imamo sufiks oba sicer v ženskem spolu, je tudi mogoč sufiks ob v možkem spolu.
Bistvo božanstva Latov sem obširno razkladal v posebnem spisu objavljenem v „Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain"; in še tudi sedaj nimam druzega pri-
-------    5    -------
taviti; neS° da besedo lata, muza, Sumpf, palus, ® jjj/latovisko, so nam še ohrauila imena vesi: rfatkova, v prebolski fari (Pragwald) kraj Savine, fetera je res vsa mužnata, zato jo je cel6 nemška kan-celija prav naravno prestavila v „Lackendorf".
Dalje nahajamo: Latinje, Latinja ves, latinji vrh, latinji potok v ilniški fari (v starih listinah: yienswalde, pozneje Iwenswald, sedaj Eibis-wald, Ilnik, Ivnik, kjer je res ilovnat svet; nemška kancelija je prestavila to v Latein: Lateindorf, Lateinberg, Lateinbach. Tudi tukaj je svet lato vat, mužnat, ilovat Cel6 v gornjem Stirskem, in sicer v judenburškem okrožji imamo kraj Latin, in v njegovi okolici nahajamo Lausling = Lužlinje, dalje: Trieben, Proschnitz itd.; to so sama slovenska imena.
Lato v, Latob je toraj „Deus palustris", Bog podzemeljskega mužnatega sveta, zato je poljskega Lato na*) stari letopisec primeril Plutonu. Pri vseh in-doevropskih narodih najdemo prikazen, da so si kraj pogubljenja mislili v mužnatem svetu, na to nas opominja indijski patala, grški Kocvthos in Styse, in cel6 biblijski „profundus lacus".
Gori omenjeni sekovski spomenik ima tudi napis: Jarmogio.
Dosle smo poznali le en spomenik temu božanstvu posvečen, in sicer v P tuj i, kjer je vzidan v iztočno steno turna velike cerkve. Tudi ime tega božanstva sem razložil v gori omenjenem časopisu, in rekel, da Jar-mogpomenja: animosus, austerus, procax, ve-hemens, iratus Dominus. Priimek: jar, ljut itd. ima staroindijski gromski bog In dr a, in staronordiški Thor, gotovo ga je imel tudi slovanski Perun — Ferkun, in historična imena: Jaroš, Jarota,Ja-run, Jarunja, Jarim, Jariš, Jaroslav, Jaro-mir, Jarognjev so izprva gotovo bili priimki boga Perkuna.
Beseda mog se je rabila v staroslovenščini tudi v pomenu: dominus in potens, zato najdeš: „Bog mog sja recet', ježe jest? mošt' (moč)." Kakor se Indra veli Maghavan = mogoten, tako je brez dvombe imel Perkun priimek: Mog, Mogotin, Mogut, Moguš, Mogimar, in ta historična imena izvirajo iz česčenja Perunovega. Tudi Noričani so dobavljali enaka imena, kar pričujejo: Mogius, Magierus,**) Magimarus, Mogimarus, Mogursus na noriških rimskih kamenih. Slednje ime, ki se najde v dativu: Mogurso, je zarad sufiksa znamenito, ker nominativ se je glasil: Mogur's, primeri litevsko: Perkons za prvotno: Perkonas ali Perkonis.
Kakor še imamo na Stirskem: Jaroslavce, tako
r        "V
tudi kraje: Mogautz == Mogavec na nemškem Stirskem blizo Herbersdorfa, Maggau = Magova blizo Wolf8berga, Mogojnce zz Mogovnice blizo gornjega Grada. Ime Mag o j še so imeli gozdniški (Gosting) vitezi v srednjem veku, gotovo so bili slovenskega rodu.
(Dalje prihodnjič.)
*) Pri severnih Slovanih in sicer pri Rusih so navadna imena: Latič, Latimir, Latin itd. „Praetorium Latovicorum" iščejo nekteri pri Višnjagori, drugi pri Žužemberku, nekteri zopet pri Trebnem, Po Ant. Itiner. je bilo XVI. M. P. kakosnih 10 ur od Emone.                                                                                 Pis.
**) Važen jesufiks ir v imenu: Magir, primeri: pastir, imena: Košir, Palir, Stožir, Hudir itd. Imeni: Magimar in Magir se berete na celjskih kamenih zraven pol latinskega pol slovenskega* Auctomar, ženskega imena: Kurita in možkega: Ataevosti (genet.) to je: Atevort = Atevrt ali pa: Atevrat, primeri ime Vratislav.                                                                               Pis,
27
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
   in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v                         nekdanjem Noriku.
Sit apud te Jionor. antiquitati$
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
Na   večkrat   omenjenem   spomeniku   še   najdemo imena trojih božanstev: Toutati, Inatimo in Cetio
Slednje božanstvo na tem spomeniku glasi se pa v dativu: Četi o. Knabl misli, da je Geti u s personifici-rani hrib Cetius, in njemu je to ime keltiško: choti, coed Wald, waldiger Berg. Bodi si!*) — al nihče ne more nikati, da bi tudi ne bilo slovensko. Mi imamo toliko krajnih imen iz temata cet, postavimo: Četi nje na črni gori, Cetin, ime razpadle trdnjave na špica-stem hribu v vojaški granici, Predcetinci, ves pred špicastim hribom (sosednjima vasema se pravi: na Bregu, na stari Gori), C je t i na, špicast hribček pri sv. Primožu; v nemškem Stirskem: Zetlach, Zett-ling, to je: v Četah, Cetlinje, Cece~Cetje v tr-bolski fari; da ni mogoče trditi, ka te besede ne bi poznali tudi Slovenci; zraven pa ne samo na noriških rimskih kamenih najdemo ime Cetus večkrat, nego žive še tudi Geti ni in Cetinšeki po Slovenskem, in večidel imajo stanovišča na špicastih koglih. In pomen: oster, špicast tiči v besedi cet, sansk. §i~ t ha s, acutus, acerbus. Plinij pogorje, ktero je delalo mejo med Norikom in Panonijo, in se je vleklo od bečkega Kahlenberga čez Zimernik (Semering), Lan6 (flexus, iz temata „lank, lonk"), severno-izhodno od Gradca čez panoge Pohorja laško-trbolsko hribovje do Emone: „mons cetius" imenuje, — Ptolomaj pa: „ro Ketiov oqo$1{ j in če si človek to pogorje pogleda, se prepriča, da je res večidel spi ca s to, ali, kakor eden nemških touristov je popisuje: „diese wunderschonen gespitzten, zuckerhutformigen Berge".
Znano je, da je na severnem koncu „montis Četi i" stala rimska postaja: Cetium, ne daleč od Vindobone. Zidovje še se je dolgo poznalo, in gradišču je bilo v 9. in 10. stoletji ime: Zeizzimurus, Zeizzenmurus (823. in 895.). Zeizzi, Zeizzen je postalo iz: cetji, cečji, po onih pravilih nemškega jezika, po kterih: wazzer iz water itd. Novonem-ščina je t in zz spremenila v sz; zato sedaj Nemec govori: W a s z e r, pa tudi Zeiszen — Zeiszelmauer namesti Zeiten — Zeizzenmauer.
Ponuja se nam pri razlagi tega imena opomniti, kako^ nemški starinoslovci znajo filologovati. Eden je izpeljal ime od vozunčekov, ktere so prej tam delali, m njim Bečan pravi „Zeiselwagen"; najnovejši razla-gavec imena dr. J. Aschbach, profesor občne zgodovine na dunajskem vseučilišču, poklican iz Nemčije v Avstrijo, pa trdi, da se more brati: Cibium, da-siravno rimski spomeniki, Plinij, Ptolomaj, knjiga Notitia imperii occid. imajo: Cetium, Četi i. Aschbach pravi, da je Cetium dobilo  ime od kohorte ciperske iz mesta Ci-
J Sicer bi. slovansk filolog ne bi smel tako lomastiti, kakor je
jJopuŠČeno sovražnikom slovanske zgodovine. Če človek prebere vse,
[a* so Mone,  Zeus ,  Koch in drugi kvasili o pomenu krajnih imen
tarega Norika,  prime ga kretelj (cholora).    Kaj vse blodijo graski
otesorji,   postavimo,   za  svoje  črčkarije z redovi obloženi Neto-
lczka,   da  ime reke  pri Gradcu:   Andritzzz.andrica— on-
*.ca, fluctuans, pomenja: unbewohnter Wald" — je res izbljuvek
nemške „Grundlichkeit".                                                               Pis.
tium, ktera je prej tam posajena bila, nepremislivši, da je ime „Cetius m on s" že poprej znano bilo, nego so Rimljani otok Kypros pod svojo oblast dobili.
Ta učenjak tudi ime rimske postaje „ad p on te m Ises" (kar je že bistroumni geograf'K. Mannert spoznal, daje krivo pisano na Peutingerjevi tabli, in da bi moglo stati: Ibes ali Ipes, ker se reka, kjer je postaja stala, veli: Ipps) — razložil, in rekel, ka je postalo po častji boginje: I si s! — Reka se veli v listinah 10. stoletja: Ipussa, in eden virov še dandanes: Ipsitz, to je: Ipšica. Tema i p je dala pozna-menovanja za več rek slov., primeri: Ipjja ponemčeia Eipel, Ipava, Ipbach na gorenjem Stirskem blizo Lasinje (Lassing), primeri še ime osebno: Ipšek Ipavšek, Ipavic, dalje ime polabskoslovanskega božanstva: Ipabog. Primeril sem ime enkrat tematu: JEBII — lp; in to keltolatinski alpis, skitskoiranskemu rip (QMcua)} tako da bi i p bilo vokalizovano za: lp (primeri izgovor: Ibljana = Lbljana iz jn>6) in da bi Čehi v imenu svoje svete gore Rip ohranili še izvirno obliko. Vokalski: r p pa se ne glasi samo v sansk. kot: arp, rap ali rip, temoč tudi slovenščina pi in jtb izgovarja kot: ar, o r in ur, kot r in ru, primeri tema: piji; — rd, rubeus, rutilus, ktero se izgovarja kot: ar d (ardeči na Stirskem) rdeči in rude či, ar j a (ardja) rja in ruja, litev. rudi s, got. riud, staro-gorenjenem. rot, staronordiško riodha. Ipuša, Ipava so toraj reke iz planin tekoče = Lpuša? Lpava— Alpuša — Alpava=:Lupuša, Lupava, in sedaj tudi nam bo jasen pomen bregov gozdnatih na gornjem Stirskem: Lupitsch, Lupetzberg, Lu-petzbach med bregoma Oesling = Osilnik in Leiss-ling = Liselnik. Slov. ljudstvo korotanskega porekla neskončno rado izpehuje vokale. Tako v okolici, kjer sedaj stanujem, se pravi nekemu selu: „na pristavi"^ v starejih krstnih bukvah je ime posestnika zapisano : Pristaušek inPristoušek, danes ga ljudstvo kliče: Prišček, Ipašvekje: Ipšek, Bukoušek je Buk-šek itd.
Ako se ne motim, nam je g. Zakrajšek v „Glas-niku" izvrstno razložil vse posebnosti zvokoslovja slovenskega narečja na Goriškem; da bi se kdo lotil tega dela in nam korotansko narečje tako razsodil. Pravilna pisava za imena: Ipava bi toraj bila: Lpava, kar pa se težko bode prijelo; ostanimo toraj pri pisavi: ipava, ker v obliki: Vipava najdemo aferistični V, kterega ne ljubi samo slovenščina, temoč tudi južna in severna srbščina, v kteri najdeš vi v a za i v a.
(Dalje prihodnjič.)
-----    46    ------
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te honor. antiquitatis.
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
Da na tema rp sopet pridem, omenjam, da v hrvaškem Zagorji nahajamo vesi med planinami: mala Rrpenja, velika Rpenj a. Iz temata rp, rap so tudi imena reke: Rapušnica, ki teče iz planinskih (montpreis) gor, Raple tzkogel, Rapletzanger (Rapolec) v judemburškem okrožji nad potokom: Gul-lingbach — Golnik, tudi: Arpole. Da sta se starostov, pi in jn> tudi glasila kot or, ur, ol, ul, pričujejo nam imena: Horvat za Hrvat, holmec za hlmec v listinah 8. stoletja: „mons cholmen, mons ch o Ime z za", dalje staropanonsko Korka, staroko-rotansko: Kurka, Kurčica (zato oblika: KoQxoQag pri grških pisateljih), iz korenike: krk, Kp^BE, zavijati (primeri starostov, krčiti contonjuere, krkiga, camara currus, das sich windende, walzende. Iz temata krk je ime gorovja: Korkont, Krkonošv; Nemec je ime prestavil vRiesengebirge, saj tudi nemška: riese (Holzriese) poznamlja „kotanje", „vijanje", valjanje", „krčenje".
Da slavnega prof. Aschbacha dalje preganjamo, se hočemo jedno njegovih razlag poslušati. Peutinger-jeva „tabla" in Antoninov „Itinerar" omenjata postaje: „C o mag en i". Stala je sedem milj od Vindobone kraj reke Dunaja (Donave), ker je tam po spisu: „Notitia Imperii occid." bila posajena kohortajahačev in en del rimskega ladjistva. Eugippus (l. 510.) pravi, daje sv. Se-verin prišel iz Panonije v Norik, in se naj preje naselil v Comagenu. Mesto je imelo krščansko cerkev, in je bilo obdano z vratrai za zapiranje. Omenja tega mesta tudi Eginhard (ann> ad ann. 791.),  rekši,  da  Karol Veliki
je ono leto šel nad Obre (Avar$), ia jih tam potolkel, „juxta Comagenos civitatem in monte Cumeoberg^ vailo firmissima erat exstructa". Grad je toraj stal na bregu, zato je Sembera ime izpeljal iz: bom, hum = hlm, češki hI um, a to ni mogoče, ker listine onega veka imajo pri imenih iz temata: hlm, zmirom oblike: „cholmen, cholmezza"~holm, holmec.
Comagenus je adjectiv iz Comagus, in ko-mag pomenja isto, kar holm. Beseda mag se je rabila nekdaj tudi za poznamenovanje visoke gore; iz temata mag-mog je mogila, dalje ime brega, ki ga že Valvasor opisuje in imenuje: Magovnik. — Komag, Komag pomenja „veliki breg" in predsta-vek ko se tako razlaga, kakor v besedah koribida, velika robida, lužičko-srbski: korjebro, veliko rebro, in krajna imena: K al obje, lialoze; — ko in kaluža, primeri slično sansk. kača pa „quam magnam testudinem habens" = želva. I)a imamo razlage iskati v tematu: mag, pričuje okoliščina, da se je vojaško brodarstvo velelo „C las s is Maginensis". Comagenus, Komag je bilo toraj samo ime „muniti vallo firmissimo exstructi montia". Aschbach pa po svoje reče, da je postaja dobila io»e od svrske kohorte „Plavia Comagenorum", ktera je prej tukaj ležala, da-siravno ne more dokazati, da je res tukaj bila svrska kohorta v posadki.
Ubogi Noričani toraj niso vedeli poprej dati imena svojim bregom, dokler niso prišle kohorte iz Cipra ia Sirije, in bogočastje Izidino v te kraje!
(Dalje prihodnjič.)
----   56   ___
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te honor. antiquitatis*
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak.
(Dalje.)
Drug pomen ima tema kom, in sicer: flexus, zato: komolec, Ellbogen, in griček. Iz tega izvirajo poznamenovanja za hribe: Komasberg, Komisch-koberg, Komor, Komberg, Kumberg, Kumen, Kumenberg, Komolšica (ime reke) itd.
Ravno tako brezumna je njegova razlaga imena postaje Trigisamum, krivo pisano za Tragisamum. Ta postaja je stala na cesti od Viadobone v Juvavo, in bilo je od Comagena do nje 24 miljskih kamenov, kakor poročujeta Antoninov itinerar in Peutingerjeva tabla. Stala je toraj tam, kjer je današnji grad in trg Traismauer na sovodnji Traise (Traisen) v Dunaj. Reka Traisen začne izvirati na štirski meji pod vrhom Traisenberg med Ternico in Marija-Celom, od tod teče proti Trnici (ponemčeno: Diirnitz) do sv. Hipolita (St. Polten) in spada v Dunaj zapadno od vesi: Pribice (ponemčeno Preiwitz). Primeri Prie-
----     57-----
$,ing = Pribiaje, ves blizo Weinburga, Priebitz-&lpe, lastnina grajščine „Goss" v gornjem Štirskem. Ujeno pravo ime je bilo: Tragisa, kakor se tudi na rimskem kamenu bere.*) Iz Tragisa — Tragsa je aovosl. Traisa, ker glasnik g med dvema soglasni-koma se raztopi v j, primeri: Moj mir za Mogimir, Majd al ena za Magdalena, v lat. major za nia-gior, maje s ta s za magiestas, nemško: Maid za Magid. Tragisa — Tragsa pomenja tekoča, begajoča, currens, rusk. trogaju, bežim, tečem. V gornjem Štirskem so še kraji: Tragoss, Tragossbach, Tragossthal, v kterih so se še ohranile čiste oblike starosiovenskega imena: Tragisa, Tragesa. Sufiks isa za reke najdeš v imenu: Torisa, ime rečice slovaške. Tragisamum se je toraj pri noriških Slovencih glasilo Tragismo, —sufiks m o je tudi slovensk; ali pa Tragisma, zato še v sredovečnih listinah stoji oblika: Traisma primeri: Sredma, Ukma, krajna imena. Aschbach pa pravi: Tragisamim, Trigisa-mum je postalo, ker je „ad trigesimum lapidem" od Arelape stalo, da-siravno je po Antoninovem itene-raru bilo samo 23 miljskih kamenov od Arelape do T r a g i s m a.
Tudi ime postaje: Arlape, Arlapaeje Aschbach tolmačil po svojem. V tej postaji so ležali: equites Dalmatae. Muchar, Mannert, Reichert in Bocking je iščejo na sovodnji reke imenovane: Erlaf v Dunaj. Svoj tok počinja iz jezera Erlaf (Erlafsee), eno uro od Marijnega Celja, od tod teče skoz jeseniško dolino (Jessnitzthal) in Rogačko polje (ponemčeno Rogatz-boden), kjer leži mesto Pole (ponemčeno Polla), in se združuje pri mesticu Wieselburg, ktero se je še leta 894. velelo Suisella, to je Susela, Suslovo od slov. susel, Wiesel rusk. suselj, mus citellus — z malo Erlafo (Klein - Erlaf) — in potem teče mimo brega Lonitzberg (Lobnica, Lomnica) pri Pochlarnu v Dunaj.
Šembera je razložil ime Arlapa — Erlaf iz Ar-lava Orlova; to je mogoče; saj imamo več rek, ki imajo imena po tičih, primeri: Kanjuh, Kukovica, Kragulj, iz Ar lava je mogoče popačenje : Arlapa, Arelapa; vendar tudi oblika: Arlapa je slovanska: arija apa, Adlersee. Aschbach pa trdi, da more se brati namesti Arlapa, Arelapa (Notitia dignit. ima Ariape*) gotovo v prepisu popačeno): Arelate, in da je postaja dobila ime od legie rimske, ki je bila iz Arelate ali Arelatum mesta v Galiji. Ne vem, ali bi se človek smejal ali pa jezil za rad takih bedarij. Da bi g. prof. Aschbach le količkaj bolje proučil rimsko starinoslovje, pač bi našel, da so po knjigi „No-titia Imper. occid." v Arlapi biti: Equites Dalmatae, in da Dalmacija ni bila v Galiji, in da tudi Dalmatinci niso bili Galli, temuč ilirsko pleme.
Arlapa, to je: arija, arelja — orelja (zato tudi se najde oblika: Arelapa) apa, pomenja naravnost: orelje j ezero, Adlersee. V staroslovenskem imamo z navadno apharcezo v — vapa v pomenu: la-cus, jezero, sansk. &p, aqua, v&pi, lacus, primeri litev. upe, fluvius.
(Dalje prihodnjič.)
*) Kamen so postavili Hvpoličani in ima napis: Divo Neptuno aqnarum potenti ob inductum e TRAGISA flumen muris ejus accollae votum posuerunt libeatissime merito. Duellius Symtag. Antiq. str. 310.
Pis.
*) Ali samo na prvem mestu, na drugem že stoji: praefectus Classis Arlapensis. Pri Pochlarnu so našli rimsk kamen z enim prav čistim imenom: MELE. Glasi se: M. Ulpio MELEI folio Longino (Muchar altrom. Norik. I. 270.)                                                Pis.
-----63    ------
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te honor. antiquitati&.
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
Drugo imenitno mesto, v kterem je tudi prebivat Tribunus cohortis, bilo je Asturae, Local. A s tu ris. Da je stalo v „Noriko ripensi", pozvedamo zopet \z Eugyppa, kteri pravi, da je sv. Severin tudi to mesto obiskal ,,Asturis in vicino Panoniorum partibus Norici ripensis oppido morabatur". Muchar in Prinzinger iščeta tega mesta na reki Beli (v sredo večnih listinah „Bielacha"), ne daleč od Medlika (Molk), kjer Srninja (ponemčeni Sirning, od srna, Reh, od tod „Rehbach") v Belo izteka. Tam nad reko Bela še danes na skalnatem rogu stoji grad Osterburg, ki na starodavne Asture opominja. Slovenec vse grade na skalnatih rozih imenuje Ostervice, primeri Oster-v i ca, vitežki grad na Koroškem v listinah 10. stoletja v obliki Astaruiza=Astarvica; — Ostervica pri Žalcu, razvaline starega grada na ostrici, Ostri Vrh, Ostre na Kranjskem. Do leta 1401. so živeli na Stirskem vitezi: „Osterwitz", in so imeli grad,, ki se je že v oni d6bi v nemščino prestavil in velel Homeck. Primeri še: Ostrica, ime najviše gore v Solčavi. Sufiks ura pomenja v slovenščini nekaj veli-cega, postavimo: bab ura, velika baba, tako tudi Astura = Ostura ali v plural. Asture — Osture — ostre trdnjave.
Dalje  se je  sv. Severin tudi  mudil v  gradu (ca-stellum)   Cucullis   (Loc,   od   tod   Nomin.  Lucullae)^ blizo  Juvava,   ondi   ni   našel krivovercev Arijancev, kakor med Rugi, temuč pagane; „pars plebis nefandis sacrificiis inhaerebat" piše Eugyppus.   Muchar in Prinzinger trdita, da Eugyppove Cucullae, in Cucullae na Peutingerjevi tabli so jednoiste, in da so stale tam, kjer današnji trg Kuchel kraj Salice (Salzach).   Blizo trga, kjer je stal nekdaj castellum,  stoji sedaj cerkev romarska   sv.   Jurija  na   krivini   brega,   zato   ime Kukule, od staroslov. kuk, uncus, hackig, eingebo-gen,   krumm.    Zavoljo  sufiksa  primeri  krajna  imena: Vrhule, Polule; zato po topični kakošnosti najdemo: Kukenbergen, Kukendorf, Kuklitz blizo Prednika (Preding), in vsi ti kraji so na kukovatem svetu. *) Blizo Kukui so prebivali solivaritelji Halauni,  Haloni, Halori,  delalci v halah,  od h al i ti,  sich ein-hullen,  zato hrvaškoslov. hala,   das einhullende ,   das Kleid, haluga, haloga, caverna,   Hohlung,  Grotte, Grube,   Loch.    Halouni  —   Halauni,   Halori   so toraj delalci v halah — in cavernis, in halinske (hali-stadter,   halleiner) starotine  niso  keltiške,   temoč  slovenske.  Po gornjem Stirskem obilo topičnih imen opominja na hale, tako Hals, Halsalpe, Halsboden, Halswald, Halsbach, Halseck, da nimajo imena po vratu (hals), temoč po hal šah, vsakdo lahko razume.   V okrožji teh krajev najdeš: Jassigau,  Rad-mergraben, Studen bachel, Starzenalpe.
*) Primeri se k tem imenom:   Kuk 1 e na Češkem,  Kuklov
na Slovaškem, Kuklice v Liki itd.
*
------   64    ------
Ako morejo Keltomani vsa ta imena tako naravno in primerno pravilom keltiške slovnice razložiti, hajd! naj poskusijo. Sv. Severin je sicer nauk katoliške vere razlagal nemškogotinskim Rugom, kteri so se v 4. stoletji po Kristu na levem bregu Dunaja od Anasa (Enns) do Dunaja bili naselili in bili Arijanci, pa tudi prvotnim poganskim prebivalcem Norika: slovenskim Turščanom, Halonom in Noričanom. *)
(Dalje prihodnjič.)
*) Med te so spadali Kukulani, kakor smo gori iz Eugypp& slišali.                                                                                        Pis.
------    71------
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te Jionor. antiquitatis»
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
V spisu „Notitia imperii occid." imenuje *se še blizo Lavorjaka (Laureacum) v gornji Avstriji tudi stanovišče italske legije, kjer je bival „prefectus le-gionis italicae par tis inferioris", ki se je velelo Lentia. Rimljani so  Lenčanom pustili njihovo narodno demo-
*) Iz temata o k, acnmen, so imena bregov: O k i t s c h-berg, Okowitschberg na nemškem, Okič, Okonina na slovenskem Stirskem, dalje: Seethalerok na gorenjem Stirskem, naj visi vrh seethalskih planin. V bližini so občine: Krangletz rz kronglec, kroglec, kroglec, Jassingraben zz: jasinji, jesenji, Granitzgraben, Lobming zz: Lombnik, Lobnik itd.                                                                  Pis.
kratično samoupravo; to se vidi iz napisa „Respublica Lentiensis". Vsi kritični starinoslovci iščejo tega stano-višča v današnjem mestu: Lienz, Lin z. Šembera je mislil, da je »Lentia" popačeno iz slovanskega: Mlince ali Mli nec so Nemci popačili v Linz. Zna-biti; vendar mi dobimo iz oblike: Lentia tudi čisto slovensko besedo.
^ Lentia — Linz stoji na zavoju Dunaja, tedaj se je mesto prav naravno zvalo Len če od staroslov. &JkK2K, flektere, novoslov. uklenoti se. Lenče toraj pomenja to, kar ime rimske postaje na zavoji Dunaja: „Flexum", primeri nemška: Beug, Beugen, Persenbeug itd. severno od S urice (staro: Suron-tium, današnji Zeiring) na podnožji črmenskifa (Rothenmanner), Lentschacherthal,toje, dolina „v Lenčah", dalje: Lentschaehgraben, to je, graben „v Lenčah", in res se te okolici zaleknete. V listinah 9. stoletja se še v Lenčki okolici imenujejo Slo veni, s kterimi je frizinski škof Hitto imel pogovore zarad meje neke fare „isti Sclavani prope co-manentes ibi praesentes erant: Liupisco fLjubiša), Zemilo (Semil. primeri obilo imen na rimskih kamnih vNoriku najdenih: Sem, Semius, Semota), Liup-nic (Lupnik), Trepigo (Trebik), Uelan (Velan, na rimsko-slov. spomenikih: Velin, Veleči a), Uittaa (Vitan), Tesco (Teško), Tal (na rimsko-slov. kamnih pogosto lehko bereš Tali filius), Zenasit (Senasit), Ocatin (Okatin, na noriških kamnih najdeš: Occa, in njegova žena se je velela: Trojana; primeri sever-noslov. imena: Okat, Okatko*); in staročeska in staropoljska imena: Trojan, ime kraja na Kranjskem Troj a na itd.
Med krajnimi imeni iz one dobe vjenški okolici se imenujejo: Caestingperc, to je: Cestinjibreg, še danes na tem breguje imenitna romarska cerkev, dalje: Plasching— Plašinje, Zizlau, to je: Si-slava,  hosta:  Scharitz zz S ar i ca.
Praefectus legionis secundo italicae pa je stanoval v „Lauriaco", to je: Lavorjaku, zavoljo sufiksa primeri topična imena: Turjak, Klenovjak, Sov-jak itd. Mesto (sedaj ves) je bilo enkrat imenitno in sedež katoliškega škofa, kteri je leta 737. bil prestavljen v Pasovo. Mesto je stalo na izteku rečice L a v o-rice v Dunaj. Iz Lav orjak so pozneje Nemci napravili: Laurach, L oreh. Rečica je dobila ime" po tihem šumljanji vode; še danes ruski in srbski jezik poznata lavoriti, lavorenje, sanft rauschen. Zna se tudi misliti na lavo, primeri: Lava, Laverica pri Celji in Ljubljani.                                 (Dal. prih.)
-----79   -----
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te honor. antiquitati§*
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.)
m    V okolici starega Laverjaka najdeni rimski spomeniki  nam  podajajo  sledeča  slovenska imena:   Bavia Pricenius, Blanus, Cominia, Pupa; primeri se' verno-slov.   Bavče,   srbski  Priča,   češki  Blanik Kom, Pupič itd.                                                            '
Od Lavorjaka ne deleč je bila postaja: Ovilia.
m Ze Muchar je mislil, da je mesto dobilo ime po reji živine, posebno ov&c. Stala je postaja kraj reke Travne (Traun). Vsi starinoslovci je iščejo v današnjem mestu: Wels (v starih listinah: Welis, primeri mesto na Ceskem: Veliš). Veliš je prestava latinskega Ovilia (v lat. ovilio = opilio, Schafhirt), ako ne na opak, ker velenje, velenjak se velijo še sedaj na Stirskem živinski pašniki, odtod ime staro-slovanskega božanstva pastirjev: Ve les, primeri Ve-lesovo na Kranjskem. V Antoninovem „Itineraru" se ta postaja veli: Ovilabis (Local, toda v nomin. Ovi-1 a b a e).
Tudi Ovilabe se dd lepo iz slovenskega jezika tolmačiti kot kraj, „kjer so o ve labale", („der Ort, wo man die Schafe trankte")- Ova, diminut. ovca (Schaf), oven (Schafbock), in labati v češčini piti, po pravem z labami (ustnicami) prijemati, vleči. Imamo še v srbščini labrnja, velika ustna, staroslov. lob-* zati, lobizati, osculari, primeri lat. osculum od os, Mund, in nemško: Maulchen, Mundchen. Labati za piti po onem načinu, po kterem zobati, z zobmi prijemati. Tema lab je sorodno z lat. la bi um in starogornjenemškem lefze.     <****>/!& f ^^t^   **&- %S
Ovilia,  Ovilabe in V e 1 is — vse opominja na / ovčjo čredo.
Iz O vili e se je prišlo v 8 urah v postajo Ter-golape. Muchar postaje išče pri današnjem Lam-bachu proti Schwannstadtu. Tudi Prinzinger jo tje postavlja. Končnica lape nas sopet peljd v jezernat, močvirnat kraj, in v oni okolici najdemo res jezero Attersee, in jezerce pri Lambachu. Prvi del besede Ter g o nas opominja na trgnotje (ruptio), brž ko ne se je postaja velela Tergolapa, po trganji in pretr-ganji lapa.*)                                             (Kon. prih.)
*) Lap (primeri slov. lapor) pomenja še v srbščini mehko, gibko zemljo, odtod imena blatnih krajev: Laporje; primeri še s Ober- in Unter-Lappach, to je „v lapah" !/a ure od sv. Vida na Bogovem (Vogau). Tudi tukaj je zemlja mehka in gibka. Jeli ni Lambach dialectično za Lehmbach ravno istega pomenaf Pri imenu:  Tergolapese zna tudi misliti na pomen trg Lape.
Pis.
-----    88    -----
Starozgodovinske stvari.
Razprava o imenih nekterih božanstev
in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
nekdanjem Noriku.
Sit apud te Jionor. antiquitatis.
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Na konci tega članka naj še omenimo ene postaje, in ta je: Vocarium. Stalo pa je Vokarje (primeri ime vesi Kokarj^e) na cesti, ki je držala iz Juvava čez Kukule na Stirsko in Koroško. Prinzinger jo po-klada z vso pravico v današnji trg Wagrein, kar je popačeno iz Vokarje, — vPongvi. VPongviin Lun g a vi (od pong, genit. pongvi, globolus, co-rymbus, staroslovensko brslinovo zrnje, hrvaško puga, pugačica, iris, Regenbogen, ptica pogačica, avis arquata, vodena kakor puga šarena ptica, slovenski pogačica vse, kar je ogroklega, skledčka v kolenu (Kniescheibe), dalje polsk. pongvi ca, gumba, knof; Lungava pa od long, lung, sylva nemus, v znamenje, da se je X pri noriških Slovenih glasil tudi kot un, primeri ime reke: UndrimarzOndrima, „Grunsviti pagus", med Anasom in Tragisom, od grozno t i immergere) — so še leta 777. in dalje naprej čisti Sloveni stanovali, in nemški misijonarji so jim pridigovali po slovenski. Stare listine nam imenujejo kraje: Goriach (v Gorjah), Lusnich (Lužnik), Presen (Breze), Lunice itd.
Im6 Vokarje nas pelje na slavno ime noriškega kralja Vokcio. Tega kralja imenuje Casar dvakrat. Bil mu je v vojski z Gali prijazen in mu poslal 300 konjikov na pomoč. Na drugem mestu piše Casar, da je Vokcijeva sestra bila žena švabinskega (sua-vici, suevici, svebici) kralja Ari o vi s ta. Mogel je toraj noriški vladar Vokcio velike časti vživati in imeti mogočno državo.
Ne bi se dalo iz te ženitve sklepati na narodno sorodnost Svabinov in Noričanov? Švabini niso bili ni čist nemšk ni čist slovensk rod, vsi zgodovinoslovci v njih spoznajo zvez narodov (Volkerbund). Držal bi se mnenja Landauetovega, da je nemški del Svabinov saj v poznejših časih bil vladar nad slovanskimi zavezniki. Iz te narodne zmesi je gotovo postala jezična mešanica, saj še Nemcu danes pomenja schwabeln toliko kot „alles unter einander reden".   Im6 Voccio
najdemo v nominativu in genitivu: Voccionis. Slovenska oblika bi se toraj glasila: Vokcio — ta stari nominativ najdeš v bolgarščini postavim: ne mi o, sle-pio za: nemi, slepi, in v staropoijskih imenih Ka-zio, Bonio, bolg. Na ni o itd. Thema je vok; iz tega temata imamo več staroslovanskih osebnih imen, postavimo: Vok, staročeski in staromoravski Voksa, ravno teh narodov; Vokc — Bokii;^, starosbsko, ki je noriškemu Vokcio najbolje prispodobno, V o ko, sta-ropomorsko, baltiških Slovanov, Vočko, Vokoun, Voka*), V o kač, Vočko n staromoravska imena, Vo-kosav = Vokoslav, starosrbsko (glej Moroškin Ime-noslov. s. r.) Mislil sem pri razlagi tega imena na o k, Bergspitz, zato: Gregorlji ok, brunahenok, See-thalerok, primeri ime gore okičnzlat. acu-men, in rekel, da bi V utegnila biti aphareza, kakor v besedah : voče, vokno, vozek, za: oče, okno, ozek (že v listinah 8. stoletja najdemo: Wandriza namesto A n d r i c a primeri Wandritschbach na gornjem Stirskem) ponudim še koreniko: vek, damo, voco, staropruski enwakemai, invocacnus, tako, da bi utegnil Vok— Vokca biti: clamans, vocans. Naj bistroumniši od mene zasledujejo pomen imena, meni je dovolj, ka je najdem v rabi pri Slovanih.
Vokcia imenuje Casar: „rexu, kar pa ne pomenja kralja v današnjem smislu. On je bil Vladika, dominus, dux, in besedi vladika najbolje odgovarja lat. rex, vladati dg^eiv, anfuhren, herrschen, gebieten, regere, imperare. Primeri ime poznejšega korotanskega vojvode: Walduncus, Waldunchus, to je Vladuh.
Kje je bil stolni grad kralja Vokcia, kako daleč je segalo njegovo kraljestvo, tega ne bodemo nikdar dognali. Deželo- in zlatolakomnost je gnala Rimljane v dično našo prodomačijo, tlačili so jo čez 400 let, prinesli kulturo za narod malo srečno, postavljali sem rimske trinoge, fabricirali rimškutarje, in ubogi narod je pozneje, ko so te pokrajine postale pozorišča germanskih, hunskih in obrskih veternjakov, hiral tako dolgo, dokler niso mu Franki dali zadnjega smrtnega pehljaja. Tisoč in tisoč imen krajinih pričuje in bode pričevalo na veke, da je po vsem Noriku stanoval marljiv, čeden, zdrav, omikan rod slovensk, večidel njegove domačije so mu vzeli tujci, ktere v srce bode, ako dokazujemo jim in rečemo: te pokrajine so bile od nekdaj naše — Vaše so le postale po grabeži. *)
*) Ime* se je še tudi ohranilo pri vesi Vockenberg, Štubenberški fari v graškem okraji. V oni okolici najdeš slovenska imena:   Illensdorf:= Ilova,   Romasehachen —
v
v   Romačah ,   Schirnitzzz: Sirnice,   Proding — Predinje, Nohring zs Norinje, Gamling ~ Gomilnik itd.
Pis. *) Ko sem sklenil ta spis, prime me elegieen duh. Pri-maruha! — mislil sem si: Aschbach bi gotovo ime postaje Elegio, ki je stala pred postajo „Ad p o ritem Ises", izpeljal iz gršk. ilsysia, in trdil, da je Mark Avrelij , ko je tukaj hodil branivsi rimsko cesarstvo pred Markomani, pisali elegije. Muchar poklada postajo to v denesnji Erla-Klo-ster. No, v klostrih je res elegično življenje, pa kaj bi se reklo, ko bi jaz trdil Erla je prestavek slov. Elega? Presodimo ! V slovanščini imamo: ieJE6Xa in I&n>Xft beri: j e-loha, jeleha, alnus, E r 1 e, lite v. e 1 k s n i s. Stari Slovenci pa so še tudi brez jotovanja govorili, kakor Litevci, toda, ker sufiksa eha in ega eno in isto pomenjata: elega. Tema je: el, in iz tega so poznamenovanja postala za: alnus (in populus alba, toda elega celo pravilna tvarina. Pri ie-matu Vok se še spomni na imč V okle v kranjskem okraji na Kranjskem, Vokovice in Vokšice na Ceskem.
A               Pis.