Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.          91
Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika,
obradjuje Dj. Danieie.
Spisal Fr. Levstik.
ad deset let je pod upravo učenega jezikoslovca Srba gosp. dr. Danici ca temu „rječniku" gradivo nabirala j ugo slaven sk a akademija; a bas g. Daničiča svet je bil, naj ona poskrbi, da tak slovnik pride na svitlo. Zato je tudi akademija zdaj pozvala njega, da bi od znesenega gradiva sestavil slovnik, in srbska vlada, ceneč tega dela važnost, oprostila ga nekaj časa dolžnosti]", katere ima v svojej domovini.
Minilo je nekoliko tednov, od kar je imenovanega „rječnika" v latinici mej ljudi prišel 1. zvezek I. dela, in to od slova: „A" do slova: „Besjeda." To je napolnilo 240 zelo tesnih stranij. Izdajati ga je začela Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. U Zagrebu u knjižarnici Lavoslava Hartmana na prodaju. Tisak dioničke tiskare." Knjiga ima veliko osmerko, imenovano „lexikon-oktav." Vsaka stran se na dve polovici deli s črto po sredi. Pismena so zrnata in krasna, da-si drobna, papir lep in trden, kakor izvestno pristoji knjigi, katera bode Hrvatom, Srbom in tudi Slovenom vedno ter vedno v rokah. Poprave tiskovnih pomot so dobro dovršene, da zatorej nahajaš le malo hib, in z večine so tudi te neznatne. Kdor koli se je uže mučil s tiskovnim popravljanjem, ve, kako je tak posel težaven zlasti v znanstvenih knjigah, a še posebno v slovnikih, kakeršen je ta, o katerem zdaj govorimo.
Gosp. Daničič je v „rječniki" latinico podpolnil z nekaterimi znamenji, in to za glasove (zlito izrekane): d j, dž, lj, nj, kar hvalimo, ker je teh znamenj slovniku treba, ako hočemo na tanko pisati, kakor se govori in kakor veleva znanstvo. Tega naj bi ne pozabili oni, kateri sestavljajo slovensko-nemški slovnik. V „rječniki" vrhu tega tudi, kder so hotele imeti starosrbske besede, nahajamo s cirilico natisnen zamolkli samoglasnik „1" in latinsko pisme „e" za Jati." Slovniškej terminologiji .služi latinski jezik, in tudi besede se tolmače z latinščino, a ne z nemščino, na pr. bečiti, bečim, impf., trudere, torquere. Vsakej besedi je dodano, iz katerega korena je  porojena, katerega
92           Fi\ Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.
veka se prvič nahaja v književnih spomenicih, dokle je bila v rabi, ako zdaj uže ne obična, in kateri slovniki so jo uže imeli v sebi. A slovniki se ti naštevajo: Vrančič (Verantius), Mikalja, Bela (Della Bella), Belostenec, Jambrešič, Stulic (Stulli), Voltiggi, Vuk, Daničič; — Jovanovič, rječnik sviju varoši, varošica i sela u Srbiji, Mašek, Repertorio delle localita del regno di Dalmazia, Šulek, jugo-slavenski imenik bilja itd. — Bogata hranfšča južnoslovanskega jezika! O tujih besedah, ki jih je v tem zvezki obilo, čitamo vselej, od kod je katera prišla. Vsak umeje, kdor se je kdaj s takim poslom bavil, kolike pazljivosti in učenosti je treba, a to še posebno sestav-ljaču srbskega slovnika, ker je v tem narečji vedno imeti na umi grški, latinski, vlaški, nemški, turški, ogerski in tudi rabanaski jezik, česar je pisatelj slovenskega slovnika osvobojen; kajti mi smo vzeli na posodo res obilo nemških in vlaških besed, a nemarno ni turških ni ogerskih, osobito ne po kranjskej deželi, razven malega številca, in tudi nekatere izmej teh bode še skrbneje razgledati, ter pokaže se morebiti, da po resnici zopet neso ni turške ni ogerske. A z druge strani je Srbu in Hrvatu mnogo laže slovnik pisati, nego li Slovenu. To govoreč imamo na umi slovenske ali od konca do kraja zlugane, ali vegaste in pohabljene, rekše, na pol resnične a na pol spakudrane besede, kakeršnih je v nakaterih naših uže natisnenih a posebno v rokopisnih zbirkah malo ne toliko, kolikor zdravih in dobrih. Srbskemu in hrvatskemu narečju se ta rak ne tako globoko zajedel v meso, kakor nam.
Nemški Grimmov slovnik je posebno z ene strani g. Daničiču služil v ogledalo. Tudi „rječnik" ima zatorej zelo mnogo primerov iz pisateljev, in to vselej z dostavljeno stranico, kde se kaj nahaja v izvirnikih. Razprave o nekaterih besedah so jako obširne, posebno o veznicah. O besedici: „A" je 261/2 stranij, ter o besedici: „Ako" 14 stranij. Morebiti se komu zdi tega preveč, da-si je dobrega blaga, kakeršno ponuja „rječnik", bolje preobilo, nego li premalo. Na pr. o rečenej besedici: „A" se naštevajo in z mnozimi primeri iz veljavnih pisateljev potrjujo vsi razni slučaji, ob katerih ta veznica more služiti, in pripoveduje se, kaj znači ob vsacem slučaji posebe, ter tudi se dodajo vse druge manjše besedice, kolikor jih kdaj ž njo stopi v družbo. Kakor je „rječnik" tenak o tej besedi, tako tudi o vseh drugih, kar se dostaje rabe, raznih konstrukcij in raznega značenja, da se je čuditi i Daničičevemu velicemu znanju srbskega jezika i trudoljubivosti
Fr. Levstik: RjeCnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.           93
s katero je nakopičeno gradivo globoko premišljeno razbral ter v slov-niki nanizal in razpostavil, kder ima vsaka stvar svoje pravo mesto. Vsacemu Slovenu, res ljubečemu svoj rod in jezik, bode se iz te knjige premnogo učiti, zlasti kar se dostaje notranje čistote slovanske, pravilnih konstrukcij, nepokvarjene sintakse in rabe raznoličnih veznic ter sploh jezikovega drobiža, ki ga je naše narečje, odtrgano od svojih južnih bratov, ali do konca izgubilo ali mrski ponemčilo.
V„rječniki" posamične besede in cele stavke ž njimi vred nahajaš od pisateljev najstarejše dobe do zdanjega časa, iz katerega so spet zelo izbirično v porabo odločeni samo oni pisatelji, ki so zajemali iz narodnega govora; a vse drugo novo slovstvo se je ostavilo prihodnjemu času. Ako se ne motimo, „rječnik" seza do začetka „novoobraznega potujčevanja", s katerim se ob enem uže tudi bori probujena stara krepost slovanskega jezika. Ob sebi se umeje, da v njem za starimi knjigami svoje prvo mesto nahajajo narodne pesni, poslovice (pregovori), pripovedke in zagonetke (uganke), a izmej teh ima prvo ceno zopet vse ono, kar je nabral in spisal slavni Vuk Stefanovič Karadžič. Vrhu tega je „rječnik" hrvatsko-srbska imena ter priimke ljudem vzprijel od vseh krajev, iz raznih šematizmov in od koder je koli mogel; a v njem so tudi imena selom, brdom, rekam itd. Ni ptičev ne pozabil, ni rib, ni ostalih različnih živalij, ni cvetlic, ni rastlin, gozdnega drevja, šibja, grmovja itd. Posebno radi smo tudi bili, iz Zoričičeve aritmetike (1766. 1.) citati primere, kako se dobro in čisto slovanski govori, kadar je računati, ker je posebno nam Slovenom tacih vzrazov treba, kakor slepcu vida. Baš to vsestransko tolikšno bogastvo temu delu, ki nam ga je po vsej pravici imenovati zgodovinsko-kritičen slovnik, daje ceno, katera nikoli ne mine.
V omenjenem „rječniki" se sploh jezik ne primerja k nobenemu druzemu jeziku, niti ne k nobenemu živemu in mrtvemu narečju slovanskemu, razven kadar nanese prilika, da je treba odkriti postanek težkih ter nejasnih besed, in ta knjiga zatorej ne primerjajoče jezikoslovno delo v strogem zmisli, česar ne grajemo, ker tak posel bode svoja posebna ter velika naloga prihodnjih časov; a z druge strani tudi „rječnik" zopet primerja toliko, kolikor bi dolžan bil vsak, na vrhunci jezikoslovne znanosti stoječ mož, kateri bi kakeršnemu koli slovanskemu plemenu zdaj sestavljal slovnik, osnovan po jednacem črteži, po kakeršnem je Daničičev. Taka trudba je potrebna tudi sama o sebi, ker pisatelju rabi v svoj  nauk,  da mu pokaže pravo
94           Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.
moč in postanek vsake besede posebe, kolikor namreč tega zdanja vednost more stvoriti, pa naj-si tak pisatelj v svojej knjigi potlej o tem primerjanji kaj izpregovori ali ne izpregovori.
Dotekniti se je tukaj še neke druge, Hrvatom zelo kočljive stvari, ki je tudi sama o sebi težka in zamotana. Bodi nam svobodno, i o tem svoje mnenje povedati. Trdili so učenjaki ter misle še do tega časa, da se južna slovanščina deli na tri plemena: „što" govori Srb, „ča" Hrvat, a „kaj" mi Sloveni. To troje narečje so imenovali: srbsko, hrvatsko in slovensko. Po jeziki je res tako in drugače ni biti ne more; a zgodovina je to vse prenaredila. Jezgra pravim Hrvatom je zdaj provincijalna Hrvatska in Zagreb nje stolica; a narod je tod kajkavsk. Vrhu tega hrvatski domorodci pričajo, da še do denašnjega dne Dalmatinci sami sebe i po najdaljnejših stranah imenujo Hrvate, kar se ne zdi neverjetno; a Primorci okolo Reke in Istrani so si tudi v svesti svoje hrvatske krvi, ali oboji govore (Istrani z večine) čakavski. To premislivši vidimo, da kar „što" govori, to je pravi Srb, a kar v provincijalnej Hrvatskej govori „kaj" in drugod „ča", to je denes Hrvat, a kar zunaj Hrvatske golči „kaj", to je zdaj Sloven.
Čakavščino so bili pisatelji zgodaj začeli prelivati v štokavščino, ter v poslednjih letih se je posrbila še kajkavsko-hrvatska knjiga. Zatorej so tudi temu slovniku vzdeli ime: „rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika". To hoče reči, da je srbsko in hrvatsko narečje oboje samo jedno ter isto, kar ne do zadnje trohe res: čakavščina je srbščini bolj podobna, a hrvatska kajkavšcina menj. Znano je, kar novejši zgodopisci hrvatskega in srbskega slovstva uče, da je to oboje slovstvo jedno ter isto, pa tudi Srbi in Hrvati da so eden ter ist narod, ker je do zdaj oboje razdružavala samo zgodovinska osoda, posebno vera ter latinica in cirilica, a jezik da je povsod jednak, razven malih krajevnih razlik, osobito po civilnej Hrvatskej. S kratka, Srb in Hrvat imata zdaj v knjigi en jezik, a mi Sloveni čestitamo obema. Združena moč je silovitejša, nego razcepljena. Srb je Slovan, Hrvat je Slovan, in to nam je prvo. Samo tega vprašanja se ne lehko iznebiti: ali so se v zgodovinskem „rječniki" zgodovinskej hrvaščini brez kacega izimka postavile prave granice, kolikeršne jej pristoje, ali ne? Čakavščina je res dobila svoje odkazano mesto. A kajkavšcina? Poslušajmo, kako sam g. Daničič o tem govori v „ogledi", ki gaje bil 1878. 1. razposlal, predno je „rječnik" jel sestavljati.   Njega besede so:
Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.           95
„Hoče li uči u rječnik i „kajkavske riječi"? Ima riječi koje sada govore samo kajkavci a njegda ih je govorio i ostali narod i još po krajevima najviše udaljenijem od kajkavaca. Ima knjiga koje je na svaki način valjalo upotrebiti za ovaj rječnik, a u njima se mije-šaju oba govora, manje ili više. I u samom životu danas može se vidjeti kako ljudi miješajuči se medju sobom prenose riječi iz jednoga govora u drugi: riječ koja je tako iz kajkavskoga govora ušla u običaj, ne može se izostaviti iz ovoga rječnika. Najposlije sam Bjelostjenac u svom kajkavskom rječniku ima mnogo riječi za koje veli da su „dalmatinske"; ne bi li trebalo ako nista drugo a ono barem vratiti tu pažnju zaslužnom kajkavcu? — Po svemu tome mislim da treba u ovaj rječnik primiti i „kajkavske riječi", ali samo riječi, i staviti ih u obličju koje bi imale u govoru ostaloga naroda, pa kod svake napomenuti da je iz kajkavskoga govora i kako u njemu glasi, ako glasi drugojačije. Sto po mom mišljenju treba primiti samo riječi take bez primjera, s toga mislim da se i zadovoljiti treba samijem rječnicima, ostavljajuči literatura provincijalnomu rječniku, jer riječi kojih ne bi bilo ni u ostalom narodu ni u rječnicima kajkavskim ne može biti mnogo, pa bi šteta bila za ovaj rječnik gubiti vrijeme čita-juči cijelu literatura kajkavsku."
Vidimo, da je ta stvar g. Daničiču delala muke in preglavice dovolj, kajti zna in ve tudi on, kako vse troje narečje tu ter tam seza drugo v drugo, in kaka težava je časi, najti pravo mejo. V Zagrebi samem prosti narod govori kajkavski. Zatorej se ne moremo posebno čuditi, ako je v „ rječnik" zašla tudi naša :„ Bazovica (reci: buzovica) f., selo u primorju blizu Trsta", koder prebivajo pravi, a ne hrvatski, nego naši kajkavci, katere smo vedno šteli ter jih štejemo še denes mej čiste Slovene. A če je naša Buzovica hrvatska ali hrvatsko-srbska, ne lehko razumeti, kako je to, da v kajkavskem Zagrebi sestavljeni hrvatski zgodovinski slovnik z druge strani zopet kajkavščino, a ne slovenske, nego sam svojo hrvatsko, svojo zgodovinsko kajkavščino prezira tako zelo, da jej prostora daje samo toliko, kolikor je zdaj uže mej svoje besede meša tudi štokavec in čakavec ter kolikor so je zbrali slovniki, osobito Belostenec in Jambrešič, a tudi iz teh da jo jemlje polovično, ker jo pretvarja na srbskega narečja obraz, in da vrata zapira vsemu kajkav-sko-hrvatskemu slovstvu, ne vzprijemaje nikakeršnega primera iz njega! Poleg tega sam g. Daničič priznava, da so vender nekatere knjige, ki jih je na vsak način bilo porabiti v „rječnik", če tudi se v njih menj ali
96           Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.
bolj mešata oba govora; a na drugo plat on zopet misli, da „rjecniku" ne bi pridovalo, časa gubiti, čitajdč vse kajkavsko slovstvo. —¦ Zakaj ne ? Ali je starega hrvatsko-kajkavskega slovstva toliko, da bi ga množim delavcem, kakeršne ima akademija, trebalo za slovnik izpisavati Bog ve koliko let? Kedaj se spet povrne taka lepa, ugodna prilika, kakeršnaje zdaj?
Po naših mislih so bili trije potje „rječniku" odprti. Prvi pot: vsacemu od vseh treh govorov posebe sestaviti slovnik: štokavcem posebe, čakavcem posebe, hrvatskim kajkavcem posebe. Ali tega poti ne bi nihče hvalil, ker sta si čakavsko in štokavsko narečje tako blizu, da ju nikakor ne kaže na dvoje trgati. Zatorej bi drugi pot bil ta: štokavcem in čakavcem sestaviti ga vkupe in obojim odmeriti proti sebi po 'jednoliko pravice in pozora, a hrvatskim kajkavcem posebe. Ali tudi tukaj bi se bilo neke stvari bati. Izvestno bi naj-prvo začeli zdelovati štokavsko-čakavski „rječnik", a kadar bi ta bil gotov, potem bi se morebiti kajkavsko-hrvatski zaležal tako, da bi ga nikoli ne bilo na dan. Tretji pot: štokavcem, čakavcem in hrvatskim kajkavcem sestaviti ga vkupe ter vsem trojim proti sebi odmeriti vsacemu po jednoliko pravice in pozora, ker ne moremo najti pametnega vzroka, zakaj bi nam katero narečje izmej tega trojega bilo prezirati ? Ali ne vse troje naše, — vse troje slovansko in si zelo podobno ? Ali se „rječnik" ne imenuje tudi hrvatski? Ali ne zdaj civilna Hrvatska prava jezgra vsem Hrvatom ? — Takšno delo bi res bilo dostojno Jugo-slavenske akademije!"
Kateri pot izmej teh treh se je odbral? — Tretji. — A kako? — Vse pravice in ves pozor so dali štokavščini ter čakavščini, a iz hrvatske kajkavščine se je odločilo samo nekaj malega spisov, katerih primeri, če tudi nemajo oblačila dovolj svatovskega, vender le za pogrneno mizo sede poleg stokavščine in čakavščine; vse drugo je toličko da ne ostalo zunaj pred pragom, kajti zdelo se je treba, vzprijemati samo besede, a tudi te preobražene po srbskem narečji, brez nobenih primerov slovstvenih, pobrane iz jedrnih slovnikov. Kde tukaj nahajamo tenko načrtane granice ? Kaj more to biti: kajkavščino v „rječnik" jemati, a zopet je ne jemati? vrata jej odpirati, a zopet naglo zapirati, predno sta prag obe nogi prestopili ? — Vidimo, kako težko se je izmisliti kaj dobrega, kadar nehčemo tega, kar se nam podaje samo od sebe, ker je pravo!
Po vsem tem je naravno, ka od vrlega Habdeliča, ako molčimo o drugih, v „rječniki" nikder ne sledii ni tiru, kolikor smo do zdaj
Fr. Levstik: Kječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.           97
zapazili. Mogel bi kdo opomeniti, da je Habdeličev slovnik prepisan v Jambrešičev, kakor ta sam pripoveduje, in tudi v Belostenčev. Nesmo utegnili dosti primerjati, da bi smeli trdno reči, ali je pobrana vsaka beseda in vsako besedno značenje, ali ne; pa bodi si, kakor koli, slovnik je zopet le slovnik, delo, katero je na vsak način treba v rokah imeti, kadar se piše nov slovnik istega jezika. A Habdelič je dal poleg slovnika (1670. 1.) mej ljudi še druge knjige, v katerih je njega krepki jezik bogatejši, nego li v slovniki samem. Vrhu tega smo jako radovedni, kako je, kar se dostaje nenatisnenih slov-nikov (Vitezovič, Katančič)? — V „rječnik" se je z j edine srbščine posnel tudi priglas (akcent), kateri povsod, ako je bilo količkaj moči, stoji naznačen z veliko skrbjo, kar je hvalno, tudi potrebno ter jezikoslovcu jako po volji.
Ponuja se težko vprašanje: kde se bode jezikoslovje o zbil j no bavilo z onim odcepkom južne slovanščine, recite mu, kakor vam drago, ali hrvatsko-slovenski ali kajkavsko-hrvatski, o katerem nehče ni Beli Grad nič vedeti ni Ljubljana a niti ne sam kajkavski Zagreb, ali vsaj premalo mu je do njega, kakor se je zdaj pokazalo? Gosp. Daničič odgovarja: to naj stvori poseben provincijalen slovnik! O tem smo govorili uže poprej in zdaj vprašamo zopet: kdaj se je tacemu slovniku nadejati? Kdo se bode tega posla še hotel spominjati, pred soboj imejoč dokončano monumentalno delo, katero je zdaj začelo izhajati, in ki je tega velieega imena od vsake druge strani res po vsem vredno? Konec sodbe naše je ta, da v „iječniki" hrvaščina, kolikeršna in kakeršna je denes, ima obilo preozke meje. — A to se menda pač ne zgodilo od strahu, da ne bi v knjigi zopet kako prevladala kajkavščina? Zdanje razmerje na jugi nas uči, da se tega ne bilo treba nič bati!
Mej spise mešanega govora a vender porabljene v „rječniki" spadajo „acta croatica", izdal Ivan Kukuljevič Sakcinski, v Zagrebi, 1863. 1. V njih je posebna, jako zanimiva in zelo velika glagolska listina s 1325. 1. o mejah (razvodih) po Istri. Ta listina sama svoj jezik imenuje „hrvacki", a vender vmes piše tudi prave kranjsko-kajkavske besede in besedne obraze, germanizme in italijanizme: „brituf, žlahtni, „ta" drugi dan, peljali, ker (weil), kare (zdaj: kar), loge, dogi, skodli (Schindeln), h Kožljaku, sturit, aku, prnesu (3. pers. plur.), deželski" itd. Iz nje je v „rječniki" več primerov, od katerih pogledimo samo onega na 13.b : „prose, da bi knez s tu
7
98           Fi*. Levstik: Rječnik hrvatskog a iii srpskoga jezika.
gospodu razgledal, a to jim je vse na putw za jedno", — a Kuku-ljevičeva knjiga na 13. str. v 21. vrsti od zgoraj dolu kaže: „prose, da bi gdn (gospodin) knez s tu gospodu razgledal, a to jim je vse na puti za jedno." Ako je v rječniki: „na putw" popravljeno samo za tega delj, daje zdaj „u obličju, koje bi imalo u govoru ostaloga naroda", ne moremo graje zamolčati o samovoljnej popravi; ako li je tiskovna hiba, štejemo jo po pravici mej znatnejše, in zdi se nam res le hiba, kajti drugače bi se bilo morda prenaredilo tudi „razgledal" v „razgledao".
Jedino to, kar smo o kajkavščini rekli, nam se v tem velicem početji zdi bistven in resničen nedostatek, a vse drugo so malosti, ako tudi bi se tju^ter stam dalo morebiti še kaj opomeniti, kar se na pr. dostaje etimologije. Ali je vsem besedam g. Daničič korenike vselej prav postavil, ali ne, o tem je težko govoriti, ker jezikoslov-stvo poleg vsega truda in velikanskega napredka ter poleg obilih delavcev še vender ne dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, in tudi to je, da „rječnik" ne izgublja ni trohe od svoje cene, ako v njem katera korenika nema pravega mesta. Zatorej prosimo svobode, svoje mnenje povedati le o nekaterih posamičnih besedah, in tega bode malo, ker je treba hiteti h koncu.
O besedici: „Ala", interj., ta slovnik uči, da je to „riječ: ali, okrnjena na kraju-5! sastavljena s uzvikom: a". —• Ta besedica rabi i Slovenu, kateremu slove: ali. Srbski je: al a imaš brza konja! Nar. prip. Vuk. 27., a naš Dolenjec bi rekel: ali imaš brzega (hitrega) konja! Gorenjec, ponemčen tudi v tem, po nekaterih krajih govori: t o imaš p a hitrega konja! kar je primeriti k nemškemu: hat d a s aber gedonnert! Gorenjska besedica „to" si je osvojila res nekoliko bolj raztegneno rabo, ne li nemški „das", a vrhu vsega tega je vender le od nemškega. —Srb. al a, novoslov. ali mislim da je v tem slučaji isto, kar staroslov.: o le interj. V Miklošičevem slovniki je citati: ole čjudo! o le sila nepobždima! ole jarosti blagočistija! itd. Nekdanje „ole" seje Srbom pomešalo morebiti z arabsko, zelo podobno besedo: ali ah, Gott, katera jim je znana, kakor uče narodne pesni, in vemo, da po vseh jezicih božje ime služi tudi vzvikanju; a Sloven je staro besedico „ole" zamenil za drugo svojo, po glasovih tudi zelo jednako: ali, adv., namesto česar je še Trubar pisal: oli.
O besedi: balvan, m., idolum, trabs, „rječnik" uči: „najviše se misli, da je tudja riječ od tatarskoga: balaban, velik". To je bilo Miklošičevo mnenje uže v staroslovenskem slovniki, kder to besedo
Fr. Levstik: Kječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika.           99
nahajamo v raznih obrazih: bluvanii, blavanii, boliivanu, baluvanii, balovanii, buluvanii, bulvanii itd. m., stipes vel statua, columna. Ta beseda je menj ali bolj znana malo ne vsemu slovanskemu svetu in lit. jeziku. Morda je tukaj bil prvotni pojem: Balken (sich vom Boden abhebend, in die Hohe ragend), ter potem: Saule, Gotzen-bild, zaradi česar bi se dalo primeriti k staroslovenskemu: bruvino, n., Balken, kakor je staroslov.: p/ašti, m., Mantel, poleg: prašti, m., Mantel. itd. V obrazih: baluvanii itd. imamo otrplo glasovno združbo, kakeršna je slovanščini vladala v starejših dobah; primeri staroslov.: b a 1 u t i n a, f., lacuna, stagnum, poleg novejšega lica te besede: bi a t i n a, f., palus, in staroslov.: aludija, f., navis, poleg: ladij a f., navis itd. Po našej misli je „balvan" od Slovanov tudi k Nemcem prešel in tamkaj se izpremenil v ono besedo, katero Schmeller pomotno imenuje dogermansko, namreč: die, der B alf en, Felsenstiick, das etwas uber-hangt und eine Art von Schutzdach oder Hohlung bildet; v Švici: die Balm, eine hervorragende Felsenwand. Schmell.-Fromm., I. 236.
O besedi: balta, f., securis militaris, misli tudi g. Daničič, kar je mislil uže Linde in Vuk, da je turška. Trebe opomeniti, da se do denašnjega dneva slovanščini priznava premalo samorodne kreposti, česar je krivo to, ker naša vednost v začetki ne bila ter do tega hipa še ne dovolj oprta na svoje domače, nego bolj na tuje znanstveno učilišče, in zaradi tega smo izgubili vero sami v sebe, katero si je povrniti in tudi v jezikoslovji porod mnozih besed z nova raz-gledati. Kdo ve, če i te besede Turek ne pobral od Slovana, kakor obilo drugih? Ruski je: balta, f., Axt, Beil; češki: balta, f., Axt, Beil, Jungm.; poljski: balta, bel ta, f., Streitaxt, Linde; novo-slov.: balta (reci: bavta) f., mala, ročna sekirica, Handbeil, na Dolenjskem. Primeriti bi se dalo lit.: beldziu, belsti, v., pochen (schlagen), klopfen; bal d as, m., der Stossel, ein unten mit einer Scheibe versehener starker Štab, mit dem die Fischer auf das Wasser hart auf-stossen, um die Fische in die Netze zu scheuchen. Res bi se po jezikoslovnih pravilih v slovanščini bilo nadejati obrazu: balda, a ne: balta; ali nahaja se tudi „d" v tej besedi: rus. balda, f., das dicke Ende eines Priigels; der grosse Schmiedehammer; češki: balda, f., ein dicker, starker Stecken, Jungm., in slišal sem, ka so v Laščah na Dolenjskem z besedo: balda, (reci: bačda, a ne: bavda) f., imenovali palico, kakeršno Ogri n6se in ki ima zgoraj železno sekirico; a glasovno združbo: bald-, namesto: blad- primeri k staroslo-
7*
,100        Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika.
venskemu: baliitina, aludija itd. Morda je vsporediti i nemško besedo : der Bolz, der Bolzen, kurzer Pfeil; starker, runder Nagel; Riegel; Keil; Ackerpolz, Dreschflegel; starovisokonem.: polž, bolz; srednje-visokonem.: bolz; angleški: bolt; island.: bolti, eiserner Schliessnagel. Weigand I. 219., Grimm II. 234. — Kar se tiče obraza „balta" poleg „balda", čitaj Miki. Gramm. I. 2. Aufl. 225.
Arbadiga, f., „od tal. erbatica, travarina, travnina, popaša", in to od lat.: herba, zelenjava, trava. K tej besedi naj dostavim samo to, kar sem te dni po naklučji zvedel iz pisma svojega prijatelja, da namreč tudi Notranjci blizu vlaške meje na Nanosi imajo to besedo, a slove jim: rubadje, robadje, n., pašnina ali novci, ki jih od Pivčanov, Kraševcev in Lipavcev pobirajo zato, ker ti svoje ovce na goro Nanos dajo v pašo.
H koncu povedimo, da ta novi slovnik vzprijemljemo z veliko radostjo, in to vrhu vsega, kar se nam je zdelo dolžnost pograjati v njem zaradi hrvatske kajkavščine, in vrhu vse jezikoslovne drobnjave; kajti srečavajo se različne misli, kadar koli pride knjiga te vrste mej ljudi; a katera misel je dobra, ne moči vselej do trohe dognati, in tudi glavna naloga tega slovnika je vsa druga, a ne etimologija. „Rječnik" z veliko radostjo vzprijemljemo za tega delj, ker nam odpira hrame, v katerih je razvrščeno ogromno bogastvo, kakeršnega ne moremo najti in še mnogo let ga ne bodemo mogli najti v nobenej -4rugej knjigi južnoslovanskega jezika. Zatorej želimo, da Bog ohrani zdravje in trudoljubivost učenemu g. Daničicu in vsem njega pospeš-nikom ter jih okrepčaj, da skončajo delo, ki ne bode samo Hrvatom in Srbom dajalo ponosa in slave, nego tudi krepko jezikoslovno podporo slovanstvu sploh, a še posebno Slovenom, katerim živo naročamo, da bi ga pridno in pazljivo čitali in premišljali ter se iz njega naučili tudi temu, kakšne slovnike znanstvo sestavlja v denašnjih časih!
Ker bode tako obširno osnovan ..rječnik" do svojega zvršetka potreboval mnogo časa in stal naposled obilo novcev, zato je vsacemu svetovati, naj kupuje posamične zvezke.
Za 1. zvezek je bilo 3 gld. plače.